(1)

Oblikovanje cen številnih finančnih instrumentov in finančnih pogodb je odvisno od točnosti in celovitosti referenčnih vrednosti. Resni primeri manipulacij referenčnih obrestnih mer, kot sta LIBOR in EURIBOR, in referenčnih vrednosti za devizno poslovanje, ki potrošnikom in vlagateljem povzročajo znatne izgube in še bolj zmanjšujejo zaupanje državljanov v bančni sektor, ter navedbe, da so bile manipulacijam podvržene referenčne vrednosti za energijo, nafto in devizno poslovanje, dokazujejo , da so referenčne vrednosti lahko izpostavljene navzkrižju interesov in da zanje veljajo ureditve, za katere so značilne diskrecijske pravice in šibko upravljanje ter ki so lahko podvržene manipulacijam. Napake oziroma dvomi v zvezi s točnostjo in celovitostjo indeksov, uporabljenih kot referenčne vrednosti, lahko ogrozijo zaupanje v trge, potrošnikom in vlagateljem povzročijo izgube ter izkrivljajo realno gospodarstvo. Zato je treba zagotoviti točnost, trdnost in celovitost referenčnih vrednosti ter postopkov njihovega določanja.

(2)

Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov (4) vsebuje nekatere zahteve glede zanesljivosti referenčnih vrednosti, ki se uporabljajo pri določanju cen uvrščenih finančnih dokumentov. Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje (5), vsebuje nekatere zahteve o referenčnih vrednostih, ki jih uporabljajo izdajatelji. Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (6) vsebuje nekatere zahteve o uporabi referenčnih vrednosti v okviru investicijskih skladov KNPVP. Uredba (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti veleprodajnega energetskega trga (7) vsebuje nekatere določbe, ki prepovedujejo manipulacije referenčnih vrednosti, ki se uporabljajo pri veleprodajnih energetskih proizvodih. Vendar ti zakonodajni akti obsegajo le nekatere vidike nekaterih referenčnih vrednosti in ne obravnavajo vseh pomanjkljivosti v postopku priprave vseh referenčnih vrednosti.

(3)

Referenčne vrednosti so bistvene za določanje cen čezmejnih transakcij ter tako omogočajo učinkovito delovanje notranjega trga najrazličnejših finančnih instrumentov in storitev. Številne referenčne vrednosti, ki se uporabljajo kot referenčne stopnje v finančnih pogodbah, zlasti hipotekah, so pripravljene v eni državi članici, vendar jih uporabljajo kreditne institucije in potrošniki v drugih državah članicah. Hkrati te kreditne institucije pogosto zagotovijo varovanje pred tveganjem ali pridobivajo finančna sredstva za zagotavljanje teh finančnih pogodb na čezmejnem medbančnem trgu. Čeprav sta nacionalno zakonodajo o referenčnih vrednostih sprejeli le dve državi članici, se v njunih pravnih okvirih o referenčnih vrednostih že kažejo razlike v zvezi z vidiki, kot je področje uporabe. Poleg tega je Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) leta 2013 sprejelo načela o referenčnih vrednostih in glede na to, da ta načela zagotavljajo določeno stopnjo prilagodljivosti glede njihovega natančnega področja uporabe in načinov izvajanja▌, bodo države članice verjetno sprejele zakonodajo na nacionalni ravni, ki bi povzročila različno izvajanje teh načel.

(3a)

Uporaba finančnih referenčnih vrednosti ni omejena na izdajo in oblikovanje finančnih instrumentov in pogodb. Finančni sektor uporablja referenčne vrednosti tudi za ocenjevanje uspešnosti investicijskega sklada za namene ugotavljanja donosnosti, določanja razporeditve sredstev v portfelju ali izračunavanja plačil za uspešnost. Tudi določitev in pregled uteži, ki se dodelijo različnim indeksom v kombinaciji indeksov za potrebe določanja izplačila ali vrednosti finančnega instrumenta ali finančne pogodbe ali merjenja uspešnosti investicijskega sklada, predstavljata uporabo, saj ta dejavnost ne vključuje diskrecijske pravice v primerjavi z dejavnostjo zagotavljanja referenčnih vrednosti. Imetništvo finančnih instrumentov, ki se sklicujejo na določeno referenčno vrednost, se ne bi smelo šteti za uporabo referenčne vrednosti.

(4)

Ti različni pristopi bi lahko privedli do razdrobljenosti notranjega trga, saj bi za upravljavce in uporabnike referenčnih vrednosti v različnih državah članicah veljala različna pravila . Tako referenčnih vrednosti, pripravljenih v eni državi članici, morda ne bi bilo mogoče uporabljati v drugih državah članicah. Brez usklajenega okvira za zagotavljanje točnosti in celovitosti referenčnih vrednosti, ki se uporabljajo v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah v Uniji, bodo torej razlike v zakonodaji držav članic verjetno ovirale nemoteno delovanje notranjega trga za zagotavljanje referenčnih vrednosti.

(5)

Pravila EU o varstvu potrošnikov ne obravnavajo posebnega vprašanja ustreznosti referenčnih vrednosti v finančnih pogodbah. Zaradi pritožb potrošnikov in sporov v zvezi z uporabo neprimernih referenčnih vrednosti v več državah bodo verjetno na nacionalni ravni sprejeti različni ukrepi za varstvo potrošnikov, ki bodo temeljili na upravičenih pomislekih glede varstva potrošnikov, kar bi lahko povzročilo razdrobljenost notranjega trga zaradi različnih pogojev konkurence, povezanih z različnimi ravnmi varstva potrošnikov.

(6)

Zato je za zagotovitev ustreznega delovanja notranjega trga in izboljšanje pogojev njegovega delovanja, zlasti kar zadeva finančne trge, ter zagotovitev visoke ravni varstva potrošnikov in vlagateljev primerno določiti regulativni okvir za referenčne vrednosti na ravni Unije.

(7)

Ustrezno in potrebno je, da so ta pravila zapisana v zakonodajni obliki uredbe, s čimer se zagotovi, da se določbe, ki neposredno nalagajo obveznosti osebam, ki sodelujejo pri pripravi in uporabi referenčnih vrednosti ter prispevanju podatkov zanje, uporabljajo na enoten način po vsej Uniji. Ker pravni okvir za zagotavljanje referenčnih vrednosti nujno vključuje ukrepe, ki določajo natančne zahteve v zvezi z vsemi različnimi vidiki, povezanimi z zagotavljanjem referenčnih vrednosti, bi lahko tudi majhne razlike v uporabljenem pristopu v zvezi z enim od teh vidikov povzročile znatne ovire pri čezmejnem zagotavljanju referenčnih vrednosti. Zato bi morala uporaba uredbe, ki velja neposredno, zaradi česar nacionalna zakonodaja ni potrebna, omejiti možnost, da bi bili na nacionalni ravni sprejeti različni ukrepi, zagotoviti enoten pristop in večjo pravno varnost ter preprečiti pojav znatnih ovir pri čezmejnem zagotavljanju referenčnih vrednosti.

(8)

Področje uporabe te uredbe bi moralo biti čim širše, da se ustvari preventivni regulativni okvir. Priprava referenčnih vrednosti zajema diskrecijsko pravico pri njihovem določanju in je predmet nekaterih vrst navzkrižja interesov, kar pomeni, da obstajajo priložnosti in spodbude za manipulacijo teh referenčnih vrednosti. Ti dejavniki tveganja so skupni vsem referenčnim vrednostim in za vse referenčne vrednosti bi morale veljati zahteve glede ustreznega upravljanja in kontrol. Ker pa se stopnja tveganja spreminja, bi bilo treba za vsak primer sprejeti različen pristop, ki bi ustrezal posameznim okoliščinam. Ker se ranljivost in pomen referenčne vrednosti sčasoma spreminjata, se z omejitvijo področja uporabe glede na sklicevanje na pomembne ali ranljive indekse ne bi obravnavala tveganja, ki jih lahko v prihodnosti predstavlja katera koli referenčna vrednost. Zlasti referenčne vrednosti, ki se zdaj ne uporabljajo na splošno, se bodo morda v prihodnosti uporabljale tako, da bo celo manjša manipulacija v zvezi z njimi imela precejšen vpliv.

(9)

Ključni element področja uporabe te uredbe bi moral biti, ali izračunana referenčna vrednost določa vrednost finančnega instrumenta ali finančne pogodbe ▌. Področje uporabe tako ne bi smelo biti odvisno od narave vhodnih podatkov. Zato bi bilo treba vključiti referenčne vrednosti, izračunane iz ekonomskih vhodnih podatkov, kot so cene delnic, in neekonomske številke ali vrednosti, kot so vremenski podatki. Okvir bi moral obsegati referenčne vrednosti, ki so podvržene navedenim tveganjem, hkrati pa bi moral priznati tudi obstoj velikega števila referenčnih vrednosti, ki se zagotavljajo po vsem svetu, ter različen učinek, ki ga imajo na finančno stabilnost in realno gospodarstvo . Ta uredba bi morala zagotoviti tudi sorazmeren odziv na tveganja, ki jih predstavljajo različne referenčne vrednosti. ▌Zato bi morala zajemati vse referenčne vrednosti, ki se uporabljajo za oblikovanje cen finančnih instrumentov, ki kotirajo na organiziranih mestih trgovanja ali s katerimi se na teh mestih trguje. Vsa sklicevanja na dneve v tej uredbi bi morala pomeniti koledarske dneve.

(10)

Številni potrošniki so pogodbene stranke v finančnih pogodbah, zlasti v potrošniških kreditnih pogodbah, zavarovanih s hipotekami, ki se sklicujejo na referenčne vrednosti, podvržene istim tveganjem. Ta uredba bi zato morala zajemati indekse ali referenčne stopnje iz Direktive 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(11)

Indeks ali kombinacijo obstoječih indeksov, ki ne vključuje novih vhodnih podatkov in ki se uporablja za merjenje uspešnosti skladov ali finančnega produkta, bi bilo treba obravnavati kot uporabo referenčne vrednosti.

(12)

Vsi upravljavci referenčnih vrednosti so lahko predmet navzkrižja interesov, uveljavljajo diskrecijsko pravico in imajo neustrezne sisteme upravljanja in kontrole. Ker upravljavci nadzorujejo postopek izračuna referenčnih vrednosti, sta zahteva po pridobitvi dovoljenja in nadzor ali registracija upravljavcev najučinkovitejši način za zagotavljanje celovitosti referenčnih vrednosti.

