Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Uredbe Komisije (EU) št. 814/2013 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo grelnikov vode in hranilnikov tople vode ter izvajanja Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 812/2013 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede energijskega označevanja grelnikov vode, hranilnikov tople vode ter kompletov grelnika vode in sončne naprave

(2014/C 207/03)

1.   Objava naslovov in sklicev na prehodne merilne in računske metode (1) za izvajanje Uredbe (EU) št. 814/2013, zlasti prilog III, IV in V Uredbe, ter za izvajanje Uredbe (EU) št. 812/2013, zlasti prilog VII, VIII in IX Uredbe.

2.   Parametri v poševnem tisku so določeni v Uredbi (EU) št. 814/2013 in Uredbi (EU) št. 812/2013.

3.   Sklici

4.   Dodatni elementi za meritve in izračune, ki se nanašajo na energijsko učinkovitost grelnikov in hranilnikov vode

Za namene Uredbe št. 812/2013 in Uredbe št. 814/2013 se vsak grelnik vode preskusi v „načinu ob odprtju embalaže“.

„Način ob odprtju embalaže“ so standardizirani delovni pogoji, nastavitev ali način, ki jih proizvajalec nastavi v tovarni in so aktivni takoj po vgradnji naprave ter primerni za normalno uporabo s strani končnega uporabnika, in sicer glede na vzorec odvzemanja vode, za katerega je bil izdelek zasnovan in dan na trg. Kakršne koli spremembe delovnih pogojev, nastavitev ali načina, če so možne, so rezultat namernega posega končnega uporabnika in jih grelnik vode ne more samodejno popraviti ob nobenem času, razen v primeru pametnih krmilnih naprav, ki postopek ogrevanja vode prilagodijo individualni uporabi, da zmanjšajo porabo energije.

Pri meritvah/izračunu Q elec in Q fuel pri kombiniranih grelnikih vode se ne uporabijo nobeni utežni faktorji, ki bi upoštevali razlike med poletnim in zimskim načinom.

Pri običajnih grelnikih vode, ki uporabljajo gorivo, je samo v formuli za izračun letne porabe električne energije (AEC) (glej Uredbo št. 812/2013, Priloga VIII, točka 4.a) za korekcijski faktor zaradi okolice določena vrednost nič.

4.1   Opredelitve pojmov

—

—

—

4.2   Vhodna energija

(a)   Električna energija in fosilna goriva

(b)   Sončna energija za preskus sončnih kolektorjev

(c)   Toplotna energija v okolici

(d)   Preskusni pogoji in tolerance pri rezultatih

4.3   Postopek preskusa za grelnike vode s hranilnikom

Postopek preskusa za grelnike vode s hranilnikom za ugotavljanje dnevne porabe električne energije Q elec in dnevne porabe goriva Q fuel med 24-urnim merilnim ciklom je naslednji:

(a)   Namestitev

Izdelek se namesti v preskusno okolje v skladu z navodili proizvajalca. Namenske naprave za postavitev na tla se lahko za lažji dostop postavijo na tla, na stojalo, priloženo izdelku, ali na ploščad. Izdelki za namestitev na steno se namestijo na ploščo, ki je vsaj 150 mm oddaljena od vseh konstrukcijskih sten, pri tem pa je nad izdelkom in pod njim vsaj 250 mm praznega prostora, ob njegovih straneh pa vsaj 700 mm. Izdelki, ki so zasnovani za vgradnjo, se namestijo v skladu z navodili proizvajalca. Izdelek je, razen sončnih kolektorjev, zaščiten pred neposredno sončno svetlobo.

(b)   Stabilizacija

Izdelek se hrani pri pogojih okolja, dokler vsi njegovi deli ne dosežejo teh pogojev ± 2 K, kar za izdelke s hranilnikom pomeni vsaj 24 ur.

(c)   Polnjenje in ogrevanje

Izdelek se napolni s hladno vodo. Polnjenje je končano, ko hladna voda doseže ustrezen tlak.

