Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (EU) št. 604/2013, kar zadeva določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo vloži mladoletnik brez spremstva in brez družinskega člana, brata ali sestre oziroma drugega sorodnika, ki bi bil zakonito prisoten v državi članici /* COM/2014/0382 final - 2014/0202 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE PREDLOGA ·
Razlogi za predlog Ta predlog je predlog spremembe
člena 8(4) Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o
vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice,
odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od
držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva[1] (v nadaljnjem besedilu:
Uredba Dublin III). V času pogajanj o Uredbi Dublin III
sta se sozakonodajalca sporazumela, da bosta pustila odprto vprašanje
mladoletnikov brez spremstva, ki so prosilci za mednarodno zaščito v
Evropski uniji in nimajo družinskega člana, brata ali sestre oziroma
drugega sorodnika, ki bi bil prisoten na ozemlju držav članic, in da bosta
zadevno določbo (člen 8(4)) pustila bistveno nespremenjeno (tj.
tako, da odraža besedilo člena 6, drugega odstavka, Uredbe Sveta (ES)
št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in
mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje
prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države
(v nadaljnjem besedilu: dublinska uredba))[2]
ter da bosta izdala izjavo, priloženo Uredbi, z naslednjo vsebino: „Brez poseganja v pravico Komisije do pobude
Svet in Evropski parlament pozivata Komisijo, naj preuči možnost revizije
člena 8(4) prenovljene dublinske uredbe, ko bo Sodišče
odločilo v zadevi C-648/11, MA in drugi proti Secretary of State for
the Home Department, najpozneje pa v rokih, določenih v
členu 46 dublinske uredbe. Evropski parlament in Svet bosta nato
izvršila svoje zakonodajne pristojnosti in pri tem upoštevala največjo
korist otroka.“ Komisija se je v isti izjavi strinjala s
predlaganim pristopom: „Komisija, ki želi omogočiti takojšnje
sprejetje predloga, v duhu kompromisa soglaša s tem, da bo preučila ta
poziv, ki ga razume kot poziv, ki se nanaša le na te specifične
okoliščine in ne pomeni precedensa.“ Sodišče Evropske unije je
6. junija 2013 izdalo sodbo v zadevi C-648/11, in odločilo
naslednje: „Člen 6, drugi odstavek, Uredbe Sveta (ES)
št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in
mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje
prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje
države, je treba razlagati tako, da v okoliščinah, kakršne so v postopku v
glavni stvari, v katerih je mladoletnik brez spremstva in brez družinskega
člana, ki bi bil zakonito prisoten na ozemlju države članice, vložil
prošnje za azil v več državah članicah, ta člen kot „odgovorno
državo članico“ določa državo članico, v kateri je ta
mladoletnik prisoten po tem, ko je tam vložil prošnjo za azil.“ ·
Cilji predloga V tem predlogu se v največji možni meri
upošteva sodba Sodišča v zadevi C-648/11. Njegov namen je odpraviti
dvoumnost določbe o mladoletnikih brez spremstva, ki so brez družine,
bratov ali sester oziroma drugih sorodnikov na ozemlju držav članic, tako
da se zagotovi pravna varnost v zvezi z odgovornostjo za obravnavanje prošnje
za mednarodno zaščito v takih primerih. 2. REZULTATI POSVETOVANJ Z
ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA Posebna posvetovanja in ocene učinka pri
pripravi tega predloga niso bili potrebni, saj gre za ozko usmerjen predlog, ki
pomeni nadaljnji korak v procesu obsežnega posvetovanja in ocen učinka, ki
jih je Komisija že izvedla v okviru priprave predloga za prenovitev Uredbe
Sveta (ES) št. 343/2003 (COM(2008) 820 final). Zato se rezultati
posvetovanj, ki jih je Komisija izvedla v okviru priprave navedenega predloga,
uporabljajo tudi za ta predlog. Komisija meni, da bi bilo treba predlog
spremembe člena 8(4) predložiti čim prej, da se zagotovi pravna
varnost glede določb o mladoletnikih brez spremstva v „dublinskem
postopku“. Poleg tega je nujno potrebna končna različica tega
člena, preden se izdajo dodatna pravila v zvezi z mladoletniki brez
spremstva na podlagi člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA ·
Povzetek predlaganih ukrepov Ta predlog obravnava vprašanje odgovornosti za
