Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v EU /* COM/2014/043 final - 2014/0020 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE PREDLOGA Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: Unija)
in njene države članice se od začetka finančne krize ukvarjajo s
temeljito prenovo zakonodajne ureditve za finančne subjekte in njihovega
nadzora. Unija je na področju bančništva
začela vrsto reform, da bi ustvarila varnejši, zanesljivejši, preglednejši
in odgovornejši finančni sistem, ki deluje v dobro gospodarstva in družbe
kot celote. Vendar bančni sektor v Uniji ostaja velik tako v absolutnem
(42,9 bilijona EUR) kot relativnem smislu (skoraj 350 odstotkov BDP Unije).
Vrednost aktive posameznih največjih bank v Uniji je v grobem podobna ali
enaka vrednosti BDP njihovih matičnih držav. Te banke so še vedno
prevelike, da bi propadle, prevelike za reševanje in preveč kompleksne za
sanacijo. Komisar Barnier je v tem okviru
novembra 2011 napovedal ustanovitev strokovne skupine na visoki ravni,
katere mandat je bil oceniti potrebo po strukturnih reformah v bančnem
sektorju Unije. Skupini predseduje Erkki Liikanen, guverner finske centralne
banke[1].
Poročilo je bilo predstavljeno oktobra 2012, v njem pa je bilo zapisano,
da je prestrukturiranje bank nujno za dopolnitev obstoječih reform, in
priporočena obvezna ločitev trgovanja za lasten račun in drugih
trgovalnih dejavnosti z visokim tveganjem ter njihov prenos na ločeno
pravno osebo znotraj bančne skupine. Ločitev bi bila obvezna samo za
banke, v katerih dejavnosti, ki jih je treba ločiti, predstavljajo
pomemben delež poslov banke[2].
Evropski parlament je 3. julija 2013 z veliko večino sprejel
samoiniciativno poročilo z naslovom „Reforma strukture bančnega
sektorja EU“[3],
ki pozdravlja ukrepe za strukturne reforme na ravni Unije za obravnavo
pomislekov v zvezi z bankami, ki so „prevelike, da bi propadle“[4]. Ta predlog predstavlja ključni del odziva
Unije na dilemo v zvezi s kreditnimi institucijami, ki so prevelike, da bi
propadle. Njegov cilj je preprečiti, da bi se uresničila preostala
tveganja v bančnem sistemu Unije, ki se ne obvladujejo. S predlogom se bo
omejilo umetno napihovanje bančnih bilanc, zlasti dejavnosti, ki so povsem
špekulativne narave, s tem pa se bo zmanjšalo tveganje, da bodo morali pri
reševanju propadlih bank na pomoč priskočiti davkoplačevalci,
ter zmanjšali stroški in zahtevnost morebitnega reševanja. Predlog tudi
pomembno dopolnjuje direktivo, ki določa okvir za sanacijo in reševanje
kreditnih institucij in investicijskih podjetij (v nadaljnjem besedilu: BRRD)[5]. Strukturna reforma zaenkrat še ni bila
uvrščena na dnevni red mednarodnih reform, ki je bil dogovorjen v okviru
skupine G20. Vendar je vrsta jurisdikcij po celem svetu uvedla ali predlagala
ukrepe za obravnavo zgornjih pomislekov. Zadnjih nekaj let se je več držav
članic ukvarjalo s pobudami za reforme (Nemčija, Francija, Združeno
kraljestvo in Belgija). Združene države Amerike so pred kratkim sprejele tako
imenovano „Volckerjevo pravilo“, ki bankam prepoveduje trgovanje za lasten
račun. Tudi mednarodne organizacije so zahtevale globalno razpravo o
strukturi in poslovnih modelih bank. Zaradi vedno večjega števila pobud za
reforme na tem področju in da bi se preprečilo prekrivanje
nezdružljivih ukrepov, ki bi vplivalo na mednarodno delujoče banke, so
voditelji iz skupine G20 na zadnjem vrhu v Sankt Peterburgu pozvali Odbor
za finančno stabilnost, naj oceni čezmejno skladnost strukturnih
reform bank in njihove posledice za globalno finančno stabilnost. Ta
predlog dosledno upošteva trenutna prizadevanja za mednarodno koordinacijo ter
priznava potrebo po preprečevanju priložnosti za regulativno arbitražo. Temu predlogu je priložen neposredno povezan
predlog za odpravo še enega „prevodnika“ za širjenje negativnih vplivov v
finančnem sistemu, in sicer medsebojne povezanosti med udeleženci na trgu,
vključno s sistemsko pomembnimi bankami, prek nepreglednih trgovalnih
povezav in poslov financiranja vrednostnih papirjev. Zelena knjiga o
bančništvu v senci, ki jo je Komisija predstavila 19. marca 2012[6], je potrdila, da bi
zaradi okrepljene zakonodajne ureditve bančništva velik del bančnih
dejavnosti prešel s konvencionalnega bančništva v „bančništvo v
senci“, ki je opredeljeno kot „sistem kreditnega posredovanja, ki
vključuje subjekte in dejavnosti zunaj konvencionalnega bančnega
sistema“[7].
Evropski parlament je 20. novembra 2012 sprejel resolucijo o
bančništvu v senci[8],
v kateri je poudaril potrebo po zagotovitvi večje preglednosti v strukturi
in dejavnostih finančnih institucij ter potrebo po tem, da so nadzorniki
seznanjeni z ravnjo dejavnosti bančništva v senci, kot so pogodbe o
začasni prodaji in posojanje vrednostnih papirjev. Komisija je
4. septembra 2013 v sporočilu o bančništvu v senci[9] poudarila, da bo
povečanje preglednosti poslov financiranja vrednostnih papirjev, kot so
pogodbe o začasni prodaji, posojanje vrednostnih papirjev, druge
enakovredne transakcije in ponovna zastava, bistvenega pomena za spremljanje
tveganj, povezanih z medsebojno povezanostjo, prevelikimi finančnimi
vzvodi in procikličnim obnašanjem. Nadaljevanje tega obrazložitvenega memoranduma
je omejeno na predstavitev trenutnega predloga v zvezi s strukturno
ločitvijo kreditnih institucij. 2. REZULTATI POSVETOVANJ Z
ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA Posvetovanja z deležniki so potekala ob
več priložnostih. Strokovna skupina na visoki ravni se je med svojim
mandatom srečala z različnimi deležniki in organizirala javno
posvetovanje, namenjeno bankam, podjetniškim strankam, malim strankam in
njihovim združenjem[10].
Komisija je prav tako organizirala javno posvetovanje z deležniki, in sicer
oktobra 2012[11].
Strukturna reforma bank in potreba po usklajenih ukrepih na ravni Unije sta
prav tako bili temi, o katerih se je razpravljalo z državami članicami. Med pripravo ocene učinka je Komisija
spomladi 2013 organizirala dodatno javno posvetovanje z deležniki, pri
čemer je banke pozvala, naj s pomočjo modelov ponazorijo učinek
različnih vrst strukturnih reform[12].
V 500 odzivih na posvetovanje so postale jasne razlike med bankami na eni
strani ter potrošniki in nebančnimi finančnimi institucijami na
drugi. Banke so bile v veliki meri proti strukturnemu ločevanju,
potrošniki in nebančne finančne institucije pa so ga večinoma podprle.
