20.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 188/4

1.

To sporočilo vsebuje navodila za oceno v skladu s pravili o državni pomoči za javno financiranje pomembnih projektov skupnega evropskega interesa.

2.

Pomembni projekti skupnega evropskega interesa lahko predstavljajo zelo pomemben prispevek h gospodarski rasti, ustvarjanju delovnih mest in konkurenčnosti za industrijo in gospodarstvo Unije, ker imajo pozitiven učinek prelivanja na notranji trg in družbo Unije.

3.

Ti projekti omogočajo združevanje splošnega in strokovnega znanja, finančnih sredstev ter gospodarskih udeležencev v vsej Uniji, da bi tako premagali velike tržne nepopolnosti ali sistemske pomanjkljivosti ter družbene izzive, ki jih sicer ne bi bilo mogoče odpraviti. Namenjeni so združevanju javnega in zasebnega sektorja za izvedbo projektov velikega obsega, ki Uniji in njenim državljanom zagotavljajo pomembne koristi.

4.

Pomembni projekti skupnega evropskega interesa so lahko zanimivi za vse politike in ukrepe, ki izpolnjujejo skupne evropske cilje, zlasti glede ciljev strategije Evropa 2020 (1), vodilnih pobud Unije in ključnih področij za gospodarsko rast, kot so ključne omogočitvene tehnologije (2).

5.

Pobuda za posodobitev področja državnih pomoči (3) poziva k usmeritvi državne pomoči v cilje skupnih evropskih interesov v skladu s prednostnimi nalogami strategije Evropa 2020, da se odpravijo tržne nepopolnosti ali druge pomembne sistemske pomanjkljivosti, ki ovirajo pospeševanje rasti in ustvarjanje delovnih mest ter uresničevanje celovitega, dinamičnega in konkurenčnega notranjega trga. Uvajanje pomembnih projektov skupnega evropskega interesa pogosto zahteva pomembno udeležbo javnih organov, saj trg drugače ne bi financiral takih projektov. Kadar javno financiranje takih projektov vključuje državno pomoč, to sporočilo navaja veljavna pravila, da se zagotovijo in ohranijo enaki konkurenčni pogoji na notranjem trgu.

6.

Pravila za javno financiranje pomembnih projektov skupnega evropskega interesa so že oblikovana v okviru za R&R&I (4) in v smernicah o državni pomoči za varstvo okolja (5), ki zagotavljajo smernice za uporabo člena 107(3)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba). Posodobitev področja državnih pomoči predstavlja dobro priložnost za posodobitev in uskladitev obstoječih smernic v enem samem dokumentu, da bi jih tako uskladili s cilji strategije Evropa 2020 in cilji posodobitve področja državnih pomoči ter jih razširili na druga področja, na katerih bi se ta posodobitev lahko uporabljala. To sporočilo zato nadomešča vse obstoječe določbe o pomembnih projektih skupnega evropskega interesa. Tako to sporočilo državam članicam zagotavlja namenske, meddisciplinarne smernice, katerih cilj je spodbujanje razvoja pomembnih skupnih projektov, ki podpirajo skupni evropski interes.

7.

Člen 107(3)(b) Pogodbe določa, da se pomoč za pospeševanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa lahko šteje kot združljiva z notranjim trgom. Zato to sporočilo določa smernice za merila, ki jih bo Komisija uporabljala za ocenjevanje državne pomoči za spodbujanje izvajanja pomembnih projektov skupnega evropskega interesa. Najprej opredeljuje njihovo področje uporabe in nato določa seznam meril, ki jih bo Komisija uporabila pri oceni narave in pomena teh projektov za uporabo člena 107(3)(b) Pogodbe. Nato pojasnjuje, kako bo Komisija ocenila združljivost javnega financiranja pomembnih projektov skupnega evropskega interesa v okviru pravil o državni pomoči.

8.