(13)

Ponudniki, ki prispevajo podatke za izračun referenčnih vrednosti, so izpostavljeni morebitnemu navzkrižju interesov, uveljavljajo diskrecijsko pravico in so lahko vir manipulacije. Prispevanje podatkov za izračun referenčnih vrednosti je prostovoljno. Če morajo ponudniki v skladu s katero koli pobudo znatno spremeniti svoje poslovne modele, lahko nehajo prispevati podatke. Vendar se ne pričakuje, da bi pri subjektih, za katere že veljata ureditev in nadzor, zahteva po dobrih sistemih upravljanja in kontrole vodila do znatnih stroškov ali nesorazmernega upravnega bremena. Zato ta uredba uvaja nekatere obveznosti za nadzorovane ponudnike.

(14)

Upravljavec je fizična ali pravna oseba, ki prostovoljno nadzira zagotavljanje referenčne vrednosti, zlasti upravlja referenčno vrednost, zbira in analizira vhodne podatke, določa referenčno vrednost in jo bodisi neposredno objavlja bodisi odda njeno objavljanje v zunanje izvajanje tretji strani . Vendar za osebe, ki zgolj objavljajo ali navajajo referenčno vrednost v novinarske namene in ne nadzirajo zagotavljanja te referenčne vrednosti, ne bi smele veljati zahteve, ki veljajo za upravljavce v skladu s to uredbo.

(15)

Indeks se izračuna z uporabo enačbe ali kake druge metodologije na podlagi osnovnih vrednosti. Pri oblikovanju te enačbe, izračunu ali določanju vhodnih podatkov se uporablja diskrecijska pravica. Ta diskrecijska pravica ustvarja tveganje manipulacije, zato bi morale biti vse referenčne vrednosti s to značilnostjo zajete v tej uredbi. Kadar se za sklicevanje v finančnem instrumentu uporablja enotna cena ali vrednost, na primer kadar je cena enotnega vrednostnega papirja referenčna cena za neko opcijo, se račun ne izvede, poleg tega ni vhodnih podatkov ali diskrecijske pravice. Zato enotne cene ali referenčne cene enotnih vrednosti ne štejejo kot referenčne vrednosti za namene te uredbe. Referenčne cene ali poravnalne cene, ki jih pripravijo centralne nasprotne stranke, ne štejejo za referenčne vrednosti, ker se uporabljajo za določanje poravnav, kritij in obvladovanja tveganj ter kot take ne določajo zneska, plačljivega na podlagi finančnega instrumenta ali vrednosti finančnega instrumenta.

(16)

Pri izvajanju te uredbe bi bilo treba v celoti spoštovati neodvisnost Evropske centralne banke in nacionalnih centralnih bank pri izvajanju njihovih pooblastil, nalog in obveznosti, ki so jim podeljene s Pogodbama, ter neodvisnost nacionalnih centralnih bank, ki je lastna ustavni strukturi zadevne države članice ali tretje države.

(17)

▌Za zagotovitev celovitosti referenčnih vrednosti bi morali upravljavci referenčnih vrednosti ustrezno urediti upravljanje za kontrolo teh navzkrižij interesov in ohranitev zaupanja v celovitost referenčnih vrednosti. Tudi pri učinkovitem upravljanju je večina upravljavcev predmet nekaterih navzkrižij interesov, pri čemer morajo upravljavci morda sprejeti različne presoje in odločitve, ki vplivajo na različne zainteresirane strani. Zato je pomembno, da imajo upravljavci neodvisno funkcijo za nadzor izvajanja in učinkovitosti ureditve upravljanja, ki zagotavlja učinkovit nadzor.

(18)

Manipulacija referenčnih vrednosti ali njihova nezanesljivost lahko škoduje vlagateljem in potrošnikom. Zato bi morala ta uredba določati okvir za hrambo evidenc s strani upravljavcev in ponudnikov ter za zagotavljanje preglednosti o namenu referenčne vrednosti in vhodnih podatkov, kar omogoča učinkovitejšo in bolj pošteno reševanje morebitnih zahtevkov v skladu z nacionalno zakonodajo ali zakonodajo Unije.

(19)

Za revidiranje in učinkovito izvajanje te uredbe so potrebni naknadna analiza in dokazi. Zato bi morala ta uredba določiti okvir, v skladu s katerim bi morali upravljavci referenčnih vrednosti dovolj dolgo voditi ustrezno dokumentacijo v zvezi z izračunavanjem referenčne vrednosti. Realnost, ki naj bi jo izmerili z referenčno vrednostjo, in okolje, v katerem se ta meri, se lahko sčasoma spremenita. Zato je treba redno revidirati ali pregledati postopke in metodologijo v zvezi z zagotavljanjem referenčnih vrednostni, da se ugotovijo pomanjkljivosti in morebitne izboljšave. Neuspeh pri zagotavljanju referenčnih vrednosti lahko vpliva tudi na mnoge zainteresirane strani, ki lahko pomagajo ugotoviti navedene pomanjkljivosti. Zato bi morala ta uredba določiti okvir, v skladu s katerim bi upravljavci vzpostavili neodvisen postopek pritožb, da bi zainteresirane strani upravljavca referenčnih vrednosti lahko obvestile o pritožbah in da bi lahko upravljavec referenčnih vrednosti objektivno ocenil upravičenost morebitnih pritožb.

(20)

Zagotavljanje referenčnih vrednosti pogosto vključuje zunanje izvajanje pomembnih funkcij, kot so izračun referenčne vrednosti, zbiranje vhodnih podatkov in razširjanje referenčne vrednosti. Da se zagotovi učinkovita ureditev upravljanja, je treba zagotoviti, da morebitno tovrstno zunanje izvajanje upravljavca referenčnih vrednosti ne odvezuje nobene obveznosti ali odgovornosti ter da se pri tem ne posega v sposobnost upravljavca za izpolnjevanje teh odgovornosti ali obveznosti ali v sposobnost ustreznega pristojnega organa, da jih nadzoruje.

(21)

Upravljavec referenčnih vrednosti je glavni prejemnik vhodnih podatkov ter lahko redno ocenjuje njihovo celovitost in točnost. ▌

(22)

Uslužbenci upravljavca lahko ugotovijo morebitne kršitve te uredbe ali morebitne pomanjkljivosti, ki bi lahko privedle do manipulacije ali poskusov manipulacije. Ta uredba bi zato morala vzpostaviti okvir, ki bo uslužbencem omogočal, da na zaupen način opozorijo upravljavce o morebitnih kršitvah te uredbe.

(23)

Vsaka diskrecijska pravica, ki se lahko uveljavlja pri zagotavljanju vhodnih podatkov, pomeni priložnost za manipulacijo referenčne vrednosti. Če vhodni podatki temeljijo na transakcijah, je diskrecijska pravica omejena, zmanjša pa se tudi možnost manipulacije s podatki. Upravljavci referenčnih vrednosti bi zato praviloma morali uporabljati dejanske vhodne podatke o transakcijah, če je to mogoče, kadar so podatki o transakciji nezadostni za zagotavljanje celovitosti in točnosti referenčnih vrednosti, pa se lahko uporabijo tudi drugi podatki.

(24)

Točnost in zanesljivost referenčne vrednosti pri merjenju gospodarskega stanja, ki naj bi se merilo, je odvisna od uporabljene metodologije in vhodnih podatkov. Zato je treba sprejeti pregledno metodologijo, s katero se zagotovita zanesljivost in točnost referenčne vrednosti.

(25)

Da se zagotovi stalna točnost referenčne vrednosti, bodo morda potrebne spremembe metodologije, vendar vsaka sprememba metodologije vpliva na uporabnike in zainteresirane strani v zvezi z referenčno vrednostjo. Zato je treba določiti postopke za spremembo metodologije določanja referenčnih vrednosti, vključno s potrebo po posvetovanju, da lahko uporabniki in zainteresirane strani sprejmejo potrebne ukrepe ob takšnih spremembah oziroma upravljavca obvestijo, kadar imajo pripombe v zvezi s spremembami.

(26)

Celovitost in točnost referenčnih vrednosti sta odvisni od celovitosti in točnosti vhodnih podatkov, ki jih zagotovijo ponudniki. Bistveno je, da so obveznosti ponudnikov glede vhodnih podatkov jasno določene, zanesljive ter skladne s kontrolo in metodologijo upravljavca referenčnih vrednosti. Zato bi moral upravljavec referenčnih vrednosti , kadar je primerno in mogoče, v sodelovanju s svojimi ponudniki pripraviti kodeks ravnanja, v katerem bi bile poleg teh zahtev izrecno navedene tudi odgovornosti ponudnikov glede zagotavljanja vhodnih podatkov .

(27)

Veliko referenčnih vrednosti je določenih z uporabo formule, izračunane na podlagi vhodnih podatkov, ki jih zagotavljajo organizirana mesta trgovanja , sistemi odobrenih objav ali mehanizmi poročanja , energijske borze ali dražbe pravic do emisij toplogrednih plinov. V teh primerih obstoječa ureditev in nadzor zagotavljata celovitost in preglednost vhodnih podatkov ter urejata zahteve glede upravljanja in postopke za priglasitev kršitev. Zato za te referenčne vrednosti , če osnovni vhodni podatki v celoti izhajajo iz mest trgovanja, za katera veljajo zahteve po preglednosti po trgovanju, vključno s trgom tretjih držav, ki velja za enakovrednega organiziranemu trgu v Uniji, ne bi smele veljati nekatere obveznosti iz te uredbe , da se prepreči dvojno urejanje in ker njihov nadzor zagotavlja celovitost uporabljenih vhodnih podatkov.

(28)

Pri ponudnikih lahko pride do navzkrižja interesov, poleg tega lahko ponudniki pri določanju vhodnih podatkov uveljavljajo diskrecijsko pravico. Zato morajo za ponudnike , kadar je to možno in primerno, veljati ureditve upravljanja, da se zagotovi obvladovanje navzkrižij interesov ter da so vhodni podatki točni, skladni z zahtevami upravljavca in preverljivi.