Stališča glede drugih kategorij so bila bolj uravnotežena. Medsektorska usmerjevalna skupina o strukturni
bančni reformi je bila ustanovljena marca 2013 in vključuje predstavnike
iz generalnih direktoratov COMP, ECFIN, EMPL, ENTR, JUST, MARKT, SG, SJ, TAXUD
in JRC. Skupina se je sestala marca, aprila in septembra 2013 in
prispevala k delu pri oceni učinka. Osnutek ocene učinka je bil odboru
Komisije za oceno učinka predložen 19. septembra 2013, z odborom
pa se je o njem razpravljalo 16. oktobra 2013. Odbor za oceno
učinka je priporočila za izboljšanje osnutka predložil
18. oktobra 2013. Glavna priporočila so bila: (i) izboljšati
opis problematike in osnovnega scenarija, (ii) bolje opisati in razložiti
različice reforme, (iii) bolje oceniti učinke in bolje opisati
učinkovitost različic reforme, ki so se ohranile, (iv) bolje
predstaviti stališča deležnikov in (v) dodati glosar izrazov. Službe
Komisije so popravljeno oceno učinka ponovno predložile
18. decembra 2013, skupaj z ločenim dokumentom, v katerem je
bilo pojasnjeno, kako so bile upoštevana priporočila odbora za oceno
učinka. Odbor je nato 15. januarja 2014 izdal pozitivno mnenje,
hkrati pa dodal nova priporočila za nadaljnje izboljšave, pri čemer
je zlasti zahteval, naj se razširi analiza utemeljitev za predlagane ukrepe ter
bolje predstavijo alternativne različice reforme, učinki in
stališča deležnikov v zvezi z ukrepi glede preglednosti, ki so bili
vključeni šele po ponovni predložitvi končne ocene učinka. Odbor
za oceno učinka je priporočil tudi nadaljnjo okrepitev različic
strukturne reforme ter oceno učinkov in učinkovitosti različic
reforme, ki so se obdržale. V končni oceni učinka je bila analiza
preglednosti reformnih ukrepov občutno razširjena, v veliki meri pa sta
bili upoštevani tudi preostali priporočili odbora. Kar zadeva splošne stroške in koristi tega
predloga, sta se v oceni učinka v zvezi s predlogom uporabila kvalitativna
analiza in kvantitativno modeliranje. V oceni učinka je bilo sklenjeno, da
so implicitne subvencije znatne in odvisne od velikosti banke ter stopnje
medsebojne povezanosti banke z drugimi subjekti. V predlogu so se ustrezno
upoštevale očitne koristi raznolikosti bančnih modelov v Evropi, njegov
namen pa je zagotoviti, da bo ohranjeno občutljivo ravnovesje med
preprečevanjem sistemskih tveganj in financiranjem trajne gospodarske
rasti. 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA 3.1. Pravna podlaga in
subsidiarnost Pravna
podlaga za to uredbo je člen 114(1) Pogodbe o delovanju Evropske
unije (PDEU), ki dovoljuje sprejetje ukrepov za približevanje določb
zakonov in drugih predpisov v državah članicah, katerih predmet je
vzpostavitev in delovanje notranjega trga. Enotni
predpisi o strukturi bank bodo povečali finančno stabilnost v Uniji,
bolje povezali finančne trge, olajšali nadzorovano reševanje in sanacijo
skupine, povečali čezmejno opravljanje storitev in ustanavljanje v
drugih državah članicah, zmanjšali izkrivljanje konkurence ter
preprečevali regulativno arbitražo. Nekatere
države članice Unije so predlagale ali sprejele strukturne reformne ukrepe
za nacionalne bančne sisteme. Zaradi neusklajenih nacionalnih zakonodaj,
ki si ne prizadevajo za iste cilje politike na način, ki je skladen in
enakovreden mehanizmom, predvidenim v tej uredbi, se povečuje verjetnost,
da bo to vplivalo na gibanja kapitala in odločitve o naložbah. Brez
pristopa na ravni celotne Unije bodo banke prisiljene prilagoditi svojo
strukturo in poslovanje po posameznih državah, zaradi česar bodo še bolj
kompleksne, razdrobljenost pa se bo še povečala. Neusklajene
nacionalne zakonodaje bi tudi ogrozile prizadevanja za enoten pravilnik, ki bi
se uporabljal na celotnem notranjem trgu, ter za vzpostavitev učinkovite
bančne unije, saj bi omejile učinkovitost enotnega mehanizma nadzora
(SSM)[13]
in bodočega enotnega mehanizma za reševanje (SRM)[14]. Zaradi
neusklajenih zakonodaj je zahtevnejše in dražje tudi upravljanje čezmejnih
institucij. Uskladitev na ravni Unije, ki je
predvidena s to uredbo, lahko zagotovi, da bančne skupine v Uniji, od
katerih številne poslujejo v več državah članicah, ureja skupen okvir
strukturnih zahtev, s čimer se bodo zagotovili enaki konkurenčni
pogoji, zmanjšala regulativna zapletenost, preprečili neupravičeni
stroški zagotavljanja skladnosti za čezmejne dejavnosti, spodbujala
nadaljnja integracija na trgu Unije in prispevalo k odpravi priložnosti za
regulativno arbitražo. Skladno s ciljem prispevanja k
delovanju notranjega trga lahko država članica, ki je že sprejela zakonodajo,
ki kreditnim institucijam, ki sprejemajo vloge prebivalstva in MSP, prepoveduje
naložbene dejavnosti v svojem imenu za svoj račun ter držanje trgovalnih
sredstev, od Komisije zahteva, da odobri odstopanje od določb v poglavju III
(ločitev določenih trgovalnih dejavnosti) za kreditno institucijo, za
katero se uporablja nacionalno pravo, ki je skladno z določbami navedenega
poglavja. To bi državam članicam, za katere velja, da so že uvedle povsem
enakovredne ukrepe, omogočilo, da se izognejo dragemu usklajevanju
obstoječih, učinkovitih določb z določbami tega predloga.
Da bi se zagotovilo, da učinki nacionalne zakonodaje ne ogrožajo cilja ali
delovanja notranjega trga, morajo biti cilji nacionalne zakonodaje enaki
tistim, ki so opredeljeni v tem predlogu, nacionalne pravne, nadzorne in
izvršilne ureditve pa morajo zagotoviti, da kreditna institucija izpolnjuje
pravno zavezujoče zahteve, ki so skladne s tem predlogom. V tem predlogu je ustrezno upoštevan
hiter razvoj finančnih trgov in finančnih inovacij, kot tudi razvoj
regulativnih in nadzornih okvirov v Uniji. Da bi se zagotovila učinkovit
in dosleden nadzor ter razvoj enotnega pravilnika o bančništvu, je v tem
predlogu predvidena pomembna vloga Evropskega bančnega organa (v
nadaljnjem besedilu: EBA). Pristojni organi se bodo posvetovali z EBA pri
sprejemanju nekaterih odločitev iz tega predloga, EBA pa bo pripravila
osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov ter pripravljala
poročila za Komisijo. To je še zlasti pomembno v primerih, opisanih v
členih 9, 10, 13 in 21. 3.2. Sorazmernost V skladu z načelom sorazmernosti iz
člena 5 Pogodbe EU vsebina in oblika ukrepov Unije ne smeta presegati
tega, kar je potrebno za uresničevanje ciljev Pogodb. Predlagana uredba velikim kreditnim
institucijam in bančnim skupinam v Uniji prepoveduje izvajanje trgovanja
za lasten račun ter nekaterih povezanih dejavnosti. Ločitev lastništva je potencialno lahko
najučinkovitejše orodje strukturne reforme v smislu doseganja konkretnih
ciljev, kot so lažje reševanje in omejevanje moralnega tveganja, nasprotij
interesov ter neustreznega razporejanja kapitala in sredstev. Potencialne
koristi prepovedi trgovanja za lasten račun bi bile še zlasti velike pri
omejevanju tveganj, kompleksnosti, medsebojne povezanosti in nasprotij
interesov. Vendar zaradi izzivov, ki jih predstavlja težavno razločevanje
med trgovanjem za lasten račun in drugimi podobnimi trgovalnimi
dejavnostmi, zlasti vzdrževanjem trga, ozka opredelitev dejavnosti, za katere
se bo uporabljala prepoved, podpira sorazmernost tega ukrepa. Izključitev
manjših bank iz področja uporabe prepovedi je utemeljena zaradi
nesorazmernih učinkov, ki bi jih prepoved imela za take banke, če bi
morale odprodati dele svojih portfeljev. Predlagana uredba zahteva tudi, da pristojni
organ izvede sistematičen pregled nekaterih drugih dejavnosti, in sicer
vzdrževanja trga, vlaganja v ali sponzoriranja listinjenj ter trgovanja z
določenimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Te so bile opredeljene
kot dejavnosti, pri katerih obstaja največje tveganje, da bo prišlo do
trgovanja za lasten račun z namenom izogibanja prepovedi, in ki bi lahko
privedle do tveganj za stabilnost osnovne kreditne institucije in
finančnega sistema Unije. Pristojni organ ima pooblastilo, da zahteva
ločitev. To pooblastilo, da se zahteva ločitev, ni splošen ukrep;
pristojni organ lahko namreč uporablja lastno presojo, pri tem pa se
zanaša na sklop usklajenih meril. Od pristojnega organa se tako samo v
določenih razmerah, ko tveganja presežejo ravni, ki se določijo z
usklajenimi merili, zahteva, da predpiše ločitev. Ta pristop velja za
sorazmernega, saj se ločitev zahteva samo pod določenimi pogoji ter
po poglobljenem pregledu učinkov navedenih dejavnosti na profil tveganja
in ravnanje osnovne kreditne institucije. Predlagana uredba je namenjena velikim
kreditnim institucijam in bančnim skupinam. Glede na to, da je glavni cilj
predloga obravnava preostalih sistemskih tveganj v finančnem sistemu
Unije, bi bila razširitev ukrepov na vse kreditne institucije nesorazmerna in
bi privedla do neutemeljenih stroškov, zlasti za manjše kreditne institucije. Za kreditne institucije, ki ne dosegajo pragov
iz predlagane uredbe, se predvideni strukturni ukrepi ne bodo uporabljali. To
pomeni, da se lahko države članice ali pristojni organi odločijo
uvesti podobne ukrepe tudi za manjše kreditne institucije. Predlagana uredba spoštuje temeljne pravice in
upošteva načela, priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah,
zlasti pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude,
lastninsko pravico ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in
nepristranskega sodišča, ter jo je treba izvajati v skladu s temi
pravicami in načeli. 3.3. Podrobna obrazložitev
predloga V tem oddelku so na kratko opisani glavni
sestavni deli uredbe. 3.3.1. Cilji in predmet strukturne
ločitve Cilj predlagane uredbe je povečati
finančno stabilnost v Uniji s strukturno reformo velikih bank, s katero bi
se dopolnile reforme finančnega sistema, ki so že bile sprejete na ravni
Unije. V členu 1 so opisani namen in cilji reforme. V členu 2 je opisan predmet urejanja, tj.