To sporočilo ne izključuje možnosti, da je pomoč za pospeševanje izvedbe pomembnih projektov skupnega evropskega interesa lahko združljiva z notranjim trgom tudi na podlagi drugih določb Pogodbe, zlasti člena 107(3)(c) Pogodbe, ter njihovimi izvedbenimi pravili. Okvir državnih pomoči se trenutno posodablja, da bi države članice imele več možnosti za subvencioniranje večjih projektov, ki odpravljajo tržne nepopolnosti in kohezijske izzive na različnih področjih ter tako spodbujajo trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest. Vendar ni nujno, da te določbe v celoti zajemajo ustreznost, posebnosti in značilnosti pomembnih projektov skupnega evropskega interesa, ki lahko zahtevajo posebno upravičenost, združljivost in postopkovne določbe, navedene v tem sporočilu.

9.

To sporočilo se uporablja za pomembne projekte skupnega evropskega interesa v vseh gospodarskih sektorjih.

10.

To sporočilo se ne uporablja za:

11.

Pri ugotavljanju, ali projekt spada na področje uporabe člena 107(3)(b) Pogodbe, se uporabljajo naslednja merila:

12.

Predlog pomoči zadeva en sam projekt, ki je jasno opredeljen glede ciljev kot tudi pogojev njegovega izvajanja, vključno z udeleženci in financiranjem (8).

13.

Komisija lahko prav tako šteje za upravičen „integrirani projekt“, tj. skupino posameznih projektov, vključenih v skupno strukturo, načrt ali program, ki ima isti cilj in temelji na usklajenem sistemskem pristopu. Posamezni deli integriranega projekta se lahko nanašajo na ločene ravni dobavne verige, vendar se morajo dopolnjevati in biti potrebni za dosego pomembnega evropskega cilja (9).

14.

Projekt mora na konkreten, jasen in prepoznaven način prispevati k enemu ali več ciljem Unije in imeti pomemben vpliv na konkurenčnost Unije, trajnostno rast, reševanje družbenih izzivov ali ustvarjanje vrednosti po vsej Uniji.

15.

Projekt mora pomeniti pomemben prispevek k ciljem Unije, na primer s tem, da je ključnega pomena za strategijo Evropa 2020, evropski raziskovalni prostor, evropsko strategijo za ključne omogočitvene tehnologije (10), energetsko strategijo za Evropo (11), okvir podnebne in energetske politike do 2030 (12), evropsko strategijo za energetsko varnost (13), evropsko strategijo za elektroniko, vseevropska prometna in energetska omrežja, vodilne pobude Unije, kot so Unija inovacij (14), Evropska digitalna agenda (15), Evropa, gospodarna z viri (16), ali celostna industrijska politika za dobo globalizacije (17).

16.

Običajno mora projekt vključevati več kot eno državo članico (18), njegove koristi pa ne smejo biti omejene na državo članico, ki ga financira, temveč se morajo razširiti na znaten del Unije. Koristi projekta morajo biti jasno opredeljene na konkreten in prepoznaven način (19).

17.

Koristi projekta ne smejo biti omejene na zadevna podjetja ali na zadevno gospodarsko panogo, temveč morajo imeti širši pomen in uporabo za evropsko gospodarstvo ali družbo s pozitivnimi učinki prelivanja (s sistemskimi učinki na več ravneh vrednostne verige, na neposredno povezane trge, alternativno uporabo v drugih sektorjih ali na prehod na drug način prevoza), ki so jasno opredeljeni na konkreten in prepoznaven način.

18.

Projekt mora sofinancirati upravičenec.

19.

Projekt mora spoštovati načelo postopnega ukinjanja okolju škodljivih subvencij, na katerega opozarja Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri (20), in nekateri sklepi Sveta (21).

20.

Poleg kumulativnih meril iz oddelka 3.2.1 se bo Komisija odločila za ugodnejšo obravnavo v naslednjih primerih:

21.