(29)

Različne vrste referenčnih vrednosti in različni sektorji referenčnih vrednosti imajo različne značilnosti in ranljivosti ter so izpostavljeni različnim tveganjem. Določbe te uredbe bi bilo zato treba nadalje podrobno opredeliti za posamezne sektorje in tipe referenčnih vrednosti. ▌Referenčne vrednosti za primarne proizvode se splošno uporabljajo in imajo značilnosti posameznega sektorja, zato je treba določiti, kako bi te določbe veljale za navedene referenčne vrednosti v tej uredbi. Poleg tega bi bilo treba v tej uredbi predvideti določeno mero prilagodljivosti, ki bi omogočala pravočasno posodabljanje različnih zahtev, ki veljajo za različne sektorje referenčnih vrednosti, ob upoštevanju mednarodnega razvoja, predvsem pa dela Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO).

(29a)

Za namene te uredbe je referenčna vrednost ključna, če zanjo velja, da je sistemske narave, ali se uporablja sistemsko in je dovzetna za manipulacije, da bi zagotovili regulativno sorazmernost.

(30)

Neuspeh nekaterih ključnih referenčnih vrednosti lahko bistveno vpliva na finančno stabilnost, urejenost trgov ali vlagatelje, zato je treba uvesti dodatne zahteve, da se zagotovita celovitost in trdnost teh ključnih referenčnih vrednosti. Ti potencialno destabilizacijski učinki ključnih referenčnih vrednosti se lahko pojavijo v eni državi članici ali več. Nacionalni pristojni organi ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) bodo določili, katere vrednosti bodo kategorizirane kot ključne.

(30a)

Glede na strateško pomembnost kritičnih referenčnih vrednosti za dobro delovanje notranjega trga mora biti ESMA pooblaščen, da v skladu s postopkom iz člena 17 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta  (9) sprejema odločitve, ki se neposredno uporabljajo za upravljavca in po potrebi za ponudnike referenčne vrednosti, če nacionalni pristojni organ ne izvaja te uredbe ali krši zakonodajo Unije.

(31)

Ponudniki, ki ne prispevajo več podatkov, lahko ogrozijo kredibilnost ključnih referenčnih vrednosti , saj se lahko s tem zmanjša zmožnost teh referenčnih vrednosti za merjenje dejanskega tržnega ali gospodarskega stanja . Za ohranitev kredibilnosti teh referenčnih vrednosti je zato treba vključiti pooblastilo ustreznemu pristojnemu organu, ki mora od nadzorovanih subjektov zahtevati obvezno prispevanje podatkov za njihov izračun ▌. Namen obveznega prispevanja vhodnih podatkov ni nalagati nadzorovanim subjektom obveznosti, da sklepajo transakcije ali da se zavežejo k njihovemu sklepanju.

(31a)

Ko je vrednost opredeljena kot ključna, bi lahko njen upravljavec izkoriščal monopolni položaj nad njenimi uporabniki. Zato bo moral kolegij pristojnih organov za to ključno referenčno vrednost spremljati prodajno ceno in stroške upravljavca, da bi preprečili zlorabe trga.

(32)

Da lahko uporabniki referenčnih vrednosti ustrezno izberejo referenčne vrednosti in razumejo tveganja, povezana z njimi, morajo vedeti, kaj se meri s posameznimi referenčnimi vrednostmi in katere so njihove pomanjkljivosti. Upravljavec referenčnih vrednosti bi zato moral objaviti izjavo z navedbo teh elementov ▌. Pri preiskavi bi moral upravljavec svoje vhodne podatke na zahtevo dati na voljo ustreznemu pristojnemu organu.

▌

(34)

V tej uredbi bi bilo treba upoštevati načela za finančne referenčne vrednosti, ki jih je 17. julija 2013 izdalo Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) (v nadaljnjem besedilu: načela IOSCO za finančne referenčne vrednosti ) in načela za agencije za sporočanje cen nafte, ki jih je IOSCO izdal 5. oktobra 2012 (v nadaljnjem besedilu: načela IOSCO za agencije za sporočanje cen nafte), ki predstavljajo globalni standard v zvezi z regulativnimi zahtevami za referenčne vrednosti.

(34a)

Trgi primarnih proizvodov imajo edinstvene značilnosti, ki jih je treba upoštevati, da ne bi ogrozili celovitosti referenčnih vrednosti za primarne proizvode in da bi preprečili škodljiv vpliv na preglednost trga primarnih proizvodov, evropsko varnost oskrbe, konkurenčnost in interese potrošnikov. Zato za nekatere določbe te uredbe ni ustrezno, da se uporabljajo za referenčne vrednosti za primarne proizvode. Načela, ki jih je za referenčne vrednosti za primarne proizvode opredelil IOSCO, med drugim v sodelovanju z Mednarodno agencijo za energijo in Mednarodnim energetskim forumom, so oblikovana posebej za to, da se uporabljajo za vse referenčne vrednosti za primarne proizvode, zato ta uredba določa, da se nekatere zahteve ne uporabljajo za referenčne vrednosti za primarne proizvode.

(34b)

Ta uredba uvaja tudi sistem priznavanja, ki upravljavcem referenčnih vrednosti v tretji državi omogoča, da svoje referenčne vrednosti zagotavljajo v Uniji, če v celoti izpolnjujejo zahteve, določene v tej uredbi, ali določbe v ustreznih načelih IOSCO.

(34c)

Ta uredba uvaja sistem odobritve, ki upravljavcem, ki imajo sedež v Uniji in imajo dovoljenje ali so registrirani v skladu z njenimi določbami, omogoča, da pod določenimi pogoji odobrijo referenčne vrednosti, zagotovljene v tretji državi. Takšen sistem odobritve bi bilo treba uvesti za upravljavce iz tretjih držav, ki so povezani z upravljavci s sedežem v Uniji ali z njimi tesno sodelujejo. Upravljavec, ki odobri referenčne vrednosti, pridobljene v tretji državi, bi moral biti zanje odgovoren ter zagotoviti, da izpolnjujejo ustrezne pogoje iz te uredbe ali zahteve ustreznih načel IOSCO.

(35)

Upravljavca ključne referenčne vrednosti bi moral pooblastiti in nadzirati pristojni organ države članice, v kateri ima upravljavec sedež. Upravljavec, ki zagotavlja samo referenčne vrednosti, določene s formulo na podlagi vhodnih podatkov, ki jih v celoti in neposredno zagotavljajo organizirana mesta trgovanja, sistemi odobrenih objav ali mehanizmi poročanja, energijske borze ali dražbe pravic do emisij toplogrednih plinov, in/ali upravljavec, ki zagotavlja samo neključne referenčne vrednosti, bi morala biti registrirana pri pristojnem organu in biti pod njegovim nadzorom. Namen registracije upravljavca ni vplivati na nadzor, ki ga izvajajo ustrezni pristojni organi. ESMA bi moral voditi register upravljavcev na ravni Unije.

(36)

V nekaterih okoliščinah lahko oseba zagotovi indeks, vendar se pri tem ne zaveda, da se ta indeks uporablja kot sklic za finančni instrument. To zlasti velja, kadar imata uporabnik in upravljavec referenčne vrednosti sedeža v različnih državah članicah. Zato je treba povečati raven preglednosti glede na to, katera referenčna vrednost se uporablja▌. To je mogoče doseči z izboljšanjem vsebine prospektov ali dokumentov s ključnimi informacijami, ki jih zahteva zakonodaja Unije, ter vsebine uradnih obvestil in seznama finančnih instrumentov, ki ga zahteva Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta  (10).

(37)

Učinkovitost nadzora je zagotovljena na podlagi sklopa učinkovitih orodij ter pooblastil in virov pristojnih organov držav članic in ESMA . V tej uredbi bi bilo zato treba zlasti določiti minimalen sklop nadzornih in preiskovalnih pooblastil, ki bi jih bilo treba v skladu z nacionalno zakonodajo podeliti pristojnim organom držav članic in ESMA . Pristojni organi in ESMA morajo pri izvajanju svojih pooblastil na podlagi te uredbe ravnati objektivno in nepristransko ter morajo svoje odločitve sprejemati samostojno.

(38)

Za namene odkrivanja kršitev te uredbe morajo imeti pristojni organi in ESMA v skladu z nacionalno zakonodajo možnost dostopa do prostorov fizičnih in pravnih oseb, da lahko zasežejo dokumente. Dostop do teh prostorov je nujen, kadar obstaja utemeljen sum, da obstajajo dokumenti in drugi podatki, povezani s predmetom inšpekcijskega pregleda ali preiskave, ki so lahko pomembni za dokazovanje kršitve te uredbe. Poleg tega je dostop do takih prostorov potreben, kadar: oseba ni izpolnila že predložene zahteve po informacijah ali obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da zahteva po informacijah, če bi bila predložena, ne bi bila izpolnjena ali da bi bili zahtevani dokumenti ali informacije odstranjeni, spremenjeni ali uničeni. Če je potrebno predhodno dovoljenje sodnega organa zadevne države članice, se v skladu z nacionalno zakonodajo takšna pooblastila dostopa do prostorov uporabijo šele po pridobitvi predhodnega dovoljenja sodnih organov.

(39)

Obstoječe evidence telefonskih pogovorov in podatkovnega prometa nadzorovanih subjektov lahko pomenijo nujen in včasih edini dokaz za odkrivanje in dokazovanje kršitev te uredbe, predvsem v zvezi z upoštevanjem zahtev glede upravljanja in kontrole. Takšni zapisi in evidence lahko pripomorejo k preverjanju identitete osebe, odgovorne za predložitev podatkov, in oseb, pristojnih za njeno odobritev, ter preverjanju, ali se zagotavlja organizacijsko ločevanje zaposlenih. Zato bi morali pristojni organi imeti možnost, da zahtevajo obstoječe evidence telefonskih pogovorov in elektronskih komunikacij ter evidence o podatkovnem prometu, ki jih hranijo nadzorovani subjekti, kadar obstaja utemeljen sum, da so lahko takšne evidence ali zapisi, povezani z vsebino inšpekcijskega pregleda ali preiskave, pomembni za dokazovanje kršitve te uredbe.