določitev predpisov o strukturnih spremembah bank, ki so prevelike, da bi
propadle, s prepovedjo trgovanja za lasten račun in potencialno
ločitvijo določenih trgovalnih dejavnosti. 3.3.2. Področje uporabe V členu 3 je navedeno, da se
predlagana uredba uporablja za banke, ki izpolnjujejo določena merila in
presegajo določene pragove. (1)
Zahteve se uporabljajo za evropske banke, ki so
opredeljene kot globalno sistemsko pomembne institucije. (2)
Uporabljajo se tudi za banke, ki tri leta zapored
presegajo naslednja pragova: (a) bilančna vsota banke presega 30 milijard
EUR[15]
in (b) skupna trgovalna sredstva in obveznosti presegajo 70 milijard EUR ali
10 odstotkov bilančne vsote. V členih 22 in 23 so navedene
dodatne podrobnosti o tem, kako bi se morale izračunati „trgovalne
dejavnosti“ (za potrebe pregleda s strani pristojnega organa, ki bi potencialno
privedel do ločitve od kreditne institucije). Glede na to, da je
strukturna bančna reforma osredotočena na bančne dejavnosti,
člen 23(2) navaja, da za finančne konglomerate dejavnosti
zavarovalnic in nefinančnih podjetij ne smejo biti vključene v
izračun. Predlagana uredba se bo uporabljala za
kreditne institucije v Uniji in njihova obvladujoča podjetja v EU ter
njihova odvisna podjetja in podružnice, tudi v tretjih državah. Uporabljala se
bo tudi za podružnice in odvisna podjetja bank iz tretjih držav v Uniji. Tako
široko geografsko področje uporabe je upravičeno, saj se morajo
zagotoviti enaki konkurenčni pogoji in preprečiti prenos dejavnosti
izven Unije z namenom izogibanja izpolnjevanju teh zahtev. Vendar bi lahko bila
tuja odvisna podjetja bank iz Unije in podružnice tujih bank v EU izvzeti iz
zahtev, če se zanje uporabljajo enakovredna pravila o ločitvi
(člena 4 in 27). V členu 4(2) je predvideno še eno
izvzetje: nadzorniki imajo pooblastilo, da iz obveznosti ločitve izvzamejo
tuja odvisna podjetja skupin z avtonomno, geografsko decentralizirano
strukturo, ki izvajajo strategijo reševanja MPE. Z uporabo zahteve po ločitvi v celotni
globalni skupini podjetij ne glede na geografsko lokacijo se prepreči
zmožnost bank, da se izognejo obveznosti ločitve s premestitvijo
določenih dejavnosti iz Unije. Z dopolnitvijo široke teritorialne
pokritosti z enakovrednim režimom v tretjih državah se poleg tega tudi omejijo
možni pomisleki v zvezi z ekstrateritorialnim delovanjem v jurisdikcijah
tretjih držav. Z zahtevo, da tuje banke ločijo svoje poslovanje v Uniji,
se zagotavljajo tudi enaki konkurenčni pogoji na notranjem trgu in s tem
zmanjša tveganje nepoštene konkurence na najnižjo možno raven. 3.3.3. Prepoved trgovanja za lasten
račun (poglavje II) V členu 6(1) predlagane uredbe je
določeno, da se kreditna institucija in subjekti v isti skupini ne smejo
ukvarjati s trgovanjem za lasten račun s finančnimi instrumenti in
blagom. Čeprav so dosledni podatki na ravni Unije o konkretnih
bančnih dejavnostih redki, razpoložljivi podatki kažejo, da trgovanje za
lasten račun trenutno predstavlja majhen del bančnih bilanc[16]. Vendar isti podatki
tudi kažejo, da je bilo tovrstno trgovanje pred krizo razširjeno in da ob
odsotnosti regulacije ni zagotovila, da se v prihodnje ne bo ponovno
povečalo. Trgovanje za lasten račun je težko
opredeliti in ga razlikovati od vzdrževanja trga. Skladno s
členom 5(4), v katerem je trgovanje za lasten račun ozko
opredeljeno, bi bile prepovedane dejavnosti enot, oddelkov ali posameznih
trgovcev, ki so posebej namenjeni prevzemanju pozicij za ustvarjanje
dobička za lasten račun in nimajo nobene povezave s poslovanjem za
račun strank ali varovanjem subjekta pred tveganjem. V členu 6(2) je pojasnjeno, da
če kreditne institucije, ki spadajo v področje uporabe predlagane
uredbe, kot je opredeljeno v členih 3 in 4, upravljajo posebne
strukture za nakup in prodajo instrumentov denarnega trga za potrebe
upravljanja denarnih sredstev, zanje ta prepoved ne velja. Iz prepovedi je
poleg tega izvzeto tudi trgovanje z državnimi obveznicami Unije
(člen 6(2)(a)), da bi se preprečili možni negativni učinki
na teh ključnih trgih. To izvzetje je enako izvzetju za trgovanje z
državnimi obveznicami v zvezi z oceno dejavnosti (člen 8(2)). Čeprav bi se lahko prepoved trgovanja za
lasten račun načeloma uporabljala za vse banke, je predlagano, da se
uporablja samo za banke iz člena 3. Da bi se preprečilo, da bi se
banke izogibale prepovedi, na primer tako, da bi imele v lasti ali vlagale v
hedge sklade, člen 6(1)(b) določa, da je bankam, za katere velja
prepoved trgovanja za lasten račun, prav tako prepovedano vlagati v ali imeti
deleže v hedge skladih (ali z njimi povezana potrdila/izvedene finančne
instrumente) ali v subjektih, ki se ukvarjajo s trgovanjem za lasten račun
ali sponzorirajo hedge sklade. Skladi brez finančnega vzvoda in zaprtega
tipa, predvsem skladi zasebnega kapitala, skladi tveganega kapitala in skladi
za socialno podjetništvo, so izvzeti iz te prepovedi zaradi vloge, ki jo imajo
pri podpiranju realnega sektorja gospodarstva (člen 6(3)). Kreditne
institucije, ki jih zajemajo te prepovedi, bodo lahko še naprej opravljale
bančne storitve in/ali storitve skrbništva za hedge sklade. 3.3.4. Potencialna ločitev
določenih trgovalnih dejavnosti (poglavje III) Banke se ukvarjajo s številnimi drugimi
trgovalnimi in naložbenimi bančnimi dejavnostmi, vključno z vzdrževanjem
trga, posojanjem skladom tveganega in zasebnega kapitala, vlaganjem v in
sponzoriranjem tveganih listinjenj, prodajo in trgovanjem z izvedenimi
finančnimi instrumenti itd. Bančne skupine bodo lahko še naprej
izvajale te dejavnosti, vendar bo o tem presojal pristojni organ, ki bo zavezan
pregledati trgovalne dejavnosti in bo imel pooblastilo (in v določenih
razmerah tudi obveznost), da loči podsklop dejavnosti (vzdrževanje trga,
tvegana listinjenja, kompleksni izvedeni finančni instrumenti), če
bodo presežene določene vrednosti. Namen tega je preprečiti tveganje,
da bi se banke izogibale prepovedi iz člena 6 z izvajanjem skritih
dejavnosti trgovanja za lasten račun in da bi trgovalne dejavnosti, ki
niso prepovedane, postale prepomembne ali imele velik finančni vzvod.
Osnovno načelo predlagane uredbe je, da se lahko subjekti v bančni
skupini, ki sprejemajo vloge, s temi dejavnostmi ukvarjajo samo, v kolikor
pristojni organ ni določil, da se morajo izvajati v ločenem
„trgovalnem subjektu“. 3.3.4.1. Dejavnosti, ki se bodo morale
ločiti V členu 8 so trgovalne dejavnosti
široko opredeljene, in sicer je navedeno, da so to dejavnosti, ki na primer
niso sprejemanje vlog, ki se štejejo med zajamčene vloge v okviru jamstev
za vloge, posojanje, plačilne storitve na drobno in številne druge
dejavnosti. V členu 8(2) je tudi določeno, da so državne
obveznice Unije izvzete iz obveznosti pregleda in pooblastila za
ločevanje. Tako izvzetje je skladno s trenutno prakso uteži tveganja
0 % v uredbi in direktivi o kapitalskih zahtevah[17] (CRR/CRD IV). Kljub
temu je v členu 8(3) določeno, da lahko Komisija z delegiranimi akti
razširi področje uporabe izvzetja na državne obveznice vlad zunaj Unije,
če te izpolnjujejo določene pogoje. 3.3.4.2. Dolžnost pregleda dejavnosti Predlagana uredba bo pristojni organ
zavezovala, da pregleda trgovalne dejavnosti bank, ki presegajo zadevna
pragova, vključno zlasti s specifičnimi dejavnostmi, ki so še posebej
blizu trgovanju za lasten račun in lahko zato prej vsebujejo skrito trgovanje
za lasten račun (vzdrževanje trga) ali pa so imele ključno vlogo med
finančno krizo (npr. vlaganje v in sponzoriranje tveganih listinjenj ter
trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, drugačnimi od tistih,
ki so posebej dovoljeni za namene skrbnega upravljanja tveganj). Pristojni
organi bodo te dejavnosti ocenili glede na določena merila, prilagojena s
pomočjo podatkov nadzornih organov. S temi merili se bodo ocenili
relativna velikost, finančni vzvod, kompleksnost, dobičkonosnost,
povezano tržno tveganje in medsebojna povezanost (člen 9(2)). Da bi
se zagotovilo, da se ta merila merijo in uporabljajo dosledno, je s
členom 9(4) organu EBA zaupana naloga, da pripravi zavezujoč
izvedbeni tehnični standard, ki ga bo sprejela Komisija. 3.3.4.3. Pooblastilo za ločitev V členu 10(1) je določeno, da
morajo pristojni organi zahtevati ločitev, če je bilo ugotovljeno, da
trgovalne dejavnosti banke (vzdrževanje trga, vlaganje v in sponzoriranje
tveganih listinjenj ter trgovanje z določenimi izvedenimi finančnimi
instrumenti) in povezana tveganja presegajo določene pragove in
izpolnjujejo določene pogoje, povezane z merili. Če banka pristojnemu
organu zadovoljivo dokaže, da te dejavnosti ne ogrožajo finančne
stabilnosti Unije, se lahko pristojni organ, ob upoštevanju ciljev predlagane
uredbe, odloči, da ne bo zahteval ločitve. V členu 10(2) je določeno, da
lahko pristojni organ zahteva ločitev določene trgovalne dejavnosti,
če meni, da zadevna dejavnost ogroža finančno stabilnost banke ali
Unije, pri čemer upošteva cilje predlagane uredbe. Pristojni organ bi se moral pred sprejetjem
odločitev iz člena 10 posvetovati z EBA in jo obvestiti o
končni odločitvi. Komisija je s členom 10(5)
pooblaščena za sprejetje delegiranega akta, ki določa vrednost, ki jo
posamezno merilo ne sme preseči, ter pogoje, vključno s številom
meril, ki morajo biti presežena, da se lahko uporabi zahteva po ločitvi.