Projekti R&R&I morajo imeti pomemben inovativen značaj ali pomeniti pomembno dodano vrednost v smislu R&R&I glede na najsodobnejšo tehnologijo v zadevnem sektorju.

22.

Projekti, ki vključujejo industrijski razvoj, morajo omogočiti razvoj novega proizvoda ali storitve z velikim deležem raziskav in inovativnosti in/ali uvajanjem temeljnega inovativnega proizvodnega postopka. Redne posodobitve brez inovativnega vidika obstoječih zmogljivosti ter razvoj novih različic obstoječih izdelkov se ne štejejo za pomembne projekte skupnega evropskega interesa.

23.

Okoljski in energetski projekti ter projekti na področju prometa morajo biti velikega pomena za okolje, energijo, vključno z zanesljivostjo oskrbe z energijo, ali za prometno strategijo Unije ali pa znatno prispevati k notranjemu trgu, pri čemer seznam sektorjev ni izčrpen.

24.

Projekt mora bili pomemben bodisi po obsegu bodisi po kakovosti, da izpolnjuje pogoje pomembnega projekta skupnega evropskega interesa. Biti mora izredno pomemben po velikosti ali obsegu in/ali pomeniti zelo visoko stopnjo tehnološkega ali finančnega tveganja.

25.

Pri ocenjevanju združljivosti pomoči za spodbujanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe z notranjim trgom bo Komisija upoštevala naslednja merila (23).

26.

Komisija bo opravila test tehtanja, da oceni, ali pričakovani pozitivni učinki odtehtajo morebitne negativne učinke, kot je navedeno spodaj.

27.

Glede na naravo projekta lahko Komisija meni, da se predpostavlja obstoj tržne nepopolnosti ali druge pomembne sistemske pomanjkljivosti ter prispevek k skupnemu evropskemu interesu, kadar projekt izpolnjuje merila za upravičenost iz oddelka 3 zgoraj.

28.

Pomoč ne sme kriti stroškov projekta, ki bi jih podjetje imelo v vsakem primeru, in ne sme nadomestiti običajnega poslovnega tveganja gospodarske dejavnosti. Brez pomoči bi bil projekt neizvedljiv ali bi bil izvedljiv v manjši velikosti ali obsegu ali na drugačen način, ki bi močno omejil pričakovane koristi (24). Pomoč se bo štela, da je sorazmerna samo, če ne bi bilo mogoče doseči istega rezultata z manj pomoči.

29.

Država članica mora Komisiji predložiti zadostne informacije o projektu, ki prejema pomoč, ter celovit opis hipotetičnega scenarija, ki ustreza razmeram brez dodelitve pomoči s strani katere koli države članice. Hipotetični scenarij lahko pomeni odsotnost alternativnega projekta ali jasno opredeljen in dovolj predvidljiv alternativni projekt, ki ga upravičenec upošteva v svojem notranjem odločanju, ter se lahko nanaša na alternativni projekt, ki se v celoti ali delno izvaja zunaj Unije.

30.

Če ni alternativnega projekta, bo Komisija preverila, ali znesek pomoči presega najnižji potrebni znesek, da bi bil projekt, ki prejema pomoč, dovolj donosen, na primer z zagotovitvijo doseganja notranje stopnje donosa, ki ustreza merilu uspešnosti ali minimalni stopnji donosa v specifičnem sektorju ali podjetju. V ta namen se lahko uporabljajo tudi običajni donosi, ki jih zahteva upravičenec v drugih podobnih naložbenih projektih, njegovi stroški kapitala kot celota ali donosi, ki so običajni za zadevni gospodarski sektor. Vse ustrezne pričakovane stroške in koristi je treba upoštevati skozi celotno obdobje projekta.

31.