(40)

Nekatere določbe te uredbe veljajo za fizične ali pravne osebe v tretjih državah, ki lahko uporabijo referenčno vrednost ali lahko prispevajo podatke za izračun referenčne vrednosti ali so lahko kakor koli drugače vključene v postopek izračuna referenčnih vrednosti. Pristojni organi bi zato morali skleniti dogovore z nadzornimi organi v tretjih državah. ESMA bi moral usklajevati sklepanje takšnih dogovorov o sodelovanju in izmenjavo informacij, ki so pridobljene od tretjih držav, med pristojnimi organi.

(41)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznavata Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) , zlasti pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, pravico do svobode izražanja in svobode obveščanja, svobodo gospodarske pobude, pravico do lastnine, pravico do varstva potrošnikov, pravico do učinkovitih pravnih sredstev in pravico do obrambe. Skladno s tem bi bilo treba to uredbo razlagati in uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli. V njej bi bilo treba zlasti pri sklicevanju na pravila, ki urejajo svobodo izražanja v drugih medijih, pa tudi na pravilnike ali kodekse, ki urejajo novinarski poklic, upoštevati te svoboščine, kot so zagotovljene v Uniji in državah članicah ter priznane v členu 11 Listine in drugih ustreznih določbah. Ta uredba se ne bi smela uporabljati za tisk, druge medije in novinarje, če zgolj objavljajo ali navajajo referenčno vrednost v novinarske namene in ne nadzirajo njenega zagotavljanja.

(42)

V celoti bi bilo treba upoštevati pravico zadevnih oseb do obrambe. Zlasti imajo osebe, ki so v postopku, zagotovljen dostop do ugotovitev, na podlagi katerih so pristojni organi sprejeli odločitev, in pravico, da izrazijo svoje mnenje.

(43)

Preglednost glede referenčnih vrednosti je potrebna zaradi stabilnosti finančnih trgov in varstva vlagateljev. Vsaka izmenjava ali prenos informacij med pristojnimi organi bi morala biti skladna s pravili o prenosu osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (11). Vsaka izmenjava ali prenos informacij, ki jo opravi ESMA, bi morala biti skladna s pravili o prenosu osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (12).

(44)

Države članice bi morale ob upoštevanju načel iz sporočila Komisije o okrepitvi sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev in pravnih aktov Unije, sprejetih na podlagi izsledkov navedenega sporočila, določiti pravila glede kazni in administrativnih ukrepov, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in zagotoviti njihovo izvajanje. Te kazni in administrativni ukrepi bi morali biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

(45)

Zato bi bilo treba določiti sklop administrativnih ukrepov, sankcij in kazni, da se zagotovi skupen pristop v državah članicah in okrepi njihov odvračilni učinek. Določiti bi bilo treba sankcije, uporabljene v posebnih primerih, in po potrebi upoštevati dejavnike, kot so prisotnost ali odsotnost namere, povračilo morebitne ugotovljene finančne koristi, resnost kršitve in njeno trajanje, morebitni oteževalni ali olajševalni dejavniki in potreba po odvračilnem učinku kazni, in po potrebi vključiti zmanjšanje v zameno za sodelovanje s pristojnim organom. ▌

(46)

Da bi odločitve pristojnih organov odvračilno vplivale na širšo javnost, bi jih bilo treba praviloma objaviti. Objava odločitev je tudi pomembno orodje, s katerim pristojni organi obvestijo udeležence na trgu o tem, kakšno vedenje se šteje kot kršitev te uredbe, in spodbujajo splošno dobro vedenje med udeleženci na trgu. Če bi takšna objava lahko povzročila nesorazmerno škodo vpletenim osebam ter ogrozila stabilnost finančnih trgov ali tekočo preiskavo, bi moral pristojni organ sankcije in ukrepe objaviti anonimno ali preložiti objavo. Pristojni organi bi morali imeti možnost, da sankcij ne objavijo, če se šteje, da anonimna ali zapoznela objava ni dovolj za zagotovitev, da stabilnost trgov ni ogrožena. Pristojnim organom tudi ni treba objaviti ukrepov, ki se štejejo za manjše, če bi bila njihova objava nesorazmerna.

(47)

Ključne referenčne vrednosti lahko zadevajo ponudnike, upravljavce in uporabnike v več kot eni državi članici. Zato ima lahko prenehanje zagotavljanja referenčne vrednosti ali kateri koli drugi dogodek, ki lahko pomembno ogrozi njeno celovitost, vpliv v več kot eni državi članici, kar pomeni, da zgolj nadzor nad takšno referenčno vrednostjo, ki ga izvaja pristojni organ države članice, v kateri ima sedež, ne bo učinkovit in uspešen v smislu odprave tveganj, ki jih predstavlja ključna referenčna vrednost. Za zagotovitev učinkovite izmenjave nadzornih informacij med pristojnimi organi ter uskladitev njihovih dejavnosti in nadzornih ukrepov je treba ustanoviti kolegije pristojnih organov z ESMA v vodilni vlogi . Dejavnosti kolegijev bi morale prispevati k usklajeni uporabi pravil iz te uredbe in k zbliževanju nadzornih praks. Pravno zavezujoče posredovanje ESMA je ključni element za doseganje usklajenosti, doslednosti nadzora in zbliževanja nadzornih praks. Referenčne vrednosti se lahko sklicujejo na dolgotrajne finančne instrumente in finančne pogodbe. V nekaterih primerih zagotavljanje takih referenčnih vrednosti morda ne bo več dovoljeno, ko bo začela veljati ta uredba, ker imajo značilnosti, ki jih ni mogoče prilagoditi tako, da bi izpolnjevale zahteve te uredbe. Vendar lahko prepoved nadaljnjega zagotavljanja take referenčne vrednosti privede do prekinitve ali uničenja finančnih instrumentov ali finančnih pogodb, s čimer škodi vlagateljem. Zato je treba zagotoviti možnost za nadaljnje zagotavljanje takih referenčnih vrednosti v prehodnem obdobju.

(47a)

V primerih, ko ta uredba zajema ali potencialno zajema nadzorovane subjekte in trge, za katere velja Uredba (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta  (13) (REMIT), bi se moral ESMA celovito posvetovati z Agencijo za koordinacijo energetskih regulatorjev (ACER), da bi izkoristil njeno strokovno znanje na področju energetskih trgov in zmanjšal dvojno urejanje.

(47b)

Če obstoječa referenčna vrednost ne izpolnjuje zahtev te uredbe, vendar bi njena sprememba za uskladitev z uredbo povzročila dogodek višje sile ali kršila pogoje finančne pogodbe ali finančnega instrumenta, lahko ustrezni pristojni organ dovoli njeno nadaljnjo uporabo, dokler ne bo mogoče, da se bo prenehala uporabljati ali nadomestila z drugo referenčno vrednostjo, in tako prepreči negativne učinke na potrošnike, ki bi jih povzročilo nenadzorovano in nenadno prenehanje njene uporabe.

(48)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe in dodatno opredelitev tehničnih elementov predloga bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 PDEU ▌. Pri pripravi teh aktov bi bilo treba upoštevati veljavne mednarodne standarde za upravljanje, prispevek in uporabo referenčnih vrednosti, predvsem tiste, ki so rezultat dela IOSCO. Spoštovati je treba sorazmernost, predvsem v primeru neključnih referenčnih vrednosti in referenčnih vrednosti za primarne proizvode.

(49)

Komisija bi morala sprejeti osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki jih je pripravil ESMA in zadevajo zahteve glede upravljanja in kontrole ter med drugim določajo minimalno vsebino dogovorov o sodelovanju s pristojnimi organi držav članic, in sicer , med drugim, z delegiranimi akti v skladu s členom 290 PDEU in členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(50)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede nekaterih vidikov te uredbe. Ti vidiki zadevajo ugotavljanje enakovrednosti pravnega okvira, ki velja za ▌ ponudnike referenčnih vrednosti iz tretjih držav, ter dejstvo, da je referenčna vrednost ključna. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 (14) o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.

(51)

Komisija bi morala imeti tudi pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je pripravil ESMA ter ki določajo postopke in oblike izmenjave informacij med pristojnimi organi in ESMA, in sicer z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 PDEU in členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010. Ker države članice same ne zmorejo v zadostni meri doseči ciljev te uredbe, predvsem določitve doslednega in učinkovitega režima za odpravo pomanjkljivosti, ki jih pomenijo referenčne vrednosti, pri čemer je celovit učinek težav v zvezi z referenčnimi vrednostmi v celoti mogoče zaznati zgolj v okviru Unije, in ker je te cilje zato mogoče bolje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego zadevnih ciljev –

(a)

▌ centralne banke , kadar izvajajo pooblastila ali opravljajo naloge in obveznosti, ki so jim podeljene s Pogodbama in Statutom Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in Evropske centralne banke (ECB), ali če je njihova neodvisnost lastna ustavni strukturi zadevne države članice ali tretje države;

(aa)

javni organi, kadar zagotavljajo ali imajo nadzor nad zagotavljanjem referenčnih vrednosti za namene javne politike, vključno z ukrepi na področju zaposlovanja, gospodarske dejavnosti in inflacije;

(ab)

centralne nasprotne stranke;

(ac)

upravljavci, kadar zagotavljajo posamezne cene ali referenčne cene posameznih vrednosti;

(ad)

tisk, drugi mediji in novinarji, kadar zgolj objavljajo ali navajajo referenčno vrednost v novinarske namene in ne nadzirajo njenega zagotavljanja;

(ae)

kreditne zadruge v smislu Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta  (15).