Izdelku se dovede energija v „načinu ob odprtju“ embalaže, tako da doseže delovno temperaturo, ki jo uravnava lastna oprema izdelka (termostat). Naslednja faza se začne ob izklopu termostata.

(d)   Stabilizacija pri ničelni obremenitvi

Izdelek je brez odvzema vode vsaj 12 ur izpostavljen tem pogojem.

Glede na cikel krmiljenja se ta faza konča pri prvem izklopu termostata po 12 urah, hkrati pa se začne naslednja faza.

Med to fazo se zabeležijo skupna poraba goriva v kWh kot GCV, skupna poraba električne energije v kWh kot končna energija in točen čas, ki je potekel, v urah.

(e)   Količine porabljene vode

Za navedeni profil rabe se količine porabljene vode določijo v skladu s specifikacijami ustreznega 24-urnega vzorca odvzemanja vode. Ta faza se začne neposredno po izklopu termostata v fazi stabilizacije v času, ki ustreza primernemu profilu rabe pri odvzemanju vode (glej Uredbo št. 814/2013, Priloga III, točka 2 in Uredbo št. 812/2013, Priloga VII, točka 2). Od konca zadnje porabe vode do 24.00 se voda ne odvzema.

Med porabo vode se ugotovijo ustrezni tehnični parametri (moč, temperatura itd.). Pri dinamičnih parametrih celotno vzorčenje traja 60 s ali manj. Med porabo priporočeno vzorčenje traja 5 s ali manj.

Porabi fosilnega goriva in električne energije v 24-urnem merilnem ciklu, Qtestfuel in Qtestelec, se popravita, kot je navedeno v točki (h).

(f)   Ponovna stabilizacija pri ničelni obremenitvi

Izdelek je brez odvzema vode vsaj 12 ur izpostavljen nominalnim delovnim pogojem.

Glede na cikel krmiljenja se ta faza konča pri prvem izklopu termostata po 12 urah.

Med to fazo se zabeležijo skupna poraba goriva v kWh kot GCV, skupna poraba električne energije v kWh kot končna energija in točen čas, ki je potekel, v urah.

(g)   Mešana voda pri 40 °C (V40)

Mešana voda pri 40 °C (V40) pomeni količino vode v litrih pri 40 °C, ki ima enako vsebnost toplote (entalpijo) kot topla voda pri temperaturi nad 40 °C, ki je zagotovljena na izhodu iz grelnika vode.

Takoj po merjenju se v skladu s točko (f) skozi izhod z dovajanjem hladne vode odvzame količina vode. Pretok vode iz grelnikov vode z odprtim izhodom krmili dovodni ventil. Pretok vode v vseh drugih vrstah grelnikov vode krmili ventil, nameščen na izhod ali vhod. Meritev je končana, ko temperatura na izhodu pade pod 40 °C.

Hitrost pretoka je prilagojena največji vrednosti v skladu z navedenim profilom rabe.

Normirana vrednost povprečne temperature se izračuna po naslednji enačbi:

Pri tem velja naslednje:

—

—

—

Zaželeno je stalno beleženje odčitkov temperature. Druga možnost je beleženje ob enakih intervalih, enakomerno razporejenih v času izpusta, na primer (največ) na vsakih 5 litrov. Če temperatura hitro pade, so morda za pravilen izračun povprečne vrednosti θ’p potrebni dodatni odčitki.

Temperatura izhodne vode je vedno ≥ 40 °C, kar je treba upoštevati pri izračunu θp.

Količina zagotovljene tople vode V40 v litrih, katere temperatura je vsaj 40 °C, bo izračunana z naslednjo enačbo:

Pri tem velja naslednje:

(h)   Poročanje o Q fuel in Q elec

Če zunaj strogo določenega 24-urnega merilnega cikla obstaja višek ali primanjkljaj energije, se Qtestfuel in Qtestelec popravita. To pomeni, da se upošteva možna razlika v energiji pred 24-urnim merilnim ciklom in po njem. Poleg tega se pri naslednjih enačbah za Q fuel in Q elec upošteva vsak morebitni presežek ali primanjkljaj zagotovljene koristne energijske vrednosti tople vode.