Poleg tega bo Komisija pooblaščena, da določi, katere vrste
listinjenj ne veljajo za tvegane za finančno stabilnost v skladu s
seznamom meril in jih zato lahko osnovna kreditna institucija izvaja. 3.3.4.4. Upravljanje lastnih tveganj
banke („upravljanje denarnih sredstev“) Če pride do dodatne ločitve
dejavnosti, je v členu 11(1) pojasnjeno, da je banki, ki sprejema vloge,
še vedno dovoljeno upravljati lastna tveganja. Kljub temu bi to moralo biti
povezano z določenimi varovali, saj lahko upravljanje denarnih sredstev vodi
do trgovanja za lasten račun, upravljanje likvidnosti pa vključuje
prevzemanje določenih špekulativnih pozicij. 3.3.4.5. Izvajanje storitev upravljanja
tveganj za stranke V členu 12 je pojasnjeno, da osnovna kreditna
institucija še vedno lahko prodaja določene produkte za upravljanje
tveganj (tj. izvedene finančne instrumente) strankam, ki niso
finančne institucije ali banke. Vendar prodaja izvedenih finančnih
instrumentov strankam banko izpostavlja dodatnim tveganjem, kar lahko zlasti
poveča zahtevnost njenega reševanja, zanjo pa se bodo zato uporabljale
drugačne ravni varoval in kontrol. Da bi se ta tveganja odpravila, je
navedeno, da lahko osnovna kreditna institucija obrestne, valutne in kreditne
izvedene finančne instrumente ter izvedene finančne instrumente na
blago in izvedene finančne instrumente na emisijske kupone, za katere se
izvaja kliring prek centralne nasprotne stranke, prodaja svojim
nefinančnim strankam, zavarovalnicam in institucijam za poklicno
pokojninsko zavarovanje, vendar samo za varovanje pred obrestnim, valutnim in
kreditnim tveganjem, tveganjem spremembe cen blaga in tveganjem spremembe vrednosti
emisijskih kuponov ter ob uporabi zgornjih mej za izhajajoče pozicijsko
tveganje. S priznanjem določenih izvedenih finančnih instrumentov se
bo banke dodatno spodbudilo k standardizaciji teh instrumentov, kar je tako v
skladu s strateškimi cilji uredbe o infrastrukturi evropskega trga (EMIR)[18]. 3.3.4.6. Predpisi o ločitvi
trgovalnih dejavnosti Če pristojni organi zahtevajo
ločitev zgoraj navedenih trgovalnih dejavnosti in bodo te dejavnosti ostale
znotraj bančne skupine, bi se morale te potem prenesti na ločeno
pravno osebo („trgovalni subjekt“). Pravne, gospodarske, vodstvene in poslovne
povezave med navedenim subjektom in preostalo skupino bi morale biti omejene,
da bi se zagotovila učinkovita ločitev. V členu 13(3) je
določeno, da če pride do ločitve, mora biti skupina organizirana
v homogene funkcionalne podskupine z osnovnimi kreditnimi institucijami na eni
strani in trgovalnimi subjekti na drugi. V členu 13(5) do (13) predlagane
uredbe so določeni pogoji, ki se bodo uporabljali za zagotovitev
učinkovite ločitve v pravnem, gospodarskem, vodstvenem in poslovnem
smislu. Po ločitvi bi se za zadevne podskupine uporabljale bonitetne
zahteve, opisane v navedenih členih, na posamični ali podkonsolidirani
podlagi. Poleg tega člen 13(11) omogoča
odstopanja od uredbe o kapitalskih zahtevah v zvezi z opustitvijo
določenih zahtev, da bi se zagotovilo, da se bonitetne zahteve (kapital,
likvidnost in razkritja) za zadevne podskupine uporabljajo na podkonsolidirani
podlagi. Skupine, ki se štejejo za vzajemne institucije, zadružne institucije,
hranilnice ali podobne institucije, se ukvarjajo s tveganimi trgovalnimi
dejavnostmi, zato se zanje uporabljajo zahteve iz tega predloga. Vendar imajo
te institucije zelo specifično lastniško in ekonomsko strukturo ter imajo
pomembno vlogo pri financiranju lokalne in regionalne ekonomije. Nekateri
predpisi v zvezi z ločitvijo bi lahko zahtevali pomembne spremembe v
strukturni organizaciji takih subjektov. To bi lahko bilo nesorazmerno s
koristmi, če bi morali ti subjekti povsem spremeniti svojo korporativno
identiteto. Tako lahko pristojni organ sklene osnovnim kreditnim institucijam,
ki izpolnjujejo zahteve iz člena 49(3)(a) ali (b) Uredbe (EU) št. 575/2013,
dovoliti, da imajo kapitalske deleže ali glasovalne pravice v trgovalnih
subjektih, če meni, da so takšni kapitalski deleži ali glasovalne pravice
nujno potrebni za delovanje skupine in je osnovna kreditna institucija sprejela
zadostne ukrepe za ustrezno zmanjševanje ustreznih tveganj. Drug bistveni del ekonomske ločitve med osnovno
kreditno institucijo in trgovalnim subjektom so omejitve v zvezi z velikimi
izpostavljenostmi. V členih 14 do 17 so v ta namen določena ustrezna
pravila. Ta pravila se nanašajo na omejitve velikih izpostavljenosti znotraj in
izven skupine ter posameznih in skupnih velikih izpostavljenosti. 3.3.4.7. Načrt ločitve Pred dejansko ločitvijo trgovalnih
dejavnosti na odvisno podjetje bodo zadevne banke morale pristojnim organom
predložiti „načrt ločitve“. V členu 18 je določeno, da
bi ta načrt moral odobriti pristojni organ, pri čemer bi moral imeti
možnost zahtevati spremembe načrta, kot bi bilo ustrezno, ali
določiti svoj načrt za ločitev v primeru, da zadevna banka ne
ukrepa. 3.3.4.8. Sodelovanje med pristojnimi
organi in organi za reševanje V direktivi o sanaciji in reševanju bank je
predvideno, da lahko organi za reševanje pri načrtovanju reševanja od bank
zahtevajo, da izvedejo strukturne spremembe (npr. njihove pravne in
organizacijske strukture), če organ za reševanje meni, da je to potrebno
za odpravo ovir za učinkovito reševanje. Čeprav predlagana uredba
obravnava širši nabor ciljev, ki presegajo zgolj dejavnosti reševanja, je nujno
zagotoviti, da zadevni organi sodelujejo med sabo. V členu 19 je tako
določeno, da mora pristojni organ, če se odloči, da bo zahteval
ločitev dejavnosti, obvestiti organe za reševanje (člen 19(1))
in upoštevati vse tekoče ali obstoječe ocene rešljivosti, ki jih
organi za reševanje izvedejo v skladu s členom 13 in 13(a) direktive
o sanaciji in reševanju bank. Podobno mora organ za reševanje pri ocenjevanju
rešljivosti institucije upoštevati uradno obvestilo glede sklepa o ločitvi
dejavnosti, ki ga izda pristojni organ. 3.3.4.9. Prepovedane dejavnosti za
trgovalni subjekt V členu 20 je določeno, da
trgovalni subjekt ne sme izvajati določenih storitev. Te so sprejemanje
vlog, ki štejejo med zajamčene vloge v okviru sistemov zajamčenih
vlog, in opravljanje plačilnih storitev na drobno, kot so opredeljene v
direktivi o plačilnih storitvah[19]. 3.3.4.10. Odstopanje Predlagana uredba sicer določa enotne
predpise o namenu, ciljih in instrumentih za strukturno reformo bank na
notranjem trgu, vendar člen 21 omogoča odstopanje od zahtev
glede ločitve v poglavju III za kreditne institucije, ki jih zajema
nacionalna zakonodaja z enakim učinkom kot določbe poglavja III
predloga. To odstopanje bo Komisija odobrila na zahtevo zadevne države
članice, potem ko je država članica pridobila pozitivno mnenje
pristojnega organa, odgovornega za nadzor bank, za katere se zahteva
odstopanje. Da bo izpolnjevala pogoje za odstopanje, mora primarna nacionalna
zakonodaja biti sprejeta pred 29. januarjem 2014 ter izpolnjevati
merila iz člena 21(1). To pomeni, da morajo biti cilji, področje