obravnavo prošnje za azil mladoletnika brez spremstva, ki nima družine, bratov
ali sester oziroma drugih sorodnikov na ozemlju EU. Predlagana
določba ureja oba možna primera mladoletnikov brez spremstva, ki se
znajdejo v takem položaju: Odstavek 4a ureja položaj mladoletnika,
podoben tistemu v zadevi C-648/11, tj. položaj mladoletnika brez spremstva, ki
nima družine, bratov ali sester oziroma drugih sorodnikov na ozemlju EU in
ki je vložil več prošenj za azil, tudi v državi članici, v kateri je
trenutno prisoten. V tem primeru se odgovorna država članica določi v
skladu s sodbo Sodišča, tj. odgovorna je tista država članica, v
kateri je mladoletnik vložil prošnjo in v kateri je trenutno prisoten. Namen
tega pravila je zagotoviti, da se postopek za določitev odgovorne države
članice ne podaljšuje po nepotrebnem in da imajo mladoletniki brez
spremstva takojšen dostop do postopkov za podelitev statusa mednarodne
zaščite. Sklicevanje na največjo korist mladoletnika se uvede, da se
omogočijo izjeme od tega pravila v primerih, ko bi lahko posamične
okoliščine nakazovale, da bi bila največja korist mladoletnika
ogrožena, če bi ostal na ozemlju države članice, v kateri je
prisoten. Odstavek 4b obravnava položaj, ko je
mladoletnik, ki je zaprosil za mednarodno zaščito, prisoten na ozemlju
države članice, ne da bi tam vložil prošnjo. V predlogu je predvideno, da
bi morala država članica mladoletniku omogočiti, da vloži prošnjo na
njenem ozemlju, in sicer po tem, ko ga je obvestila o takšni pravici in njenih
posledicah. Mladoletnik ima tako dve možnosti: lahko bodisi zaprosi za mednarodno
zaščito v navedeni državi članici bodisi tega ne stori. Če
prošnjo vloži pri organih navedene države članice, se uporabi
odstavek 4a, kar pomeni, da je za obravnavo vloge odgovorna navedena
država članica. Zato bo mladoletnik ostal v državi članici, v kateri
je prisoten, in tudi njegova prošnja se bo obravnavala tam, če bo to v
njegovo največjo korist. Druga možnost je, da bi bilo treba mladoletnika
premestiti v državo članico, ki naj bi bila najprimernejša, kar zadeva
največjo korist mladoletnika (to lahko vključuje, ne more pa biti
omejeno na dejstvo, da bi lahko postopek za obravnavanje prošnje za mednarodno
zaščito bodisi že tekel bodisi bi se že končal z dokončno
odločbo itd.). V zadevi C-648/11 ni obravnavan primer
mladoletnika, ki se odloči, da ne bo vložil nove prošnje v državi
članici, v kateri je prisoten. Vendar je treba ta položaj urediti v
Uredbi, da bi se izognili pravni praznini v zvezi z merili odgovornosti.
Predlagana rešitev je, da bi morala biti odgovorna država članica tista
država članica, v kateri je mladoletnik vložil zadnjo prošnjo. To pravilo
naj bi zagotovilo pravno varnost pri določanju odgovorne države
članice, saj bi bil rezultat njegove uporabe zanesljiv in predvidljiv.
Dodan je sklic na največjo korist mladoletnika, da se prepreči (kot to
določa odstavek 4a) premestitev mladoletnika, ki je v nasprotju z njegovo
največjo koristjo. Namen odstavka 4c je zagotoviti, da oceno
največje koristi mladoletnika v okviru medsebojnega sodelovanja oblikujeta
zaprošena država in država prosilka ter tako skupaj določita, katera
država je odgovorna za mladoletnika, s tem pa se izogneta navzkrižju interesov. Zaščitni ukrepi za mladoletnike iz
člena 6 Uredbe št. 604/2013 se uporabljajo za vse mladoletnike,
za katere veljajo postopki iz te uredbe. Zato se izrecno sklicevanje na
določbe člena 6 zvezi z mladoletniki brez spremstva, za katere
se ugotovi, da so v enem od položajev iz člena 8(4), ni zdelo
potrebno. Odstavek 4d ne vsebuje merila, na podlagi
katerega bi se določala odgovornost, določa pa pravilo, ki državam
članicam omogoča, da druga drugo obvestijo o na novo prevzeti
odgovornosti. To državi članici, ki je bila pred tem odgovorna za izvedbo
„dublinskega postopka“, omogoča, da zaključi svoje notranje postopke
v zvezi z zadevo. To je zlasti pomembno zato, da bi se izognili zlorabam
sistema, kadar se mladoletnik preseli v drugo državo članico le zato, da
bi lahko dalj časa bival na ozemlju EU. Ta določba je podobna
določbi člena 17(1)(2) Uredbe št. 604/2013, pri čemer
se uvede isto pravilo obveščanja v zvezi z določbo o suverenosti. ·
Načelo neobveznega sodelovanja Ta predlog spreminja Uredbo (EU)
št. 604/2013 in ima isto pravno podlago kot navedeni akt, tj.