(1)

„indeks“ pomeni katero koli številko:

(1a)

„izdajatelj indeksa“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki nadzira zagotavljanje indeksa;

(2)

„referenčna vrednost“ pomeni kateri koli indeks, s sklicevanjem na katerega se določi znesek, ki ga je treba plačati na podlagi finančnega instrumenta ali finančne pogodbe, ali se določi vrednost finančnega instrumenta▌;

(2a)

„skupina referenčnih vrednosti“ pomeni skupino referenčnih vrednosti, ki jih zagotovi isti upravljavec in so določene na podlagi podobnih vhodnih podatkov, določa pa posebne ukrepe za isto ali podobno tržno ali gospodarsko stanje;

(3)

„zagotavljanje referenčne vrednosti“ pomeni:

(4)

„upravljavec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki nadzira zagotavljanje referenčne vrednosti;

(5)

„ uporaba referenčne vrednosti“ pomeni:

(6)

„prispevanje vhodnih podatkov“ pomeni zagotavljanje vhodnih podatkov , ki niso javno dostopni, upravljavcu ali drugi osebi za namene njihovega posredovanja upravljavcu, pri čemer se ti podatki zahtevajo v povezavi z določanjem referenčne vrednosti in se zagotavljajo za ta namen;

(7)

„ponudnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki prispeva vhodne podatke , ki niso regulirani podatki ;

(8)

„nadzorovani ponudnik“ pomeni nadzorovani subjekt, ki prispeva vhodne podatke upravljavcu s sedežem v Uniji;

(9)

„predlagatelj“ pomeni fizično osebo, ki jo zaposli ponudnik za namene prispevanja vhodnih podatkov;

(9a)

„ocenjevalec“ pomeni uslužbenca upravljavca referenčne vrednosti za primarne proizvode ali katero koli drugo fizično osebo ali tretjo stran, čigar storitve ima upravljavec na voljo ali pod nadzorom, ki je odgovoren, da za vhodne podatke in druge informacije uporabi določeno metodologijo ali o njih presoja, zato da pripravi dokončno oceno o ceni določenega primarnega proizvoda;

(10)

„vhodni podatki“ pomeni podatke v zvezi z vrednostjo enega ali več osnovnih sredstev ali cen, vključno z ocenjenimi cenami, ali drugih vrednosti, ki jih upravljavec uporabi za določitev referenčne vrednosti;

(11)

„regulirani podatki“ pomeni:

(12)

„podatki o transakciji“ pomeni opazovane cene, stopnje, indekse ali vrednosti, ki predstavljajo transakcije med nepovezanimi nasprotnimi strankami na aktivnem trgu, za katere veljajo konkurenčni učinki ponudbe in povpraševanja;

(13)

„finančni instrument“ pomeni kateri koli instrument s seznama v oddelku C Priloge I k Direktivi  2014/65/EU , za katerega je bila predložena zahteva za sprejetje v trgovanje na mestu trgovanja , kot je opredeljeno v točki (24) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, ali s katerim se trguje na takem mestu trgovanja;

(14)

„nadzorovani subjekt“ pomeni:

(15)

„finančna pogodba“ pomeni:

(16)

„investicijski sklad“ pomeni AIS, kot so opredeljeni v točki (a) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU ali kolektivne naložbene podjeme, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2009/65/ES;

(17)

„uprava“ pomeni upravljavski organ, ki zajema nadzorno in vodstveno funkcijo, pri čemer je to končni organ odločanja in je pooblaščen za določitev strategije, ciljev in splošne usmeritve subjekta;

(18)

„potrošnik“ pomeni fizično osebo, ki v finančnih pogodbah, zajetih v tej uredbi, deluje za namene zunaj svoje trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti;

(19)

„medbančna referenčna obrestna mera“ pomeni referenčno vrednost, pri kateri je osnovno sredstvo za namene točke (1)(c) tega člena stopnja, po kateri lahko banke posojajo drugim bankam ali si izposojajo od njih;

(19a)

„referenčni devizni tečaj“ pomeni referenčno vrednost, določeno v razmerju do cene, izražene v eni valuti, za drugo valuto ali košarico valut;

(20)

„referenčna vrednost za primarne proizvode“ pomeni referenčno vrednost, pri kateri je osnovno sredstvo za namene točke (1)(c) tega člena blago v smislu točke (2) člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1287/2006 (27) , razen pravic do emisij toplogrednih plinov, kot so opredeljene v točki 11 oddelka C Priloge I k  Direktivi 2014/65/EU ;

(20a

) „osnovno tveganje“ pomeni tveganje, povezano s natančnostjo opisa temeljnega tržnega ali gospodarskega stanja z referenčno vrednostjo, s katero naj bi se to stanje merilo;

(21)

„ključna referenčna vrednost“ pomeni:

Ključna referenčna vrednost je evropska, kadar negativni učinki zaradi prenehanja njenega zagotavljanja ali zaradi njenega zagotavljanja na podlagi nereprezentativne skupine ponudnikov ali podatkov niso omejeni na eno državo članico. V tem primeru se uporablja postopek iz člena 13(2e), (2f) in (2 g) ;

(21a)

„neključna referenčna vrednost“ pomeni referenčno vrednost, ki ne izpolnjuje meril za ključno referenčno vrednost iz člena 13;

(22)

„s sedežem“ pomeni v zvezi s pravno osebo, državo članico ali tretjo državo, v kateri se nahaja registrirani sedež ali drug uradni naslov te osebe, v zvezi s fizično osebo pa državo članico ali tretjo državo, v kateri je ta oseba rezident za davčne namene;

( 22a)

„javni organ“ pomeni:

(a)

zagotavljajo zaupnost informacij, ki se predložijo upravljavcu ali jih upravljavec pripravi in za katere veljajo obveznosti glede razkritja in preglednosti iz te uredbe, in

(b)

zlasti blažijo navzkrižja, ki nastanejo zaradi lastništva ali nadzora upravljavca, zaradi drugih interesov v njegovi skupini ali kot rezultat drugih oseb, ki lahko vplivajo na upravljavca v zvezi z določanjem referenčne vrednosti ali ga nadzirajo.

(a)

imajo potrebne sposobnosti, znanje in izkušnje za naloge, ki so jim dodeljene, ter so predmet učinkovitega upravljanja in nadzora;

(b)

niso predmet neprimernega vpliva ali navzkrižja interesov, nadomestilo in ocena delovanja teh oseb pa ne ustvarjata navzkrižja interesov ali drugače vplivata na celovitost postopka izračuna referenčne vrednosti;

(c)

nimajo interesov in poslovnih povezav, ki bi ogrožale funkcije upravljavca;

(d)

ne smejo prispevati k določanju referenčne vrednosti s sodelovanjem pri povpraševanju in ponudbi ter trgovanju v lastnem imenu ali v imenu udeležencev na trgu in

(e)

zanje veljajo učinkoviti postopki za nadziranje izmenjave informacij z drugimi zaposlenimi in niso vključene v dejavnosti, ki bi lahko ustvarile tveganje navzkrižja interesov.

(a)

pristojnosti in naloge funkcije nadzora;

(b)

merila za izbor članov za funkcijo nadzora;

(c)

povzetek podatkov o članih vseh odborov, katerih naloga je izvajanje nadzora, skupaj z vsemi izjavami o navzkrižju interesov in postopki za izvolitev, imenovanje ali odstavitev in nadomestitev članov odborov;

(a)

pregledovanje opredelitve referenčne vrednosti in njene metodologije vsaj enkrat letno;

(b)

nadzor vseh sprememb metodologije določanja referenčnih vrednosti in pooblastitev upravljavca za posvetovanje o teh spremembah;

(c)

nadzor upravljavčevega okvira kontrole, vodenja in upravljanja referenčne vrednosti, ter, kadar k referenčni vrednosti prispevajo ponudniki, kodeksa ravnanja upravljavca iz člena 9(1);

(d)

pregledovanje in odobritev postopkov za prenehanje uporabe referenčne vrednosti, vključno s posvetovanji o prenehanju;

(e)

nadzor vseh tretjih strani, ki sodelujejo pri zagotavljanju referenčne vrednosti, vključno s posredniki za izračune ali razširjanje;

(f)

ocenjevanje notranjih in zunanjih revizij ali pregledov ter spremljanje izvajanja popravnih ukrepov, na katere so opozorili rezultati teh revizij;

(g)

kadar k referenčni vrednosti prispevajo ponudniki, spremljanje vhodnih podatkov in ponudnikov ter ukrepov upravljavca pri zavračanju ali potrjevanju predloženih vhodnih podatkov;

(h)

kadar k referenčni vrednosti prispevajo ponudniki, sprejemanje učinkovitih ukrepov za morebitne kršitve kodeksa ravnanja in

(i)

kadar k referenčni vrednosti prispevajo ponudniki, poročanje ustreznim pristojnim organom o neustreznem ravnanju ponudnikov ali upravljavcev, s katerim se seznani nadzorna funkcija, in o potencialno nepravilnih ali sumljivih vhodnih podatkih.

(a)

upravljanje operativnega tveganja;

(b)

postopke v izrednih razmerah in postopke izterjave, ki so vzpostavljeni za primer motnje v zagotavljanju referenčne vrednosti.

(a)

pripravi ukrepe, s katerimi v okviru možnosti zagotovi, da ponudniki upoštevajo kodeks ravnanja iz člena 9(1) in veljavne standarde za vhodne podatke;

(b)

pripravi ukrepe za spremljanje vhodnih podatkov, vključno z njihovim spremljanjem pred objavo referenčne vrednosti in njihovo odobritvijo po objavi za določanje napak in nepravilnosti.

(a)

vseh vhodnih podatkih;

(b)

presoji ali diskrecijski pravici, ki jo uporabi upravljavec in, kadar je primerno, ocenjevalec pri določanju referenčne vrednosti;

(c)

neupoštevanju vhodnih podatkov, zlasti kadar se pri tem upoštevajo zahteve metodologije določanja referenčnih vrednosti, ter utemeljitvi zanj;

(d)

drugih spremembah v standardnih postopkih in metodologijah ali odstopanjih od njih, vključno s spremembami in odstopanji, sprejetimi v času pretresov ali motenj na trgu;

(e)

identiteti predlagateljev in fizičnih oseb, ki jih upravljavci zaposlijo za določanje referenčnih vrednosti;

(f)

vseh dokumentih v zvezi z vsako pritožbo in

(g)

komuniciranju med osebami, ki jih zaposli upravljavec, in ponudniki ali predlagatelji v zvezi z referenčno vrednostjo.

(a)

upravljavec vzpostavi mehanizem, ki je podrobno opisan v politiki obravnavanja pisnih pritožb in na podlagi katerega lahko njegovi vlagatelji predložijo pritožbe v zvezi z vprašanjem, ali določen izračun referenčne vrednosti predstavlja tržno vrednost, predlaganimi spremembami izračuna referenčne vrednosti, uporabo metodologije pri določenem izračunu referenčne vrednosti in drugimi uredniškimi odločitvami glede postopkov izračuna referenčne vrednosti;

(b)

obstaja časovni razpored postopkov in ciljev za obravnavanje pritožb;

(c)

upravljavec pravočasno in pošteno preišče formalne pritožbe zoper sebe in svoje osebje;

(d)

se poizvedba opravi neodvisno od osebja, ki bi lahko sodelovalo pri predmetu pritožbe;

(e)

si upravljavec prizadeva hitro zaključiti preiskavo.