uporabe ratione materiae in določbe nacionalnega zakona, ki se
nanašajo na pravno, gospodarsko in vodstveno ločitev subjekta, ki sprejema
vloge, podobni tistim v predlagani uredbi. 3.3.5. Skladnost: subjekti in
pristojni organi (poglavje V) Večina bank, ki jih zajema
člen 3, posluje v več državah, tako prek podružnic kot prek
odvisnih podjetij. Nadzoruje jih več različnih organov, tako
matičnih držav (obvladujoče podjetje, odvisna podjetja v
različnih državah članicah) kot držav gostiteljic (podružnice). Da bi
se zagotovila učinkovita in uspešna izvedba strukturne reforme na ravni
skupin, je s členom 26 zadnja beseda pri odločitvah glede
strukturne ločitve dana glavnemu nadzorniku, ki je pristojen za
konsolidirano skupino. Ta pristop je bil izbran v nekaterih predlogih za
nacionalne reforme. Glavni nadzornik bi se moral pred sprejetjem kakršne koli
odločitve najprej posvetovati z nadzornikom matične države pomembnih
odvisnih podjetij skupine. 3.3.6. Odnosi s tretjimi državami (poglavje
VI) V členu 27 je
določeno, da se morajo sprejeti delegirani akti za priznanje strukturnih
reform v tretjih državah kot enakovrednih, če izpolnjujejo določene
pogoje. 3.3.7. Upravne sankcije in ukrepi (poglavje VII) Poglavje VII odraža
trenutne horizontalne politike v sektorju finančnih storitev v zvezi s
sankcijami in ukrepi. V njem je opredeljen skupen pristop do glavnih kršitev
predlagane uredbe ter določeni upravne sankcije in ukrepi, za uporabo
katerih bi morali biti pristojni organi pooblaščeni v primeru glavnih
kršitev. 3.3.8. Poročilo in pregled (poglavje VIII) Sprejetje tega predloga bi predstavljalo prvi
sklop predpisov o strukturni ločitvi, ki bi se uporabljali za banke na
ravni Unije. Zato je pomembno oceniti, ali so se zgoraj opisani predpisi
izkazali za uspešne in učinkovite pri doseganju namena in ciljev
strukturne reforme. V ta namen so v zadnjem poglavju opisana številna
področja, na katerih bo Komisija pregledala zakonodajni okvir tako v
splošnem smislu kot v konkretnih primerih (člen 34). Na primer, pregledi
bodo osredotočeni na uporabo pragov, uporabo in učinkovitost
prepovedi, predvidene v členu 6, obseg dejavnosti, ki se morajo
pregledati, in ustreznost in uporabo meril. 3.3.9. Časovni razpored Spodaj so navedeni glavni datumi v zvezi s
sprejetjem in izvedbo ključnih določb tega predloga ob predpostavki,
da bosta Evropski parlament in Svet končno besedilo te uredbe sprejela do
junija 2015: ·
Komisija bo potrebne delegirane akte za izvedbo
ključnih določb sprejela do 1. januarja 2016; ·
seznam bank, ki jih zajema ta uredba, in bank, za
katere se uporablja odstopanje, bo objavljen 1. julija 2016, nato pa
vsako leto; ·
prepoved trgovanja za lasten račun bo
začela veljati s 1. januarjem 2017; ·
določbe o ločitvi trgovalnih dejavnosti
od kreditnih institucij bodo začele veljati s 1. julijem 2018. 4. Proračunske posledice: Finančni in proračunski učinek
predloga je naveden v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki
je priložena temu predlogu. 2014/0020 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o strukturnih ukrepih za povečanje
odpornosti kreditnih institucij v EU (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti člena 114 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, po posredovanju osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora[20],
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke[21], po posvetovanju z evropskim nadzornikom za
varstvo podatkov[22], v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1) Finančni sistem Unije
vključuje več kot 8 000 bank različnih velikosti, z
različno korporativno strukturo in različnimi poslovnimi modeli, od
katerih jih je nekaj v obliki velikih bančnih skupin, ki izvajajo
dejavnosti, ki obsegajo vsa možna področja. Te skupine sestavljajo
zapleteno mrežo pravnih subjektov in povezav znotraj skupine. Med seboj so
močno povezane prek medbančnega posojanja in izposojanja ter prek
trgov izvedenih finančnih instrumentov. Posledice morebitnih propadov teh
velikih bank so lahko izjemno obsežne in pomembne. (2) Finančna kriza je
pokazala, kako medsebojno so povezane banke v Uniji in kakšno tveganje to
predstavlja za finančni sistem. Zato je bilo do zdaj reševanje zahtevno in
je vključevalo celotne bančne skupine namesto samo tistih delov, ki
niso več bili sposobni uspešnega poslovanja, pri tem pa se je v veliki
meri zanašalo na javno podporo. (3) Unija in države članice
se od začetka finančne krize ukvarjajo s temeljito prenovo
zakonodajne ureditve in nadzora bank, vključno s prvimi koraki za
vzpostavitev bančne unije. Zaradi resnosti in obsežnosti finančne
krize ter potrebe zagotoviti, da je vse banke mogoče rešiti oziroma
sanirati, je bilo treba oceniti, ali je potrebnih več ukrepov za nadaljnje
zmanjšanje verjetnosti in posledic propada največjih in najbolj kompleksnih
bank. Za to nalogo je bila zadolžena strokovna skupina na visoki ravni, ki ji
predseduje Erkki Liikanen. Skupina je za največje in najbolj kompleksne
banke predlagala obvezno ločitev trgovanja za lasten račun in drugih
visoko tveganih trgovalnih dejavnosti ter njihov prenos na ločeno pravno
osebo znotraj bančne skupine. (4) Reforme zakonodajne ureditve
za banke, ki trenutno potekajo, bodo pomembno povečale odpornost tako
posameznih bank kot bančnega sektorja kot celote. Vendar majhno število
največjih in najbolj kompleksnih bank v Uniji še vedno ostaja prevelikih,
da bi propadle, prevelikih za reševanje in preveč kompleksnih, da bi se
jih lahko upravljalo, nadziralo in saniralo. Strukturna reforma zato pomembno
dopolnjuje druge zakonodajne pobude in ukrepe, saj bi ponudila enega od
načinov za bolj neposredno obravnavo kompleksnosti, subvencij in pobud za
čezmerno prevzemanje tveganj znotraj skupin. Vrsta držav članic je že
sprejela ali razmišlja o sprejetju ukrepov za uvedbo strukturnih reform v svojih
bančnih sistemih. (5) Evropski parlament je
3. julija 2013 pozval Komisijo, naj zagotovi načelen pristop do
strukturne reforme evropskega bančnega sektorja. (6) Pravna podlaga za to uredbo
je člen 114(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki dovoljuje
sprejetje ukrepov za približevanje določb zakonov in drugih predpisov v
državah članicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega
trga. (7) Neskladnost nacionalne
zakonodaje, ki si za dosego istih strateških ciljev ne prizadeva na način,
skladen in enakovreden s to uredbo, bo bolj verjetno negativno vplivala na
odločitve udeležencev na trgu glede gibanja kapitala, saj lahko
različni in neskladni predpisi ter prakse pomembno povečajo stroške
poslovanja za kreditne institucije, ki poslujejo čezmejno, in tako
privedejo do manj učinkovite razporeditve sredstev in kapitala v
primerjavi z razmerami, ko se za gibanja kapitala uporabljajo podobni in
skladni predpisi. Različni in neskladni predpisi bodo zaradi istih
razlogov tudi negativno vplivali na odločitve udeležencev na trgu v zvezi
z vprašanjem, kje in kako izvajati čezmejne finančne storitve.