Najvišja stopnja pomoči se bo določila glede na ugotovljeno likvidnostno vrzel v zvezi z upravičenimi stroški. Če to opravičuje analiza likvidnostne vrzeli, lahko intenzivnost pomoči doseže 100 % upravičenih stroškov. Likvidnostna vrzel se nanaša na razliko med pozitivnimi in negativnimi denarnimi tokovi v času trajanja naložbe, ki se diskontirajo na sedanjo vrednost na podlagi ustreznega diskontnega faktorja, to pa odraža stopnjo donosa, ki jo upravičenec potrebuje za izvedbo projekta, zlasti glede na tveganja projekta. Upravičeni stroški so določeni v Prilogi (25).

32.

Kadar je prikazano, na primer s pomočjo internih dokumentov družbe, da upravičenec pomoči jasno izbira med izvajanjem projekta, ki prejema pomoč, in alternativnim projektom brez pomoči, bo Komisija primerjala pričakovane neto sedanje vrednosti naložbe v projekt, ki prejema pomoč, in v hipotetični projekt, pri čemer bo upoštevala verjetnost različnih poslovnih scenarijev.

33.

Komisija bo v svoji analizi upoštevala naslednje elemente:

(a)    opredelitev nameravane spremembe : država članica mora dobro opredeliti spremembo ravnanja, ki se pričakuje od državne pomoči, tj. začetek novega projekta ali povečana velikost, obseg ali hitrost projekta. Sprememba ravnanja mora biti ugotovljena s primerjavo pričakovanega izida in ravni načrtovane dejavnosti s pomočjo in brez nje. Razlika med obema primeroma kaže učinek ukrepa pomoči in njen spodbujevalni učinek;

(b)    raven donosnosti : kadar projekt sam po sebi ne bi bil dovolj donosen, da bi ga izvedlo zasebno podjetje, vendar bi pomenil pomembne koristi za družbo, je bolj verjetno, da ima pomoč spodbujevalni učinek.

34.

Da se odpravijo dejanska ali morebitna neposredna ali posredna izkrivljanja mednarodne trgovine, lahko Komisija upošteva dejstvo, da so konkurenti zunaj Unije za podobne projekte posredno ali neposredno prejeli (v zadnjih treh letih) oziroma bodo prejeli pomoč z enako intenzivnostjo. Vendar, kadar je verjetno, da bo izkrivljanje mednarodne trgovine nastopilo po več kot treh letih glede na posebno naravo zadevnega sektorja, se lahko referenčno obdobje ustrezno podaljša. Če je le mogoče, bodo zadevne države članice Komisiji posredovale zadostne informacije, da ji omogočijo oceno razmer, zlasti glede potrebe po upoštevanju konkurenčne prednosti, ki jo uživa konkurent iz tretje države. Če Komisija nima dokazov v zvezi z dodeljeno ali predlagano pomočjo, lahko utemelji svojo odločitev tudi s posrednimi dokazi.

35.

Pri zbiranju dokazov lahko Komisija uporabi svoja preiskovalna pooblastila (26).

36.

Instrument pomoči mora biti izbran glede na tržne nepopolnosti ali druge pomembne sistemske pomanjkljivosti, ki jih želi odpraviti. Če je na primer glavna težava pomanjkanje dostopa do financiranja, bi morale države članice običajno uporabiti pomoč v obliki likvidnostne podpore, kot je posojilo ali jamstvo (27). Kadar je treba podjetju zagotoviti tudi določeno stopnjo delitve tveganja, bi običajno moralo biti vračljivo predplačilo najprimernejši instrument pomoči. Vračljivi instrumenti pomoči bodo na splošno upoštevani kot pozitiven kazalnik.

37.

Kjer je to ustrezno, je treba v analizi upoštevati cilje varnosti preskrbe z energijo in energetske učinkovitosti.

38.

Komisija bo ugodneje obravnavala projekte, ki bodo vključevali znaten lasten prispevek upravičencev ali neodvisnih zasebnih vlagateljev. Prispevek opredmetenih in neopredmetenih sredstev ter zemljišč se evidentira po tržni ceni.