Pri tem velja naslednje:

—

—

—

4.4   Postopek preskusa za pretočne grelnike vode na gorivo

Postopek preskusa za pretočne grelnike vode na gorivo za ugotavljanje dnevne porabe goriva Q fuel in dnevne porabe električne energije Q elec med 24-urnim merilnim ciklom je naslednji:

(a)   Namestitev

Izdelek se namesti v preskusno okolje v skladu z navodili proizvajalca. Namenske naprave za postavitev na tla se lahko za lažji dostop postavijo na tla, na stojalo, priloženo izdelku, ali na ploščad. Izdelki za namestitev na steno se namestijo na ploščo, ki je vsaj 150 mm oddaljena od vseh konstrukcijskih sten, pri tem pa je nad izdelkom in pod njim vsaj 250 mm praznega prostora, ob njegovih straneh pa vsaj 700 mm. Izdelki, ki so zasnovani za vgradnjo, se namestijo v skladu z navodili proizvajalca. Izdelek je, razen sončnih kolektorjev, zaščiten pred neposredno sončno svetlobo.

(b)   Stabilizacija

Izdelek se hrani pri pogojih okolja, dokler vsi njegovi deli ne dosežejo teh pogojev ± 2 K.

(c)   Količine porabljene vode

Za navedeni profil rabe se količine porabljene vode določijo v skladu s specifikacijami ustreznega 24-urnega vzorca odvzemanja vode. Ta faza se začne neposredno po izklopu termostata v fazi stabilizacije v času, ki ustreza primernemu profilu rabe pri odvzemanju vode (glej Uredbo št. 814/2013, Priloga III, točka 2 in Uredbo št. 812/2013, Priloga VII, točka 2). Od konca zadnje porabe vode do 24.00 se voda ne odvzema.

Med porabo vode se ugotovijo ustrezni tehnični parametri (moč, temperatura itd.). Pri dinamičnih parametrih celotno vzorčenje traja 60 s ali manj. Med porabo priporočeno vzorčenje traja 5 s ali manj.

(d)   Poročanje o Q fuel in Q elec

Qtestfuel in Qtestelec se v naslednjih enačbah z upoštevanjem vsakega morebitnega presežka ali primanjkljaja zagotovljene koristne energijske vrednosti tople vode popravita za Q fuel in Q elec.

Pri tem velja naslednje:

—

4.5   Postopek preskusa za grelnike vode s toplotno črpalko

(a)   Namestitev

Izdelek se namesti v preskusno okolje v skladu z navodili proizvajalca. Namenske naprave za postavitev na tla se lahko za lažji dostop postavijo na tla, na stojalo, priloženo izdelku, ali na ploščad. Izdelki za namestitev na steno se namestijo na ploščo, ki je vsaj 150 mm oddaljena od vseh konstrukcijskih sten, pri tem pa je nad izdelkom in pod njim vsaj 250 mm praznega prostora, ob njegovih straneh pa vsaj 700 mm. Izdelki, ki so zasnovani za vgradnjo, se namestijo v skladu z navodili proizvajalca.

Izdelki z navedenim profilom rabe 3XL ali 4XL se lahko preskusijo na kraju samem, če so pogoji preskusa, po možnosti s korekcijskimi faktorji, enakovredni tu navedenim.

Upoštevane so zahteve za namestitev, opisane v določbah 5.2, 5.4 in 5.5 standarda EN 16147.

(b)   Stabilizacija

Izdelek se hrani pri pogojih okolja, dokler vsi njegovi deli ne dosežejo teh pogojev ± 2 K (vsaj 24 ur za grelnike vode s toplotno črpalko in hranilnikom).

Namen je preveriti, ali izdelek po prevozu deluje pri normalni temperaturi.

(c)   Polnjenje in prostornina hranilnika (dejanska prostornina Cact)

Prostornina hranilnika je izmerjena, kot je opisano v nadaljevanju.

Stehta se prazni vodni grelnik; upošteva se masa priključkov na vhodnih in/ali izhodnih ceveh.