(a)

razvoj referenčnih vrednosti in finančnih trgov glede na mednarodno konvergenco nadzorne prakse v zvezi z zahtevami glede upravljanja referenčnih vrednosti;

(b)

posebne značilnosti različnih vrst referenčnih vrednosti in upravljavcev, vključno s sektorskimi značilnostmi in vrsto uporabljenih vhodnih podatkov;

(c)

razliko med ključnimi in neključnimi referenčnimi vrednostmi;

(d)

ali so zahteve že delno ali v celoti zajete v drugih ustreznih regulativnih zahtevah, zlasti za referenčne vrednosti, ki temeljijo na regulativnih podatkih, predvsem, a ne izključno, v zahtevah iz Direktive 2014/65/EU ali Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta  (28) , da ne pride do podvajanja zahtev ali drugih nepotrebnih bremen za upravljavce.

(a)

izvajalec storitev ima sposobnost, zmogljivost in vsa zakonsko zahtevana dovoljenja, da funkcije, storitve ali dejavnosti, oddane v zunanje izvajanje, opravlja zanesljivo in strokovno;

(b)

upravljavec ustreznim pristojnim organom da na voljo podatke o identiteti in nalogah ponudnika storitev, ki sodeluje v postopku določitve referenčne vrednosti;

(c)

upravljavec ustrezno ukrepa, če se zdi, da ponudnik storitev ne izvaja funkcij učinkovito ter v skladu z veljavno zakonodajo in regulativnimi zahtevami;

(d)

upravljavec ohrani potrebno strokovno znanje za učinkovit nadzor funkcij, oddanih v zunanje izvajanje, ter upravljanje tveganj, povezanih z zunanjim izvajanjem;

(e)

ponudnik storitev v skladu z veljavno zakonodajo in regulativnimi zahtevami upravljavcu razkrije vsak dogodek, ki lahko bistveno vpliva na njegovo sposobnost učinkovitega izvajanja funkcij, oddanih v zunanje izvajanje;

(f)

ponudnik storitev sodeluje z ustreznim pristojnim organom v zvezi z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje, pri čemer imata upravljavec in ustrezen pristojni organ učinkovit dostop do podatkov v zvezi z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje, in poslovnimi prostori ponudnika storitev, ustrezen pristojni organ pa lahko uveljavlja te pravice o dostopu;

(g)

upravljavec lahko po potrebi dogovore prekine;

(h)

upravljavec sprejme ustrezne ukrepe, vključno z načrti ravnanja v nepredvidljivih razmerah, da prepreči neustrezno operativno tveganje, povezano s sodelovanjem ponudnika storitve v postopku določitve referenčne vrednosti.

(a)

vhodni podatki so podatki o transakciji ali po potrebi podatki, ki ne temeljijo na transakciji, vključno z zavezujočimi kotacijami in preverljivimi ocenami, če točno in zanesljivo prikazujejo tržno ali gospodarsko stanje, ki naj bi se merilo z referenčno vrednostjo ▌;

(aa)

vhodni podatki iz točke (a) so preverljivi;

(b)

upravljavec pridobi vhodne podatke od zanesljive in reprezentativne skupine ali vzorca ponudnikov za zagotovitev, da je referenčna vrednost, ki temelji na teh podatkih, zanesljiva ter predstavlja tržno ali gospodarsko stanje, ki naj bi se merilo z referenčno vrednostjo ▌;

(ba)

upravljavec uporablja samo vhodne podatke ponudnikov, ki ravnajo v skladu s kodeksom ravnanja iz člena 9;

(bb)

upravljavec vodi seznam oseb, ki lahko predložijo vhodne podatke upravljavcu, vključno s postopki za oceno identitete ponudnika in vseh predlagateljev;

(bc)

upravljavec zagotavlja, da ponudniki predložijo vse ustrezne vhodne podatke, in

(c)

kadar vhodni podatki za referenčno vrednost niso podatki o transakcijah in je ponudnik stranka pri več kot 50 % vrednosti transakcij na trgu, ki naj bi se meril z referenčno vrednostjo, upravljavec , kadar je mogoče, preveri, ali vhodni podatki predstavljajo trg, za katerega veljajo konkurenčni učinki ponudbe in povpraševanja. Če upravljavec ugotovi, da vhodni podatki ne predstavljajo trga, za katerega veljajo konkurenčni učinki ponudbe in povpraševanja, spremeni vhodne podatke, ponudnike ali metodologijo za zagotovitev, da vhodni podatki predstavljajo trg, za katerega veljajo konkurenčni učinki ponudbe in povpraševanja, ali prenehajo zagotavljati to referenčno vrednost ▌.

(a)

merila za opredelitev, kdo lahko upravljavcu prispeva vhodne podatke, in postopek za izbor ponudnikov;

(b)

postopek za vrednotenje vhodnih podatkov ponudnika in za preprečevanje, da ponudnik še naprej zagotavlja vhodne podatke, ali za uporabo drugih sankcij zaradi neskladnosti proti ponudniku, če je potrebno, in

(c)

postopek za odobritev vhodnih podatkov, tudi na podlagi drugih kazalnikov ali podatkov, za zagotavljanje njegove celovitosti in točnosti. Kadar referenčna vrednost izpolnjuje merila iz člena 14a, ta zahteva velja samo, če je skladnost mogoča v razumnih mejah.

(a)

pridobi podatke iz drugih virov, ki potrjujejo te vhodne podatke;

(b)

zagotovi, da imajo ponudniki ustrezne notranje postopke nadzora in preverjanja, ki omogočajo:

(a)

je trdna in zanesljiva;

(b)

ima jasna pravila, ki določajo, kako in kdaj se lahko pri določanju referenčne vrednosti uveljavlja diskrecijska pravica;

(c)

je stroga, neprekinjena in primerna za odobritev, vključno s testiranjem za nazaj, ter

(d)

je odporna in zagotavlja, da se lahko referenčna vrednost izračuna v najširšem sklopu možnih okoliščin;

(e)

je sledljiva in preverljiva.

(a)

upošteva dejavnike, ki vključujejo velikost, običajno likvidnost trga, preglednost trgovanja in položaj udeležencev na trgu, koncentracijo na trgu, dinamiko trga ter ustreznost vzorca, ki naj bi predstavljal trg ali gospodarsko stanje, ki naj bi se merilo z referenčno vrednostjo;

(b)

opredeli, kaj pomeni aktivni trg za namene referenčne vrednosti, in

(c)

različne vrste vhodnih podatkov razvrsti po prednostnem vrstnem redu.

(i)

uporabljeno metodologijo za vsako referenčno vrednost ali skupino referenčnih vrednosti in

(ii)

postopek za posvetovanje o vseh predlaganih pomembnih spremembah svoje metodologije, vključno z opredelitvijo pomembne spremembe in kdaj bodo uporabniki obveščeni o morebitni spremembi, in utemeljitev zanje.

(a)

kratko razlago, ki je dovolj podrobna, da lahko vlagatelj referenčne vrednosti ali pristojni organ razume, kako je bil izračun pripravljen, vključno z vsaj velikostjo in likvidnostjo fizičnega trga, ki se ocenjuje (kot sta število in obseg predloženih transakcij), razponom in povprečnim obsegom, razponom in povprečjem cen ter okvirnimi deleži posamezne vrste vhodnih podatkov, ki so se upoštevali pri izračunu; vključeni so izrazi, ki se nanašajo na metodologijo oblikovanja cen, kot je izraz „na podlagi transakcije“, „na podlagi cenovnega razpona“ ali „interpoliran ali ekstrapoliran“, in

(b)

kratko razlago obsega, v katerem se je pri izračunu uporabila presoja, vključno z odločitvijo za izključitev vhodnih podatkov, ki so sicer izpolnjevali zahteve ustrezne metodologije za navedeni izračun, določitvijo cen na podlagi cenovnih razponov ali interpolacije oziroma ekstrapolacije ali določitvijo višje uteži povpraševanjem ali ponudbam kot sklenjenim transakcijam, ter kratko razlago podlage, ki je bila uporabljena za uporabo navedenega.

(a)

razvoj referenčnih vrednosti in finančnih trgov glede na mednarodno konvergenco nadzorne prakse v zvezi z referenčnimi vrednostmi;

(b)

posebne značilnosti različnih referenčnih vrednosti in vrst referenčnih vrednosti;

(c)

načelo sorazmernosti pri neključnih referenčnih vrednostih;

(d)

ranljivost referenčnih vrednosti za manipulacijo ob upoštevanju uporabljenih metodologij in vhodnih podatkov;

(e)

da je uporabnikom na voljo dovolj podrobnosti, da bodo lahko razumeli, kako se izračuna referenčna vrednost, in ocenili njeno ustreznost in primernost kot referenco.

(f)

ali so zahteve že delno ali v celoti zajete v drugih ustreznih regulativnih zahtevah, zlasti za referenčne vrednosti, ki temeljijo na reguliranih podatkih, predvsem, a ne izključno, v zahtevah iz Direktive 2014/65/EU ali Uredbe (EU) št. 600/2014, da ne pride do podvajanja zahtev ali drugih nepotrebnih bremen za upravljavce.