Različni in neskladni predpisi lahko tudi nehote spodbujajo geografsko
arbitražo. Gibanje kapitala in izvajanje čezmejnih storitev sta bistvena elementa
za ustrezno delovanje notranjega trga Unije. Brez pristopa na ravni celotne
Unije bodo kreditne institucije prisiljene prilagoditi svojo strukturo in
poslovanje po posameznih državah, zaradi česar bodo še bolj kompleksne,
razdrobljenost na notranjem trgu pa se bo še povečala. (8) Nedosledna nacionalna
zakonodaja prav tako škodi prizadevanjem za zagotovitev enotnega pravilnika, ki
bi se uporabljal na celotnem notranjem trgu. To bi tudi zmanjšalo
učinkovitost enotnega mehanizma nadzora[23]
(SSM), ker bi Evropska centralna banka (ECB) morala uporabljati sklop
različne in neskladne zakonodaje za kreditne institucije, ki so pod njenim
nadzorom, kar bi povečalo stroške in zahtevnost nadzora. Zaradi neskladne
zakonodaje je zahtevnejše in dražje tudi upravljanje čezmejnih kreditnih
institucij, zlasti v smislu zagotavljanja skladnosti z različnimi in po
možnosti neskladnimi predpisi. Podobno bi se moralo z enotnim mehanizmom za
reševanje[24]
(SRM) reševati kreditne institucije, za katere se uporabljajo potencialno različne
nacionalne zahteve glede njihove organizacijske in poslovne strukture. (9) Uskladitev na ravni Unije
lahko zagotovi, da bančne skupine v Uniji, od katerih številne poslujejo v
več državah članicah, ureja skupen okvir strukturnih zahtev, s
čimer se bo preprečilo izkrivljanje konkurence, zmanjšala regulativna
zapletenost, preprečili neupravičeni stroški zagotavljanja skladnosti
za čezmejne dejavnosti, spodbujala nadaljnja integracija na trgu Unije in
prispevalo k odpravi priložnosti za regulativno arbitražo. (10) Skladno s cilji prispevanja k
delovanju notranjega trga bi moralo biti tudi mogoče za kreditno
institucijo dovoliti odstopanje od določb o ločitvi določenih
trgovalnih dejavnosti, če je država članica sprejela primarno
nacionalno zakonodajo pred 29. januarjem 2014 (vključno z
naknadno sprejeto sekundarno zakonodajo), ki kreditnim institucijam, ki
sprejemajo vloge prebivalstva ter malih in srednjih podjetij (MSP), prepoveduje
naložbene dejavnosti v svojem imenu za svoj račun ter držanje trgovalnih
sredstev. Države članice bi zato morale biti upravičene, da od
Komisije zahtevajo, da odobri odstopanje od določb o ločitvi
določenih trgovalnih dejavnosti za kreditno institucijo, za katero se
uporablja nacionalna zakonodaja, ki je skladna z navedenimi določbami. To
bi državam članicam z obstoječo primarno zakonodajo, katere
učinki so enakovredni in skladni s to uredbo, omogočilo, da se
izognejo usklajevanju obstoječih, učinkovitih določb. Da bi se
zagotovilo, da učinki nacionalne zakonodaje ter iz nje izhajajoči
izvedbeni ukrepi ne ogrozijo ciljev ali delovanja notranjega trga, morajo biti
cilji nacionalne zakonodaje in povezanih nadzornih in izvršnih ureditev
sposobni zagotoviti, da kreditne institucije, ki sprejemajo zajamčene vloge
prebivalstva in MSP, izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so
enakovredne in združljive z določbami iz te uredbe. Pristojni organ, ki
nadzoruje kreditno institucijo, za katero se uporablja zadevna nacionalna
zakonodaja, bi moral podati mnenje, ki bi moralo biti priloženo zahtevku za
odstopanje. (11) Skladno s členom 4(1)(i)
Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013[25]
je ECB pooblaščena za izvajanje nadzornih nalog v zvezi s strukturnimi
spremembami, ki se zahtevajo od kreditnih institucij zaradi preprečevanja
finančnih težav ali propadov, če zakonodaja Unije navedene naloge
izrecno predpisuje za pristojne organe. (12) Namen te uredbe je zmanjšati
prevzemanje čezmernih tveganj in hitro rast bilanc stanja, težavno
reševanje, težavno spremljanje, nasprotja interesov, izkrivljanje konkurence
ter neustrezno razporejanje kapitala. S to uredbo se prav tako želi
zaščititi institucije, ki izvajajo dejavnosti, ki si zaslužijo javno
varnostno mrežo za zaščito pred izgubami, nastalimi zaradi drugih
dejavnosti. Potrebni predpisi bi morali zato prispevati k temu, da se banke
ponovno osredotočijo na osnovno vlogo servisiranja realnega sektorja
gospodarstva, ki temelji na neposrednih odnosih s strankami, ter
preprečiti, da se kapital bank v preveliki meri uporablja za trgovanje na
račun posojanja nefinančnemu delu gospodarstva. (13) Ta uredba se bo uporabljala
samo za kreditne institucije in skupine, ki se ukvarjajo s trgovalnimi
dejavnostmi, ki po obsegu presegajo pragove, določene v Uredbi. To je v
skladu z izrecnim poudarkom na omejenem številu največjih in najbolj
zapletenih kreditnih institucij in skupin, ki kljub drugim zakonodajnim aktom
ostajajo prevelike, da bi propadle, prevelike za reševanje in preveč
kompleksne, da bi se jih lahko upravljalo, nadziralo in saniralo. Določbe
te uredbe bi se tako morale uporabljati samo za tiste kreditne institucije in
skupine v Uniji, ki so globalnega sistemskega pomena ali presegajo nekatere
relativne in absolutne računovodsko osnovane pragove v smislu trgovalnih
dejavnosti ali absolutne velikosti. Države članice ali pristojni organi se
lahko odločijo uvesti podobne ukrepe tudi za manjše kreditne institucije. (14) Geografsko področje
uporabe te uredbe bi moralo biti široko, da se bo preprečilo izkrivljanje
konkurence in izogibanje njenim predpisom. Vendar, če se za odvisna
podjetja obvladujočih podjetij v EU, ustanovljena v tretjih državah, ali
podružnice v EU kreditnih institucij, ustanovljenih v tretjih državah, ki
spadajo v področje uporabe te uredbe, uporabljajo ukrepi, ki imajo po
mnenju Komisije enakovreden učinek kot tisti v tej uredbi, bi morala biti
taka podjetja oziroma podružnice izvzeti iz področja uporabe te uredbe.
Pristojni organi bi morali imeti pravico, da izvzamejo tudi tuja odvisna
podjetja skupin z obvladujočim podjetjem v EU, če so ta avtonomna in
če bi njihov propad imel omejen učinek na skupino kot celoto. (15) Kreditnim institucijam in
subjektom, ki pripadajo isti skupini, bi moralo biti prepovedano kupovati in
prodajati finančne instrumente in blago za lasten račun, saj ta
dejavnost nima oziroma ima zelo majhno dodano vrednost za javno dobro in je
sama po sebi tvegana. (16) Trgovanje za lasten račun
je težko razlikovati od vzdrževanja trga. Da bi se ta težava odpravila, bi
morala biti prepoved trgovanja za lasten račun omejena na pisarne, enote,
oddelke ali posamezne trgovce, ki so posebej namenjeni trgovanju za lasten
račun. Banke ne bi smele imeti možnosti, da se izogibajo prepovedi tako,
da poslujejo z ali imajo koristi od naložb v nebančnih subjektih, ki se
ukvarjajo s trgovanjem za lasten račun. (17) Da bi se zagotovilo, da lahko
subjekti, za katere se uporablja prepoved trgovanja za lasten račun, še
naprej prispevajo k financiranju gospodarstva, bi jim moralo biti dovoljeno
vlagati v točno določen seznam skladov, ki se ga ne sme spreminjati.
Ta izčrpen seznam bi moral vsebovati alternativne investicijske sklade
(AIS) zaprtega tipa brez finančnega vzvoda, evropske sklade tveganega
kapitala, evropske sklade za socialno podjetništvo in evropske dolgoročne
investicijske sklade. Da bi se zagotovilo, da ti skladi ne ogrožajo uspešnosti
poslovanja in finančne trdnosti kreditnih institucij, ki vlagajo vanje, je
bistvenega pomena, da AIS zaprtega tipa brez finančnega vzvoda, v katere
lahko kreditne institucije še vedno vlagajo, upravljajo upravitelji AIS, ki
imajo dovoljenje in se nadzirajo v skladu z ustreznimi določbami Direktive 2011/61/EU
Evropskega parlamenta in Sveta[26],
in da so navedeni AIS ustanovljeni v Uniji oziroma, če niso ustanovljeni v
Uniji, se v Uniji tržijo v skladu s predpisi navedene Direktive. (18) Subjektom, za katere velja
prepoved trgovanja za lasten račun, bi moralo biti dovoljeno uporabljati
lasten kapital za vlaganje v naložbe v okviru upravljanja denarnih sredstev.