Nato se hranilnik vode z grelnikom v skladu z navodili proizvajalca pod tlakom hladne vode napolni s hladno vodo. Dovajanje vode se nato prekine.

Stehta se polni vodni grelnik.

Razlika med obema masama (mact) se pretvori v prostornino v litrih (Cact).

Ta prostornina se izrazi v litrih na najbližjo desetino litra. Izmerjena vrednost (Cact) ni za več kot 2 % nižja od nazivne vrednosti.

(d)   Polnjenje in ogrevanje

Izdelki s hranilniki se napolnijo s hladno vodo (10 ± 2 °C). Polnjenje je končano, ko hladna voda doseže ustrezen tlak.

Izdelku se dovede energija, tako da doseže „način ob odprtju embalaže“, ki veljajo ob odprtju embalaže, npr. za temperaturo hranilnika. Za uravnavanje se uporabi lastna oprema izdelka (termostat). Ta korak se izvede v skladu s postopkom določbe 6.3 standarda EN 16147. Naslednji korak se začne ob izklopu termostata.

(e)   Vhodna moč v stanju pripravljenosti

Vhodna moč v stanju pripravljenosti se določi z merjenjem električne vhodne moči prek celega števila ciklov vklopa in izklopa toplotne črpalke, ki jih zažene termostat v hranilniku, ko ni porabe tople vode.

Korak se izvede v skladu s postopkom določbe 6.4 standarda EN 16147, vrednost P stby [kW] pa se določi tako, da je enaka:

(f)   Količine porabljene vode

Za navedeni profil rabe se količine porabljene vode določijo v skladu s specifikacijami ustreznega 24-urnega vzorca odvzemanja vode. Ta faza se začne neposredno po izklopu termostata v fazi stabilizacije v času, ki ustreza primernemu profilu rabe pri odvzemanju vode (glej Uredbo št. 814/2013, Priloga III, točka 2 in Uredbo št. 812/2013, Priloga VII, točka 2). Od konca zadnje porabe vode do 24.00 se voda ne odvzema. Zahtevana koristna energijska vrednost porabljene tople vode je enaka skupni Q ref [v kWh].

Korak se izvede v skladu s postopkom iz določb od 6.5.2 do 6.5.3.5 standarda EN 16147. Vrednost ΔΤdesired iz standarda EN 16147 se določi z uporabo vrednosti T p:

ΔΤdesired = T p – 10

Ob koncu koraka se Q elec [kWh] določi tako, da je enaka:

Opredelitev WEL-TC je v standardu EN 16147.

Izdelkom, ki se razvrstijo kot izdelki za obdobja zunaj konice, se dovaja energija največ 8 zaporednih ur med 22:00 in 07:00 v okviru 24-urnega vzorca odvzemanja vode. Ob koncu 24-urnega vzorca odvzemanja vode se izdelkom dovaja z energija do konca koraka.

(g)   Mešana voda pri 40 °C (V40)

Korak se izvede v skladu s postopkom iz določbe 6.6 standarda EN 16147, vendar brez izklapljanja kompresorja na koncu obdobja zadnje meritve za cikle odvzemanja vode, vrednost V40 [L] pa se določi tako, da je enaka Vmax.

4.6   Postopek preskusa za električne pretočne grelnike vode

Toplotne izgube iz postopka prenosa toplote med delovanjem in izgube v stanju pripravljenosti se zanemarijo.

(a)   Nastavitve

Izbirni gumbi, ki jih lahko nastavlja uporabnik, se nastavijo, kot sledi:

Vsi izbirni gumbi, ki jih ne nastavlja uporabnik, so v „načinu ob odpiranju embalaže“.

Priporočeno najmanjšo hitrost pretoka f i vsake posamezne porabe i profila odvzemanja je treba uporabljati tako, kot je določeno v profilih rabe grelnikov vode. Če najmanjše hitrosti pretoka f i ni mogoče doseči, se hitrost pretoka povečuje, dokler se naprava vklaplja in dokler ni sposobna stalnega delovanja pri vrednosti T m ali nad njo. Pri posamezni porabi je treba uporabiti to povečano hitrost pretoka namesto predpisane najmanjše hitrosti pretoka f i .