( a)

jasen opis vhodnih podatkov, ki jih je treba zagotoviti, in zahtev, ki so potrebne za zagotovitev, da se vhodni podatki predložijo v skladu s členoma 7 in 8;

(b)

predpisi za zagotavljanje, da ponudniki predložijo vse ustrezne vhodne podatke, ter

(c)

sisteme in kontrole, ki jih mora ponudnik vzpostaviti, vključno s:

(a)

kontrolami v zvezi s tem, kdo lahko predloži vhodne podatke upravljavcu, vključno s postopkom za potrditev s strani fizične osebe, ki je bolj izkušena od predlagatelja, kadar je to sorazmerno;

(b)

primernim usposabljanjem predlagateljev, ki zajema vsaj to uredbo in Uredbo (EU) št. 596/2014;

(c)

ukrepi za reševanje navzkrižij interesov, vključno z organizacijskim ločevanjem zaposlenih, kadar je primerno, in premislekom, kako odpraviti spodbude za manipulacijo referenčne vrednosti, ki jih ustvarjajo politike nagrajevanja;

(d)

hranjenjem evidence komuniciranja v zvezi z zagotavljanjem vhodnih podatkov za primerno obdobje;

(e)

vodenjem evidenc izpostavljenosti posameznih trgovcev in prodajnih okenc instrumentom, ki se sklicujejo na referenčno vrednost, za lažje izvajanje revizij in preiskav ter za obvladovanje navzkrižja interesov;

(f)

vodenjem evidenc notranjih in zunanjih revizij.

(a)

na referenčno vrednost se sklicujejo finančni instrumenti in finančne pogodbe v povprečni vrednosti najmanj 500 000 000 000 EUR, merjeno v ustreznem časovnem obdobju;

(b)

referenčna vrednost se prizna za ključno v skladu s postopkom iz odstavkov 2a, 2c in 2e do 2 g.

—

določajo, kako se izračuna tržna vrednost finančnih instrumentov;

—

določajo, kako se izračuna bruto hipotetična vrednost izvedenih finančnih instrumentov;

—

določajo obdobje za ustrezno izmero vrednosti referenčne vrednosti;

—

najmanj vsaka [tri] leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe zagotovijo pregled praga 500 000 000 000 EUR.

(a)

različno uporabo z vidika udeležencev na trgu ter uporabo na maloprodajnih trgih;

(b)

razpoložljivost izvedljive nadomestitve za referenčno vrednost, ki jo narekuje trg;

(c)

vrednost finančnih instrumentov in finančnih pogodb, ki se sklicujejo na referenčno vrednost v državi članici, in njen pomen z vidika bruto domačega proizvoda države članice;

(d)

osredotočenost uporabe in po potrebi prispevanja k referenčni vrednosti med državami članicami;

(e)

kateri koli drug kazalnik za oceno morebitnega učinka prekinitve zagotavljanja ali nezanesljivosti referenčne vrednosti na celovitost trgov, finančno stabilnost ali financiranje gospodinjstev in podjetij v državi članici.

2i.

2j.

(a)

nemudoma obvesti svoj pristojni organ in

(b)

v štirih tednih od takšnega obvestila predloži oceno o tem, kako naj se referenčna vrednost prenese na novega upravljavca, ali

(c)

v štirih tednih od takšnega obvestila predloži oceno o tem, kako naj se referenčna vrednost več ne pripravlja, pri tem pa upošteva postopek, določen v členu 17(1).

(a)

obvesti ESMA in

(b)

pripravi lastno oceno o tem, kako naj se referenčna vrednost prenese na novega upravljavca ali preneha pripravljati, pri tem pa upošteva postopek upravljavca za prenehanje priprave referenčne vrednosti, določen v skladu s členom 17(1).

(a)

se zagotavljanje referenčne vrednosti ne prenese na novega upravljavca ali

(b)

se referenčna vrednost lahko pravilno neha zagotavljati ali

(c)

referenčna vrednost ni več ključna.

(a)

zahteva, da nadzorovani subjekti v skladu z odstavkom 4 – vključno s subjekti, ki še niso ponudniki podatkov za zadevno ključno referenčno vrednost – prispevajo vhodne podatke upravljavcu v skladu z metodologijo, kodeksom ravnanja ali drugimi pravili. Takšna zahteva velja za ustrezno prehodno obdobje, ki je odvisno od povprečnega trajanja pogodbe, ki se sklicuje na ustrezno referenčno vrednost, toda največ 12 mesecev od datuma, ko je bila sprejeta prvotna odločitev za odobritev prispevkov;

(b)

po pregledu iz odstavka 5b prehodnega obdobja iz točke (a) tega odstavka, podaljša obdobje obveznega prispevanja za največ 12 mesecev;

(c)

določi rok za predložitev vhodnih podatkov, ne da bi nadzorovani subjekti zaradi tega morali trgovati ali da bi se s tem zavezali k trgovanju;

(d)

po razpravi z upravljavcem zahteva, da ta spremeni kodeks ravnanja, metodologijo ali druga pravila za ključno referenčno vrednost, da bi povečal njeno reprezentativnost in zanesljivost;

(e)

od upravljavca zahteva, naj uporabnikom referenčne vrednosti predloži in da na voljo pisno poročilo o ukrepih, ki jih namerava sprejeti, da bi povečal reprezentativnost in zanesljivost referenčne vrednosti.

(a)

se lahko referenčna vrednost ohrani po tem, ko ponudniki, ki so k temu obvezani, prenehajo prispevati vhodne podatke;

(b)

obstaja verjetnost, da bodo ponudniki še naprej prispevali vhodne podatke vsaj 1 leto, v primeru, da bi bilo pooblastilo preklicano;

(c)

po posvetovanju s ponudniki in uporabniki, je na voljo sprejemljiva nadomestna referenčna vrednost in da lahko uporabniki ključne referenčne vrednosti to nadomestno referenčno vrednost začnejo uporabljati s sprejemljivimi stroški. Takšen prehod ne šteje kot kršitev obstoječe pogodbe; ali

(d)

ni mogoče najti ustreznih alternativnih ponudnikov in da bi prekinitev prispevkov od zadevnih nadzorovanih subjektov dovolj oslabila referenčno vrednost, da bi jo bilo treba prenehati zagotavljati.

(a)

jasno in nedvoumno določa tržno ali gospodarsko stanje, ki se meri z referenčno vrednostjo, in okoliščine, v katerih lahko takšno merjenje postane nezanesljivo;

(c)

▌jasno in nedvoumno navaja elemente referenčne vrednosti , v zvezi s  katero se lahko izvaja diskrecijska pravica in merila, ki se uporabljajo za izvajanje takšne diskrecijske pravice ▌;

(d)

opozarja na možnost, da lahko nekateri dejavniki, vključno z zunanjimi dejavniki, nad katerimi upravljavec nima kontrole, zahtevajo spremembe referenčne vrednosti ali njeno prenehanje, in

(e)

svetuje, da morajo biti vse finančne pogodbe ali drugi finančni instrumenti, ki vsebujejo sklicevanje na referenčno vrednost, odporni na spremembe referenčne vrednosti ali njeno ukinitev ali kako drugače obravnavati to možnost.

(a)

opredelitve za vse ključne pojme v zvezi z referenčno vrednostjo;

(b)

utemeljitev za sprejetje metodologije določanja referenčne vrednosti ter postopke za pregled in odobritev metodologije;

(c)

merila in postopke, ki se uporabljajo za določanje referenčne vrednosti, vključno z opisom vhodnih podatkov, pri čemer imajo prednost različne vrste vhodnih podatkov, najmanjšim obsegom podatkov, potrebnih za določitev referenčne vrednosti, uporabo modelov ali metod ekstrapolacije ter katerega koli postopka za ponovno uravnoteženje sestavnih delov indeksa referenčne vrednosti;

(d)

kontrole in pravila, ki urejajo uveljavljanje diskrecijske pravice ali presojo s strani upravljavca ali ponudnikov, da se zagotovi doslednost pri uporabi take diskrecijske pravice ali presoje;

(e)

postopke, ki urejajo določanje referenčne vrednosti v obdobjih izjemnih okoliščin ali obdobjih, ko so lahko viri podatkov o transakciji nezadostni, netočni ali nezanesljivi, ter morebitne omejitve referenčne vrednosti v takih obdobjih;

(f)

postopke za reševanje napak v vhodnih podatkih ali pri izračunu referenčne vrednosti, tudi kadar bo potreben ponoven izračun referenčne vrednosti, in

(g)

opredelitev morebitnih omejitev referenčne vrednosti, vključno z njeno uporabo na nelikvidnih ali razdrobljenih trgih in morebitno koncentracijo vhodnih podatkov.

(a)

Komisija je sprejela odločitev o enakovrednosti v skladu z odstavkom 2 ali 2a ;

(b)

upravljavec je pooblaščen ali registriran v tej tretji državi ter zanj velja nadzor v zadevni tretji državi;

(c)

je upravljavec ESMA obvestil, da se strinja, da nadzorovani subjekti v Uniji uporabijo dejansko ali možno referenčno vrednost ▌;

(d)

upravljavec je ustrezno registriran v skladu s členom  25a ter

(e)

vzpostavljeni so sporazumi o sodelovanju iz odstavka 3 tega člena.

(a)

upravljavci, ki imajo dovoljenje ali so registrirani v tej tretji državi, izpolnjujejo zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz te uredbe, pri čemer se zlasti upošteva, ali pravni in nadzorni okvir tretje države zagotavlja skladnost z načeli IOSCO o finančnih referenčnih vrednostih, ki so bila objavljena 17. julija 2013, in načeli IOSCO za agencije za sporočanje cen nafte, ki so bila objavljena 5. oktobra 2012; ter

(b)

zavezujoče zahteve so predmet stalnega učinkovitega nadzora izvrševanja v tej tretji državi.

(ba)

(a)

mehanizem za izmenjavo informacij med ESMA in pristojnimi organi zadevnih tretjih držav, vključno z dostopom do vseh ustreznih informacij o upravljavcu, pooblaščenem v tej tretji državi, ki ga zahteva ESMA;

(b)

mehanizem za takojšnje obveščanje ESMA, kadar pristojni organ tretje države meni, da upravljavec, pooblaščen v tej tretji državi, ki ga nadzoruje, krši pogoje iz dovoljenja ali druge nacionalne zakonodaje;

(c)

postopke v zvezi z usklajevanjem nadzornih dejavnosti ▌.

(a)

▌ravna na način, ki jasno škoduje interesom uporabnikov ▌referenčnih vrednosti ali urejenemu delovanju trgov, ali

(b)

▌je resno kršil nacionalno zakonodajo ali druge določbe, ki veljajo zanj v tretji državi ter na podlagi katerih je Komisija sprejela odločitev v skladu s členom 20(2) ali (2a).