Upravljanje denarnih sredstev bi moralo biti dejavnost, katere cilj je
ohranjanje lastnega kapitala in razpršitev tveganja na več nasprotnih
strank ter hkrati čim večje povečanje likvidnosti lastnega
kapitala. Subjekti, za katere velja prepoved trgovanja za lasten račun,
pri upravljanju denarnih sredstev ne bi smeli poskušati dosegati donosov,
večjih od tistih na denarnem trgu, pri čemer bi morala biti
referenčna vrednost donos trimesečne državne obveznice visoke
kakovosti. (19) Denarni ustrezniki so
instrumenti, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu, kot so
zakladne menice in menice, ki jih izdajo lokalne oblasti, potrdila o vlogi,
komercialni zapisi, bančni menični akcepti, kratkoročni zapisi
ali enote oziroma deleži v reguliranih skladih denarnega trga. Da bi se
prepovedala prodaja na kratko, bi morala kreditna institucija najprej imeti v
lasti denarne ustreznike, preden bi lahko taka sredstva prodala. (20) Politike prejemkov, ki
spodbujajo prevzemanje čezmernih tveganj, lahko ogrozijo preudarno in
učinkovito upravljanje tveganj bank. Z dopolnitvijo zadevne obstoječe
zakonodaje Unije na tem področju bi morale določbe o prejemkih
prispevati k preprečevanju izogibanja prepovedi trgovanja za lasten
račun. Prav tako bi morale omejiti morebitne preostale ali skrite
dejavnosti trgovanja za lasten račun, ki jih osnovne kreditne institucije
izvajajo v okviru skrbnega upravljanja tveganj. (21) Upravljalni organ subjektov,
za katere velja prepoved trgovanja za lasten račun, bi moral zagotoviti
spoštovanje te prepovedi. (22) Velike kreditne institucije se
poleg trgovanja za lasten račun ukvarjajo s številnimi drugimi
dejavnostmi, kot so vzdrževanje trga, izdaja, vlaganje v in sponzoriranje
tveganih listinjenj ter strukturiranje, organiziranje ali izvajanje zapletenih
transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti. Te trgovalne dejavnosti so
pogosto povezane s poslovanjem za račun strank, a kljub temu vzbujajo
pomisleke. Vendar, če upoštevamo potencialno koristno naravo teh
dejavnosti, se jih ne bi smelo neposredno prepovedati. Namesto tega bi moral
take dejavnosti naknadno oceniti pristojni organ in po potrebi zahtevati, da se
ločijo od preostalih dejavnosti skupine. (23) Če pristojni organ pri
ocenjevanju trgovalnih dejavnosti sklene, da presegajo določena merila v
smislu relativne velikosti, finančnega vzvoda, kompleksnosti,
dobičkonosnosti, povezanega tržnega tveganja in medsebojne povezanosti, bi
moral zahtevati njihovo ločitev od osnovne kreditne institucije, razen
če mu lahko osnovna kreditna institucija ustrezno dokaže, da navedene
trgovalne dejavnosti ne ogrožajo finančne stabilnosti osnovne kreditne
institucije ali stabilnosti finančnega sistema Unije kot celote, ob
upoštevanju ciljev te uredbe. (24) Posebni pomisleki obstajajo v
zvezi z vzdrževanjem trga. Rešljivost banke lahko ogrožata trgovanje in
inventar znotraj velike bančne skupine, saj se posamezne trgovalne
pozicije v postopku reševanja obravnavajo na isti način, ne glede na to,
ali izhajajo iz vzdrževanja trga kot posledice poslovanja za račun strank
ali iz špekuliranja. Poleg tega so vzdrževalci trga medsebojno povezani z
drugimi velikimi bančnimi skupinami. Nadalje, vzdrževalci trga so lahko
izpostavljeni velikemu tveganju nasprotne stranke, konkretno delovanje
vzdrževanja trga pa se lahko razlikuje glede na različne finančne
instrumente in tržne modele. Zato bi moral pristojni organ pri ocenjevanju
posebno pozornost nameniti navedenim dejavnostim. (25) Določene dejavnosti, ki
vključujejo listinjenje, so kreditnim institucijam omogočile hitro
kopičenje tveganj, koncentriranje tveganj v sektorju subjektov z velikim
finančnim vzvodom, povečevanje zlasti kratkoročnega zanašanja finančnih
posrednikov na dolg in znatno povečanje medsebojne povezanosti
finančnih posrednikov. V kolikor listinjenje ne izpolnjuje določenih
minimalnih meril, da se lahko obravnava kot visoko kakovostno, so kreditne
institucije še vedno izpostavljene pomembnemu likvidnostnemu tveganju. Poleg
tega lahko vlaganje v tvegane listinjene produkte privede do medsebojne
povezanosti finančnih institucij, kar ovira nadzorovano in hitro reševanje.
Zato mora pri ocenjevanju pristojni organ tem dejavnostim nameniti posebno
pozornost. (26) Da bi se zagotovila
učinkovita ločitev v pravnem, ekonomskem, upravljalnem in poslovnem
smislu, bi morali osnovne kreditne institucije in trgovalni subjekti določbe
o kapitalu, likvidnosti in velikih izpostavljenostih izpolnjevati po
funkcionalnih podskupinah. Te bi se morale učinkovito in neodvisno
upravljati ter imeti ločene upravljalne organe. (27) Skupine, ki se štejejo za
vzajemne institucije, zadružne institucije, hranilnice ali podobne institucije,
imajo posebno lastniško in gospodarsko strukturo. Če bi se za njih
predpisala nekatera pravila v zvezi z ločitvijo, bi to zahtevalo temeljite
spremembe v strukturni organizaciji navedenih subjektov, stroški za katere bi
bili nesorazmerni glede na povezane koristi. V primerih, ko navedene skupine
spadajo v področje uporabe te uredbe, lahko pristojni organ sklene osnovnim
kreditnim institucijam, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 49(3)(a) ali
(b) Uredbe (EU) št. 575/2013, dovoliti, da imajo kapitalske deleže ali
glasovalne pravice v trgovalnih subjektih, če meni, da so takšni
kapitalski deleži ali glasovalne pravice nujno potrebni za delovanje skupine in
je osnovna kreditna institucija sprejela zadostne ukrepe za ustrezno
zmanjševanje zadevnih tveganj. (28) Cilj omejitev velikih
izpostavljenosti je zaščititi kreditne institucije pred tveganjem izgub
zaradi čezmerne koncentracije pri eni stranki ali skupini povezanih
strank. Uporaba navedenih omejitev med ločenimi deli znotraj kreditne
institucije ali skupine, kot tudi med osnovno kreditno institucijo in zunanjimi
subjekti, ki izvajajo trgovalne dejavnosti, je sestavni del te uredbe. Vendar
so lahko, ne glede na omejitve posameznih izpostavljenosti, skupne velike
izpostavljenosti še vedno znatne. Posamezne omejitve bi zato morala
dopolnjevati omejitev skupne velike izpostavljenosti. Da bi se omejila uporaba
javne varnostne mreže za dejavnosti, ki se bodo ločile, in da bi se jasno
razlikovalo med dejavnostmi trgovalnega subjekta in dejavnostmi osnovne kreditne
institucije, bi trgovalnim subjektom moralo biti prepovedano sprejemanje vlog, ki
se štejejo med zajamčene vloge v okviru jamstev za vloge. Ta prepoved ne
bi smela preprečevati izmenjave zavarovanja s premoženjem, ki je strogo
povezana z njihovimi trgovalnimi dejavnostmi. Vendar, da se ne bi zaprl dodaten
vir kreditiranja, bi moralo biti trgovalnemu subjektu dovoljeno dajanje posojil
vsem strankam. Poleg tega se trgovalni subjekt, medtem ko mora morda opravljati
storitve plačil, kliringa in poravnave za plačila velikih vrednosti,
ne bi smel ukvarjati s plačilnimi storitvami na drobno. (29) Osnovna kreditna institucija
bi morala ne glede na ločitev še vedno biti sposobna upravljati lastna
tveganja. Zato bi morale nekatere trgovalne dejavnosti biti dovoljene, v
kolikor je njihov namen skrbno upravljanje kapitala, likvidnosti in
financiranja osnovne kreditne institucije in ne ogrožajo njene finančne
stabilnosti. Podobno mora biti osnovna kreditna institucija sposobna za svoje
stranke opravljati določene storitve upravljanja tveganj, ki so potrebne.
Vendar bi se to moralo storiti brez izpostavljanja osnovne kreditne institucije
nepotrebnemu tveganju in brez ogrožanja njene finančne stabilnosti.
Dejavnosti varovanja pred tveganjem, ki so ustrezne za potrebe skrbnega
upravljanja lastnega tveganja in za zagotavljanje storitev upravljanja tveganj
strankam, so lahko primerne za obračunavanje varovanja pred tveganjem v
skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, vendar to
ni obvezno. (30) Da bi se povečala
učinkovitost postopka odločanja, ki je predviden s to uredbo, in v
čim večji meri zagotovila skladnost med ukrepi, predpisanimi s to
uredbo, Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktivo
[BRRD] ter Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta[27], bi morali pristojni
organi in ustrezni organi za reševanje tesno sodelovati v vseh okoliščinah
ter imeti vsa pooblastila v skladu z zadevno zakonodajo Unije. Dolžnost
sodelovanja bi morala zajemati vse faze postopka do končne odločitve
pristojnega organa, da predpiše strukturne ukrepe. (31) Ločitev pomembno vpliva
na pravno, organizacijsko in poslovno strukturo bančnih skupin. Za
zagotovitev učinkovite in uspešne ločitve ter da bi se
preprečila ločitev skupin po državnih mejah, bi moral odločitve
glede ločitve sprejemati konsolidacijski nadzornik na ravni skupine, ki se
po potrebi posvetuje s pristojnimi organi pomembnejših odvisnih podjetij
bančne skupine. (32) Da bi se spodbujala
preglednost in pravna varnost v korist vseh deležnikov na trgu, bi moral
Evropski bančni organ (EBA) na svoji spletni strani objaviti in
posodabljati seznam kreditnih institucij ter skupin, za katere veljajo zahteve
glede prepovedi trgovanja za lasten račun in ločitve določenih
trgovalnih dejavnosti. (33) V primerih, ko razkritje
podatkov v zvezi z bonitetnim nadzorom in za potrebe uporabe te uredbe
vključuje obdelavo osebnih podatkov, bi morali biti taki podatki v celoti
zaščiteni s pravnim okvirom Unije. Pristojni organ zlasti osebne podatke
zadrži samo tako dolgo, kot je potrebno, v skladu z veljavnimi predpisi o
varstvu podatkov[28]. (34) Ločitev vključuje
spremembe pravne, organizacijske in poslovne strukture zadevnih bančnih
skupin, ki vse pomenijo določene stroške. Da bi se omejilo tveganje
prenosa stroškov na stranke in se kreditnim institucijam zagotovil čas,
potreben za izvedbo ločitve na nadzorovan način, se ločitev ne
bi smela začeti uporabljati takoj po začetku veljavnosti te uredbe,
temveč od [URAD ZA PUBLIKACIJE – prosimo, vstavite točen datum,
tj. 18 mesecev od datuma objave te uredbe]. (35) Izvajanje vseh ali dela
investicijskih storitev ali dejavnosti kot redne profesionalne dejavnosti ali
posla s strani različnih subjektov, opredeljenih v tej uredbi, kot posledica
strukturnih sprememb, predpisanih za velike, kompleksne in medsebojno povezane
kreditne institucije, bi moralo potekati v skladu z določbami Direktive
2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta[29].