člen 78, drugi pododstavek, točko (e), Pogodbe o delovanju
Evropske unije. Naslov V PDEU se v skladu z določbami
Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen
Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in PDEU, ne uporablja za Združeno kraljestvo in
Irsko, razen če se ti dve državi odločita drugače. Uredba (ES) št. 604/2013 je za Združeno
kraljestvo in Irsko zavezujoča, saj sta na podlagi zgoraj omenjenega
protokola sporočili svojo željo po sodelovanju pri sprejetju in uporabi
navedene uredbe. Stališče teh dveh držav članic glede Uredbe (ES)
št. 604/2013 ne vpliva na njuno morebitno sodelovanje v zvezi s
spremenjeno uredbo. V skladu s Protokolom o stališču Danske,
priloženim PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju ukrepov Sveta iz
naslova V PDEU, razen „ukrep[ov], ki določajo tretje države, katerih
državljani morajo imeti ob prehodu zunanjih meja držav članic vizum, ali
[…] ukrep[ov] glede enotne oblike vizumov“. Vendar pa bo
Danska glede na to, da na podlagi mednarodnega sporazuma, ki ga je sklenila z
ES leta 2006[3],
uporablja veljavno dublinsko uredbo, v skladu s členom 3 navedenega
sporazuma obvestila Komisijo o svoji odločitvi glede izvajanja vsebine
spremenjene uredbe. ·
Vpliv predloga na države, pridružene dublinskemu
sistemu, ki niso članice EU Vzporedno s pridružitvijo več držav, ki
niso članice EU, schengenskemu pravnemu redu, je Skupnost sklenila
več sporazumov, ki te države pridružujejo tudi pravnemu redu
Dublin/EURODAC: –
sporazum o pridružitvi Islandije in Norveške,
sklenjen leta 2001[4], –
sporazum o pridružitvi Švice, sklenjen
28. februarja 2008[5], –
protokol o pridružitvi Lihtenštajna, podpisan 28.
februarja 2008[6]. Da bi se vzpostavile pravice in obveznosti med
Dansko (ki se je, kakor je zgoraj obrazloženo, z mednarodnim sporazumom
pridružila pravnemu redu Dublin/Eurodac) in zgoraj navedenimi pridruženimi
državami, sta bila med Skupnostjo in pridruženimi državami sklenjena dva
posebna pravna akta[7]. V skladu z zgoraj navedenimi tremi sporazumi
pridružene države brez izjem sprejmejo pravni red Dublin/Eurodac in njegove
spremembe. Ne sodelujejo pri sprejetju aktov, ki spreminjajo ali nadgrajujejo
dublinski pravni red (vključno s tem predlogom), vendar morajo Komisijo v
določenem roku obvestiti o svoji odločitvi glede tega, ali bodo
sprejele vsebino navedenega akta, ko ga Svet in Evropski parlament odobrita.
Če Norveška, Islandija, Švica ali Lihtenštajn ne sprejmejo akta, ki
spreminja ali nadgrajuje pravni red Dublin/Eurodac, se uporabi „giljotinska
klavzula“ in zadevni sporazumi bodo prenehali veljati, razen če
skupni/mešani odbor, ki ga sporazumi vzpostavljajo, soglasno odloči
drugače. 2014/0202 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (EU) št. 604/2013,
kar zadeva določitev države članice, odgovorne za obravnavanje
prošnje za mednarodno zaščito, ki jo vloži mladoletnik brez spremstva in
brez družinskega člana, brata ali sestre oziroma drugega sorodnika, ki bi
bil zakonito prisoten v državi članici EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije in zlasti člena 78(2)(e) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, po posredovanju osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora[8],
ob upoštevanju mnenja Odbora regij[9], v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1) Uredba (EU) št. 604/2013
Evropskega parlamenta in Sveta[10]
določa državo članico, v kateri je mladoletnik brez spremstva vložil
prošnjo za mednarodno zaščito, kot državo članico, ki je odgovorna za
obravnavo njegove vloge. (2) Po sprejetju Uredbe (EU)
št. 604/2013 je Sodišče v zadevi C-648/11 odločilo, da se v
primeru, kadar je mladoletnik brez spremstva in brez družinskega člana, ki
bi bil zakonito prisoten na ozemlju države članice, vložil prošnje za azil
v več državah članicah, kot odgovorna država članica določi
država članica, v kateri je ta mladoletnik prisoten po tem, ko je tam
vložil prošnjo za azil. (3) Položaj mladoletnika brez
spremstva in brez družinskega člana, ki bi bil zakonito prisoten na
ozemlju države članice, ki je vložil prošnje za azil v več državah
članicah in ki je prisoten na ozemlju države članice, v kateri ni
vložil prošnje, ni bil obravnavan v sodbi. Da bo pomen določbe o
mladoletnikih brez spremstva v tej uredbi nedvoumen in da se prepreči
pravna negotovost, bi bilo treba določiti merilo za določitev države
članice, odgovorne v takem primeru. (4) V skladu s sodbo bi morala
odgovorna država članica ustrezno obvestiti državo članico, v kateri
je bila vložena prva vloga. Ker mora prošnjo za azil obravnavati le ena država
članica, bi morala odgovorna država članica o svoji odločitvi
obvestiti državo članico, ki je bila odgovorna pred njo, državo
članico, ki vodi postopek za določitev odgovorne države članice,