(b)   Statična učinkovitost

Določijo se statične izgube naprave P loss pri nominalni obremenitvi P nom in stabilnih pogojih. Vrednost P loss je vsota vseh notranjih izgub moči (produkta izgub toka in napetosti med priključki in grelnimi elementi) naprave po najmanj 30 minutah delovanja v nominalnih pogojih.

Ta rezultat preskusa je v veliki meri neodvisen od temperature vhodne vode. Ta test se izvede pri razponu temperature hladne vhodne vode od 10 do 25 °C.

Pri elektronsko krmiljenih pretočnih grelnikih vode s polprevodniškimi močnostnimi stikali se napetost na polprevodniških močnostnih priključkih odšteje od izmerjenih izgub napetosti, če so polprevodniška močnostna stikala termično priklopljena na vodo. V tem primeru se toplota, ki jo razvijejo polprevodniška močnostna stikala, prenese h koristni energiji za segrevanje vode.

Statična učinkovitost se izračuna kot:

Pri tem velja naslednje:

—

—

—

(c)   Izgube ob zagonu

Ta preskus določa čas t starti , ki poteče med dovajanjem energije grelnim elementom in zagotovitvijo koristne vode pri vsaki porabi navedenega profila rabe. Preskusna metoda predvideva, da je poraba energije naprave med obdobjem zagona enaka energiji, porabljeni v statičnem načinu. P statici je statična potreba po moči v stabilnih pogojih naprave za določeno porabo i.

Za vsako posamezno porabo i se opravijo tri meritve. Rezultat je srednja vrednost teh treh meritev.

Izgube ob zagonu Q starti se izračunajo kot:

Pri tem velja naslednje:

—

—

—

(d)   Izračun zahtev po energiji

Dnevne zahteve po energiji Q elec so vsota izgub in koristne energije vseh posameznih porab i na dan v kWh. Dnevne zahteve po energiji se izračunajo kot:

Pri tem velja naslednje:

—

—

—

4.7   Postopek preskusa pametnih krmilnih naprava za grelnike vode

Faktor pametne krmilne naprave SCF in skladnost pametne krmilne naprave „smart“ se določita v skladu s točko 4 Priloge IV k Uredbi (EU) št. 814/2013 in točko 5 Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 812/2013. Pogoji za preskušanje skladnosti pametne krmilne naprave (smart) grelnikov vode so navedeni v točki 3 Priloge III k Uredbi (EU) št. 814/2013 in točki 3 Priloge VII k Uredbi (EU) št. 812/2013.

Parametri za določitev SCF temeljijo na dejanskih meritvah porabe energije pri omogočeni in onemogočeni pametni krmilni napravi.

„Pametna krmilna naprava je onemogočena“ pomeni stanje, v katerem je pametna krmilna naprava „smart“ grelnika vode aktivirana, ampak je še v obdobju učenja.

„Pametna krmilna naprava je omogočena“ pomeni stanje, v katerem je pametna krmilna naprava „smart“ grelnika vode aktivirana in deluje tako, da za varčevanje z energijo modulira izhodno temperaturo.

(a)   Električni grelniki vode s hranilnikom

Za električne grelnike vode s hranilnikom se uporabi metodologija preskusa, ki je opisana v standardu prEN 50440:2014.

(b)   Grelniki vode s toplotno črpalko

Za grelnike vode s toplotno črpalko se SCF določi z uporabo metodologija preskusa, ki je predlagana v TC59X/WG4, pri čemer ta postopek sledi zahtevam iz prEN 50440:2014 (odstavek 9.2) in se uporabi skupaj z EN 16147:2011.