(a)

ESMA zadevo predloži pristojnemu organu tretje države, ta pa ne sprejme ustreznih ukrepov, potrebnih za varstvo vlagateljev in ustrezno delovanje trgov v Uniji, ali ne dokaže, da zadevni upravljavec izpolnjuje zahteve, ki veljajo zanj v tretji državi;

(b)

ESMA najmanj 30 dni pred preklicem pristojnemu organu tretje države sporoči, da namerava preklicati registracijo upravljavca.

(i)

če upravljavca s sedežem v tretji državi nadzoruje organ tretje države, je med ustreznim pristojnim organom ali ESMA in organom upravljavca iz tretje države sklenjen ustrezen dogovor o sodelovanju, ki lahko zagotovi vsaj učinkovito izmenjavo informacij;

(ii)

zakoni, uredbe ali upravne določbe tretje države, v kateri ima upravljavec sedež, ne preprečujejo pristojnemu organu ali ESMA učinkovitega izvrševanja nadzornih nalog iz te uredbe.

(a)

upravljavec, ki da odobritev, je preveril in lahko svojemu pristojnemu organu dokaže, da so pri zagotavljanju referenčne vrednosti ali skupine referenčnih vrednosti, ki jo želi odobriti, izpolnjene zahteve, ki:

(b)

upravljavec, ki da odobritev, ima potrebno strokovno znanje za učinkovito spremljanje dejavnosti pri zagotavljanju referenčnih vrednosti v tretji državi in za upravljanje tveganj, ki so s tem povezani.

(a)

dokumentacijo, ki pristojnemu organu dokazuje, da izpolnjuje zahteve iz členov 5(3a), 5c, 6, kadar je primerno, 7b in 15, in

(b)

za vsako referenčno vrednost skupno referenčno vrednost ali oceno skupne referenčne vrednosti, kadar je na voljo.

(a)

se upravljavec izrecno odpove dovoljenju ali če v zadnjih dvanajstih mesecih ni zagotovil nobenih referenčnih vrednosti;

(b)

upravljavec pridobi dovoljenje ali registracijo z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nezakonit način;

(c)

upravljavec ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi mu je bilo izdano dovoljenje ali registracija ; ali

(d)

je resno ali večkrat kršil določbe te uredbe.

(a)

identiteto upravljavcev, ki imajo dovoljenje ali so registrirani na podlagi določb členov 23 in 23a, ter identiteto pristojnega organa, ki je odgovoren za njihov nadzor;

(b)

identiteto upravljavcev, od katerih je ESMA prejel uradno obvestilo o njihovem soglasju iz člena 20(1)(c), in identiteto pristojnega organa v tretji državi, ki je odgovoren za njihov nadzor;

(c)

identiteto upravljavcev, ki so pridobili priznanje v skladu s členom 21a, in identiteto pristojnega organa v tretji državi, ki je odgovoren za njihov nadzor;

(d)

referenčne vrednosti, ki so odobrene v skladu s postopkom iz člena 21b, in identiteto upravljavcev, ki da odobritev.

(a)

je pridobil pisno soglasje tega pristojnega organa in se informacija razkrije zgolj za namene, za katere je ta pristojni organ dal svoje soglasje; ali

(b)

▌je takšno razkritje potrebno zaradi pravnih postopkov.

(a)

sam opravi inšpekcijski pregled ali preiskavo na kraju samem;

(b)

pristojnemu organu, ki je predložil zahtevo, omogoči, da sodeluje v inšpekcijskem pregledu ali preiskavi na kraju samem;

(c)

imenuje revizorje ali strokovnjake v podporo ali za izvedbo inšpekcijskega pregleda ali preiskave na kraju samem.

(a)

imajo dostop do vseh ustreznih dokumentov in drugih podatkov v kakršni koli obliki ter prejmejo ali si priskrbijo njihov izvod;

(b)

zahtevajo informacije od katere koli osebe, ki sodeluje pri zagotavljanju referenčne vrednosti in prispevanju podatkov zanjo , vključno od ponudnikov storitev v skladu s členom 6(3a) ter od njihovih naročnikov, če je to potrebno, pa lahko te osebe tudi povabijo na zaslišanje in jih zaslišijo, da bi pridobili informacije;

(c)

v zvezi z referenčnimi vrednostmi za primarne proizvode lahko po potrebi zahtevajo informacije od ponudnikov na povezanih promptnih trgih v skladu s standardiziranimi oblikami in poročila o poslih in imajo neposreden dostop do sistemov trgovanja;

(d)

opravijo inšpekcijski pregled ali preiskavo na kraju samem, na krajih, ki niso zasebna prebivališča fizičnih oseb;

(e)

vstopajo v prostore fizičnih in pravnih oseb, da bi zasegli dokumente in druge podatke v kateri koli obliki, kadar obstaja utemeljen sum, da so lahko dokumenti in drugi podatki, povezani s predmetom inšpekcijskega pregleda ali preiskave, pomembni za dokazovanje kršitve te uredbe. Kadar je potrebno predhodno dovoljenje sodnega organa zadevne države članice, se v skladu z nacionalno zakonodajo ta pooblastila uporabijo šele po pridobitvi predhodnega dovoljenja.

(f)

zahtevajo obstoječe evidence telefonskih pogovorov, elektronskih komunikacij ali druge evidence o podatkovnem prometu, ki jih hranijo nadzorovani subjekti;

(g)

zahtevajo zamrznitev ali zaseg premoženja ali oboje;

(i)

zahtevajo začasno prenehanje vsakršnega ravnanja, ki je po mnenju pristojnega organa v nasprotju s to uredbo;

(j)

izrečejo začasno prepoved opravljanja poklicne dejavnosti;

(k)

sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da je javnost pravilno obveščena o zagotavljanju referenčne vrednosti, vključno z zahtevo, da oseba, ki je objavila ali razširila podatke o referenčni vrednosti, objavi popravljeno izjavo o preteklih prispevkih k referenčni vrednosti ali številčne podatke o referenčni vrednosti;

(ka)

pregledajo izjavo o skladnosti in zahtevajo spremembe.

(a)

neposredno;

(b)

v sodelovanju z drugimi organi ali tržnimi podjetji;

(c)

na lastno odgovornost s prenosom pooblastil na takšne organe ali tržna podjetja;

(d)

z zahtevkom, naslovljenim na pristojne sodne organe.

(a)

kršitve členov 5, 5a, 5b, 5c, 5d, 6, 7, 7a, 7b, 8, 9, ▌11, 14, 15, 17, ▌19, ▌23 in 23a te uredbe; ter

(b)

nesodelovanje v preiskavi ali inšpekcijskem pregledu ali zahtevi iz člena 30 oziroma neupoštevanje tega člena.

(a)

odredba, s katero se od upravljavca ali nadzorovanega subjekta , odgovornega za kršitev, zahteva, da preneha z ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;

(b)

povrnitev pridobljenega dobička ali preprečene izgube na podlagi kršitve, kadar ju je mogoče opredeliti;

(c)

javno opozorilo, v katerem sta navedena upravljavec ali nadzorovani subjekt , odgovoren za kršitev, in vrsta kršitve;

(d)

dokončen ali začasen odvzem dovoljenja upravljavcu ;

(e)

začasno prepoved opravljanja funkcij upravljanja pri upravljavcu ali ponudniku za vsako fizično osebo, ki je odgovorna za takšno kršitev;

(f)

naložitev najvišje upravne denarne sankcije v višini vsaj trikratnega zneska pridobljenega dobička ali preprečene izgube zaradi kršitve, kadar ju je mogoče opredeliti; ali

(a)

resnost in trajanje kršitve;

(aa)

ključnost referenčne vrednosti za finančno stabilnost in realno gospodarstvo;

(b)

stopnjo odgovornosti odgovorne osebe;

(c)

▌celotni promet odgovorne pravne osebe ali letni prihodek odgovorne fizične osebe;

(d)

raven pridobljenega dobička ali preprečene izgube odgovorne osebe, kadar ju je mogoče opredeliti;

(e)

raven sodelovanja odgovorne osebe s pristojnim organom, brez poseganja v potrebo po zagotavljanju povrnitve pridobljenega dobička ali preprečene izgube zadevne osebe;

(f)

predhodne kršitve zadevne osebe;

(g)

ukrepe, ki jih je odgovorna oseba sprejela po kršitvi, da bi preprečila ponovno kršitev.

(a)

zadrži objavo odločitve o naložitvi sankcije ali ukrepa, dokler ni več razlogov za njihovo neobjavo;

(b)

objavi odločitev o naložitvi sankcije ali ukrepa na anonimni podlagi na način, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo, če se s tako anonimno objavo zagotovi učinkovita zaščita zadevnih osebnih podatkov; v primeru odločitve o objavi sankcije ali ukrepa na anonimni podlagi se lahko objava zadevnih podatkov odloži za razumno časovno obdobje, če je predvideno, da v navedenem obdobju ne bo več razlogov za anonimno objavo;

(c)

ne objavi odločitve o naložitvi sankcije ali ukrepa, če se možnosti iz točk (a) in (b) zgoraj štejejo kot nezadostne za zagotavljanje:

(a)

izmenjavo informacij med pristojnimi organi;

(b)

postopkom odločanja med pristojnimi organi;

(c)

primeri, v katerih se morajo pristojni organi med seboj posvetovati;

(d)

pomočjo, ki se zagotovi v skladu s členom  14(5a) , in izvrševanjem ukrepov iz člena  14(3) .

(a)

pristojni organ ni sporočil bistvenih informacij;

(b)

pristojni organ upravljavca na podlagi zahteve, predložene v skladu z odstavkom 3, obvesti organ, ki je predložil zahtevo, da zahteve iz zadevnega odstavka niso izpolnjene ali da v razumnem roku ni sprejel ustreznih ukrepov na podlagi takšne zahteve;

(c)

pristojni organi niso dosegli dogovora o zadevah iz odstavka 6;

(d)

▌v primeru nestrinjanja glede ukrepa, sprejetega v skladu s členi ▌23 in 24 ▌.

(a)

delovanju ter učinkovitosti ključne referenčne vrednosti in ureditve obveznega sodelovanja iz členov 13 in 14 ter o opredelitvi ključne referenčne vrednosti iz člena 3 in

(b)

učinkovitosti nadzorne ureditve iz naslova VI in kolegijev iz člena 34 ter o primernosti nadzora nekaterih referenčnih vrednosti s strani organa Unije.