ali državo članico, ki je bila zaprošena, naj sprejme ali ponovno sprejme
mladoletnika (odvisno od primera). (5) [V skladu s
členom 3 in členom 4a(1) Protokola št. 21 o
stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode,
varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o
delovanju Evropske unije, sta ti dve državi članici predložili uradno
obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.] (6) V skladu s
členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je
priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska
ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča niti se v
njej ne uporablja. (7) Uredbo (EU) št. 604/2013 bi
bilo zato treba ustrezno spremeniti – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: Člen 1 V Uredbi (ES) št. 604/2013 se
člen 8(4) nadomesti z naslednjim besedilom: „4a. Če mladoletnik brez
spremstva nima družinskega člana, brata ali sestre oziroma sorodnika, ki
bi bil zakonito prisoten v državi članici, kot je določeno v
odstavkih 1 in 2, je odgovorna tista država članica, v kateri je
mladoletnik brez spremstva vložil prošnjo za mednarodno zaščito in v
kateri je prisoten, če je to v največjo korist mladoletnika. 4b. Če je prosilec, kot je
določen v odstavku 4a, prisoten na ozemlju države članice in tam
ni vložil prošnje, ta država članica obvesti mladoletnika brez spremstva o
pravici do vložitve prošnje in mu zagotovi dejansko možnost, da vloži prošnjo v
tej državi članici. Kadar mladoletnik brez spremstva iz prvega
pododstavka vloži prošnjo v državi članici, v kateri je prisoten, ta
država članica postane odgovorna za obravnavanje njegove prošnje, če
je to v največjo korist mladoletnika. Kadar mladoletnik brez spremstva iz prvega
pododstavka ne vloži prošnje v državi članici, v kateri je prisoten, je
odgovorna tista država članica, v kateri je mladoletnik brez spremstva
vložil zadnjo prošnjo, razen če to ni v največjo korist mladoletnika. 4c. Država članica, ki je
zaprošena za ponovni sprejem mladoletnika brez spremstva, in država
članica, v kateri je prisoten mladoletnik brez spremstva, skupaj
ovrednotita največjo korist mladoletnika. 4d. Država članica, ki je
odgovorna v skladu z odstavkom 4a, o tem obvesti naslednje države
članice, kot je primerno: (a)
državo članico, ki je bila odgovorna pred njo;
(b)
državo članico, ki vodi postopek za
določitev odgovorne države članice; (c)
državo članico, ki je bila zaprošena, naj
sprejme mladoletnika brez spremstva; (d)
državo članico, ki je bila zaprošena, naj
ponovno sprejme mladoletnika brez spremstva. Te informacije se pošljejo ob uporabi
elektronskega komunikacijskega omrežja „DubliNet“, ki je bilo vzpostavljeno v
skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 1560/2003.“ Člen 2 Ta uredba začne veljati dvajseti dan po
objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta uredba je v celoti zavezujoča
in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik [1] UL L 180, 29.6.2013, str. 31. [2] UL L 50, 25.2.2003, str. 1. [3] Sporazum med
Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za
določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na
Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o
„Eurodacu“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe
Dublinske konvencije (UL L 66, 8.3.2006, str. 38). [4] Sporazum med
Evropsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o merilih in
mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil,
vložene v državi članici, na Islandiji ali na Norveškem
(UL L 93, 3.4.2001, str. 40). [5] Sporazum med
Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za
določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi
članici ali v Švici (UL L 53, 27.2.2008, str. 5). [6] Protokol med
Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o
pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko
konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za
obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici
(UL L 160, 18.6.2011, str. 39). [7] Protokol med
Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o
pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko
konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za
obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici (sklenjen
24. oktobra 2008, UL L 161, 24.6.2009, str. 8), in
Protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter
Kraljevino Norveško o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne
za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici, na Islandiji ali
na Norveškem (UL L 93, 3.4.2001). [8] UL C , , str. . [9] UL C , , str. . [10] Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države
članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki
jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez
državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).