Zlasti velja:

4.8   Sončni grelniki vode in sistemi, ki uporabljajo izključno sončno energijo, ter metode preskušanja in izračunavanja

Za oceno letnega prispevka nesončne toplote Q nonsol, izraženega v kWh primarne energije in/ali v kWh bruto kalorične vrednosti (GCV), se uporabljata naslednji metodi:

Pri metodi SOLCAL morajo biti parametri učinkovitosti sončnega kolektorja ocenjeni ločeno, skupna učinkovitost sistema pa mora biti določena na podlagi prispevka nesončne toplote k sončnemu sistemu in specifične učinkovitosti samostojnega grelnika.

(a)   Preskušanje sončnega kolektorja

Za sončne kolektorje se uporabljajo preskusi vsaj 4 × 4, s 4 različnimi vhodnimi temperaturami kolektorjev tin, ki so enakomerno razporejene po delovnem razponu, izmerjeni pa so 4 preskusni vzorci na vhodno temperaturo kolektorja, s čimer se pridobijo preskusne vrednosti za temperaturo izhodne vode te, temperaturo okolice ta, sončno sevanje G in izmerjeno učinkovitost kolektorja na preskusni točki η col. Po možnosti se ena vhodna temperatura izbere s tm = ta ± 3 K, da se pridobi natančna ocena učinkovitosti pri ničelni obremenitvi η 0. S fiksnim kolektorjem (brez samodejnega sledenja) in če to dopuščajo preskusni pogoji, se pred sončnim opoldnevom pridobita dva preskusna vzorca, dva pa po njem. Izbrana mora biti najvišja temperatura tekočega prevodnika toplote, tako da izraža najvišjo vrednost delovnega razpona kolektorjev, njen rezultat pa je temperaturna razlika med vhodnim in izhodnim kolektorjem ΔΤ > 1,0 K.

Za učinkovitost kolektorja η col pri pretočnih grelnikih vode se s statističnim prileganjem rezultatov za preskusne točke z metodo najmanjših kvadratov pridobi krivulja stalne učinkovitosti, kot je podano v naslednji enačbi:

η col = η 0 – a 1 × T* m – a 2 × G (T* m)2

Pri tem velja naslednje:

—

T* m = (tm – ta)/G

Pri tem velja naslednje:

—

—

tm = tin + 0,5 × ΔΤ

pri čemer je:

—

—

Vsi preskusi se izvedejo v skladu s standardi EN 12975-2, EN 12977-2 in EN 12977-3. Za doseganje zgornjih parametrov je dovoljena pretvorba t. i. parametrov kvazidinamičnega modela v referenčni primer s stabilnimi pogoji. Korekcija vpadnega kota IAM (Incidence Angle Modifier) je določena v skladu s standardom EN 12975-2 s preskusom pri 50-stopinjskem vpadnem kotu na kolektor.

(b)   Metoda SOLCAL

Za metodo SOLCAL so potrebni

Izračun za specifično izolacijo cevnih zank kolektorja predvideva privzete vrednosti (= 6 + 0,3 W/Km2) in toplotne kapacitete izmenjevalnika toplote (100×W/Km2). Enota m2 pomeni svetlo površino kolektorja. Poleg tega se predvideva, da so obdobja shranjevanja sončne toplote krajša od enega meseca.

Za ugotavljanje skupne energijske učinkovitosti sistema, ki uporablja izključno sončno energijo, in običajnega grelnika vode ali sončnega grelnika vode metoda SOLCAL določa letni prispevek nesončne toplote Q nonsol v kWh, pri čemer je

Q nonsol = SUM (Qnonsoltm) v kWh/leto

Pri tem velja naslednje:

—

Qnonsoltm = Lwhtm – LsolWtm + psbSol × Vbu/Vnom × (60 – Ta) × 0,732

Mesečne potrebe po ogrevanju za sončni toplotni sistem so določene kot:

Lwhtm = 30,5 × 0,6 × (Q ref + 1,09)

Pri tem velja naslednje:

Izračunata se:

LsolW1tm = Lwhtm ×(1,029 × Ytm – 0,065 × Xtm – 0,245 × Ytm 2 + 0,0018 × Xtm 2 + 0,0215 × Ytm 3)

LsolWtm = LsolW1tm – Qbuftm

Najmanjša vrednost LsolWtm je 0, največja pa Lwhtm.