39.

Izbor upravičencev s konkurenčnim, preglednim in nediskriminatornim razpisnim postopkom se šteje kot pozitiven kazalnik.

40.

Država članica bi morala predložiti dokaze, da predlagani ukrep pomoči pomeni ustrezen instrument politike za uresničevanje cilja projekta. Ukrep pomoči se ne bo štel za primernega, če se z drugimi, manj izkrivljajočimi instrumenti politike ali drugimi manj izkrivljajočimi vrstami instrumentov pomoči lahko dosežejo isti rezultati.

41.

Pomoč velja za združljivo, če so negativni učinki ukrepov pomoči v smislu izkrivljanja konkurence in učinki na trgovino med državami članicami omejeni in jih odtehtajo pozitivni učinki v smislu prispevka k cilju skupnega evropskega interesa.

42.

Pri oceni negativnih učinkov ukrepa pomoči bo Komisija svojo analizo osredotočila na predvidljivi učinek, ki ga lahko ima pomoč na konkurenco med podjetji na zadevnih proizvodnih trgih, vključno z neposredno povezanimi trgi, ter na tveganje presežne zmogljivosti.

43.

Komisija bo ocenila tveganje zapiranja trga in prevladujočega položaja, zlasti v primeru nerazširjanja ali omejenega razširjanja rezultatov raziskav. Projekti, ki vključujejo gradnjo infrastrukture (28), morajo zagotoviti odprt in nediskriminatoren dostop do infrastrukture in nediskriminatorno oblikovanje cen (29).

44.

Komisija bo ocenila možne negativne vplive na trgovino, vključno s tveganjem, da države članice tekmujejo za subvencije, kar se lahko pojavi zlasti v zvezi z izbiro lokacije.

45.

Države članice na nacionalni ali regionalni ravni zagotovijo objavo naslednjih informacij na celovitem spletišču za državno pomoč:

46.

Tako zahtevo se lahko opusti za individualne dodelitve pomoči, ki ne presegajo 500 000 EUR. Take informacije morajo biti objavljene po sprejetju sklepa o dodelitvi pomoči, hranjene najmanj 10 let in biti na voljo splošni javnosti brez omejitev (31). Državam članicam ne bo treba predložiti zgoraj navedenih podatkov pred 1. julijem 2016.

47.

V skladu s členom 108(3) Pogodbe morajo države članice Komisijo vnaprej obvestiti o vseh načrtih za dodelitev ali spremembo državne pomoči, vključno s pomočjo za pomembne projekte skupnega evropskega interesa.

48.

Države članice, ki sodelujejo pri istem pomembnem projektu skupnega evropskega interesa, so pozvane, da Komisiji, kadar je le mogoče, predložijo skupno obvestilo.

49.

O izvajanju projekta je treba redno poročati. Kadar je to primerno, Komisija lahko zaprosi za izvedbo naknadne ocene.

50.

To sporočilo se uporablja od 1. julija 2014 do 31. decembra 2020.

51.

Komisija bo uporabljala načela iz tega sporočila za vse priglašene projekte pomoči, v zvezi s katerimi bo morala odločati po objavi Sporočila v Uradnem listu Evropske unije, tudi če so bili projekti priglašeni pred njegovo objavo.

52.

V skladu z obvestilom Komisije o določitvi pravil, ki se uporabljajo za oceno nezakonite državne pomoči (32), bo Komisija v primeru nepriglašene pomoči uporabila to sporočilo, če je bila pomoč dodeljena po začetku njegove veljavnosti, v vseh drugih primerih pa pravila, veljavna v času, ko je bila pomoč dodeljena.

53.

Komisija se lahko kadar koli odloči za spremembo tega sporočila, če bi bilo to potrebno zaradi politike konkurence ali zaradi upoštevanja drugih politik Unije, mednarodnih obveznosti, novih razmer na trgu ali katerega koli drugega utemeljenega razloga.