Pri tem velja naslednje:

—

Pri tem velja naslednje:

Xtm in Ytm sta agregirana koeficienta:

Xtm = A sol × (Ac + UL) × etaloop × (Trefw – Touttm) × ccap × 0,732/Lwhtm

Najmanjša vrednost Хtm je 0, največja pa 18.

Pri tem velja naslednje:

Ytm = A sol × IAM × η 0 × etaloop × QsolMtm × 0,732/Lwhtm

Najmanjša vrednost Υtm je 0, največja pa 3.

Pri tem velja naslednje:

—

Dodatna poraba električne energije Q aux se izračuna, kot sledi:

Q aux = (solpump × solhrs + solstandby × 24 × 365)/1000

Pri tem velja naslednje:

(c)   Metoda SOLICS

Metoda SOLICS temelji na preskusni metodi, opisani v standardu ISO 9459-5:2007. Postopek za določanje izhodne moči sončnega sistema je naveden, kot sledi:

Letne potrebe po ogrevanju: 0,6 × 366 × (Q ref + 1,09)

pri čemer velja naslednje:

Poraba pomožne električne energije Q aux se izračuna, kot sledi:

Q aux = (solpump × solhrs + solstandby × 24 × 365)/1000

Pri tem velja naslednje:

Za ugotavljanje delovanja skupne energijske učinkovitosti sistema, ki uporablja izključno sončno energijo, in običajnega grelnika vode ali sončnega grelnika vode metoda SOLICS določa letni prispevek nesončne toplote Q nonsol, izražen v kWh primarne energije in/ali v kWh bruto kalorične vrednosti GCV, kot sledi:

Q nonsol =0,6 × 366 × (Q ref +1,09) – QL

Pri tem velja naslednje:

Q nonsol = Qaux,net

pri čemer je:

—

4.9   Postopki preskusov hranilnika

(a)   Lastne izgube

Lastne izgube S hranilnikov se lahko ocenijo s katero koli metodo iz točke 3, vključno z lastnimi izgubami hranilnika sončne toplote psbsol. Če so rezultati meritev iz ustreznih standardov izraženi v kWh/24 ur, bo rezultat za doseganje vrednosti za S v W pomnožen s (1 000/24). Za specifične lastne izgube – na stopinjo razlike v temperaturi hranilnika in okolice – hranilnikov sončne toplote psbsol se lahko toplotne izgube v W/K določijo neposredno s standardom EN 12977-3 ali posredno z deljenjem toplotnih izgub v W s 45 (Tstore = 65 °C, Tambient = 20 °C), s čimer se doseže vrednost v W/K. Če se rezultati EN 12977-3, izraženi v W/K, uporabljajo za oceno S, se pomnožijo s 45.

(b)   Prostornina hranilnika

Prostornina hranilnika v električnem grelniku vode s hranilnikom se izmeri, kot je navedeno v odstavku 4.5.c.

4.10   Postopek preskusa moči sončne črpalke

Moč sončne črpalke je določena glede na porabo električne energije v nominalnih delovnih pogojih. Učinki zagona, ki trajajo manj kot 5 minut, se zanemarijo. Pri sončnih črpalkah s stalnim krmiljenjem ali s krmiljenjem v vsaj treh korakih se upošteva 50 % nazivne električne moči sončne črpalke.

(1)  Te prehodne metode naj bi na koncu nadomestili harmonizirani standardi. Ko bodo harmonizirani standardi na voljo, bodo sklici nanje v skladu s členoma 9 in 10 Direktive 2009/125/ES objavljeni v Uradnem listu Evropske unije.

(2)  Privzeta vrednost, če vrednost ni določena s kalorimetrijo. V kolikor pa sta prostorninska masa in vsebnost žvepla znani (npr. s pomočjo osnovne analize), se lahko spodnja kurilna vrednost (Hi) določi tako:

Hi = 52,92 – (11,93 × ρ15) – (0,3 – S) v MJ/kg

(3)  Metoda na podlagi EN 15316-4-3, B.

(4)  Metoda na podlagi ISO 9459-5.