Če ta uredba določa dodatne omejitve glede sposobnosti navedenih
subjektov, da izvajajo investicijske storitve, v primerjavi z omejitvami iz
Direktive 2004/39/ES, bi morale imeti prednost določbe te uredbe. Za
izvajanje teh investicijskih storitev ali dejavnosti je potrebno predhodno
dovoljenje v skladu z določbami Direktive 2004/39/ES, z izjemo kreditnih
institucij, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU. (36) Komisija bi morala sodelovati
z organi tretjih držav, da bi se preučile rešitve, ki bi se medsebojno
dopolnjevale, in tako zagotovila skladnost med določbami te uredbe in
zahtevami tretjih držav. V ta namen bi morala Komisija biti sposobna
določiti, da je pravni okvir tretje države enakovreden tej uredbi, tudi v
smislu pravnih, nadzornih in izvršnih ureditev. (37) Da bi se zagotovilo, da subjekti,
za katere se uporablja ta uredba, izpolnjujejo obveznosti, ki izhajajo iz nje,
in da se navedeni subjekti obravnavajo podobno po vsej Uniji, bi bilo treba
zagotoviti upravne sankcije in ukrepe, ki so učinkoviti, sorazmerni in
odvračilni. Zato bi morali upravne sankcije in ukrepi, ki jih določa
ta uredba, izpolnjevati nekatere bistvene zahteve v zvezi z naslovniki, merili,
ki jih je treba upoštevati pri uporabi sankcije ali ukrepa, objavljanjem
sankcij ali ukrepov, ključnimi pooblastili za sankcioniranje in višino
upravnih denarnih kazni. (38) Da bi se podrobneje opredelile
zahteve iz te uredbe, bi bilo na Komisijo treba prenesti pooblastilo za
sprejetje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi z naslednjimi
nebistvenimi elementi: povečanje števila vrst državnih obveznic, ki se jih
ne bi smelo prepovedati s členom 6 in ki jih pristojnim organom ni
treba pregledati ali obravnavati glede ločitve; določitev ustreznih
omejitev in pogojev, v primeru katerih lahko pristojni organ predpostavlja, da
je določene trgovalne dejavnosti treba ločiti; razširitev seznama
instrumentov, ki jih je dovoljeno uporabljati za upravljanje lastnega tveganja
kreditne institucije; razširitev seznama instrumentov, s katerimi lahko
kreditna institucija trguje za potrebe upravljanja tveganj stranke;
izračun omejitve, nad katero se izvedeni finančni instrumenti ne
smejo niti prodajati niti evidentirati v bilanci stanja osnovne kreditne
institucije; velike izpostavljenosti in obseg pripoznanja tehnik za
zmanjševanje tveganja; sprememba sestavin pojma „trgovalne dejavnosti“, ki se
uporablja za določitev pogojev uporabe poglavij II in III te uredbe;
določitev vrst listinjenj, ki ne ogrožajo finančne stabilnosti osnovne
kreditne institucije ali finančnega sistema Unije; in merila za presojo
enakovrednosti pravnih in nadzornih okvirov tretjih držav. Zlasti je pomembno,
da Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, med drugim tudi
na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju
delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu
parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. (39) Da bi se zagotovili enotni
pogoji za izvajanje te uredbe, zlasti v zvezi z določbami iz
členov 21 in 27, bi bilo treba na Komisijo prenesti
izvedbena pooblastila. (40) Tehnični standardi za
finančne storitve bi morali zagotoviti dosledno harmonizacijo in ustrezno
zaščito deponentov, vlagateljev in potrošnikov po vsej Uniji. Ker je EBA
organ z visoko specializiranimi strokovnjaki, je učinkovito in ustrezno,
da se ji zaupa priprava osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih
standardov, ki ne vključujejo odločitev glede politik. EBA bi morala
pri pripravi osnutkov tehničnih standardov zagotoviti učinkovite
upravne in poročevalske postopke. (41) Komisija bi morala z
delegiranimi akti v skladu s členom 290 PDEU ter v skladu s
členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta
in Sveta sprejeti regulativne tehnične standarde, ki jih pripravi EBA v
zvezi z metodologijo za dosledno merjenje in uporabo meril, povezanih z
izračunom praga, nad katerim bi se morale trgovalne dejavnosti ločiti[30]. Komisija in EBA bi
morali zagotoviti, da lahko te standarde uporabljajo vse zadevne institucije
sorazmerno z naravo, obsegom in kompleksnostjo teh institucij in njihovih
dejavnosti. (42) Komisija bi morala biti
pooblaščena za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov, ki jih
pripravi EBA v zvezi z metodologijo za izračun vrednosti trgovalnih
dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo kreditne institucije in skupine, enotno
predlogo za razkritje skupne vrednosti in sestavin trgovalnih dejavnosti
kreditnih institucij in obvladujočih podjetij ter določitvijo
postopkov in obrazcev za izmenjavo informacij o sankcijah z EBA, izvedbene
tehnične standarde pa bi morala sprejeti z izvedbenimi akti v skladu s
členom 291 PDEU in členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010. (43) Skladno z načelom
sorazmernosti je nujno in primerno določiti predpise o prepovedi trgovanja
za lasten račun in ločitvi določenih trgovalnih dejavnosti, da
se doseže cilj preprečevanja sistemskih tveganj, finančnih težav in
propadov velikih, kompleksnih in medsebojno povezanih kreditnih institucij. V
skladu s členom 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ta uredba ne presega
tistega, kar je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev. (44) Svoboda gospodarske pobude v
skladu s pravom Unije ter nacionalnimi zakonodajami in običaji je priznana
v členu 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem
besedilu: Listina). Vsaka oseba v Uniji ima pravico, da ustanovi podjetje ali
nadaljuje z njegovim poslovanjem, ne da bi bila pri tem deležna diskriminacije
ali nepotrebnih omejitev. Poleg tega je lastništvo delnic zaščiteno kot
lastnina v skladu s členom 17 Listine. Delničarji imajo pravico
do lastništva, uporabe in razpolaganja s svojo lastnino, ki se jim je ne sme
neprostovoljno odvzeti. Prepoved trgovanja za lasten račun in ločitev
določenih trgovalnih dejavnosti, ki ju določa ta uredba, lahko
vplivata na svobodo gospodarske pobude ter na lastninske pravice
delničarjev, ki v takšnih okoliščinah ne morejo svobodno razpolagati
s svojo lastnino. (45) Omejitve v zvezi s svobodo
gospodarske pobude in pravicami delničarjev bi morale biti skladne s
členom 52 Listine. Poseganje v te pravice ne bi smelo biti nesorazmerno.
Tako bi se morala prepoved ali ločitev trgovalnih dejavnosti zahtevati
samo takrat, kadar je to v javnem interesu in zagotavlja dobro delovanje
bančnega trga in finančno stabilnost v Uniji. Zadevnim delničarjem
se ne bi smelo preprečiti uporabe drugih zakonitih pravic, kot je pravica
do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča. (46) Ta uredba spoštuje temeljne
pravice in upošteva načela, priznana v Listini, zlasti pravico do
spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih
podatkov, svobodo gospodarske pobude, lastninsko pravico, pravico do
učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča ter pravico
do obrambe in spoštovanje načela ne bis in idem. To uredbo je treba
uporabljati skladno s temi pravicami in načeli. (47) Ker bodo subjekti, na katere
se nanaša prepoved trgovanja za lasten račun, potrebovali dovolj časa
za uveljavitev prepovedi, ta uredba določa, da se bo prepoved uporabljala
od [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 18 mesecev od
datuma objave te uredbe]. Podobno so tudi postopki, ki jih določa ta
uredba v zvezi z določbami, na podlagi katerih lahko pristojni organ
sklene, da je treba trgovalne dejavnosti ločiti od osnovne kreditne
institucije, in postopki, ki se uporabljajo za skupine po sprejetju takega
sklepa, zapleteni in zahtevajo čas, ne samo za izvedbo, ampak tudi za
odgovorno in trajno izvajanje navedenih ukrepov. Zato je ustrezno, da se take
določbe uporabljajo od [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen
datum, tj. 36 mesecev po objavi uredbe] – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: Poglavje I Splošne določbe Člen 1 Cilji Namen te uredbe je preprečiti sistemska
tveganja, finančne težave ali propad velikih, kompleksnih in med seboj
povezanih subjektov v finančnem sistemu, zlasti kreditnih institucij, ter
doseči naslednje cilje: (a)
zmanjšati prevzemanje čezmernih tveganj v
kreditni instituciji; (b)
odpraviti pomembna nasprotja interesov med
različnimi deli kreditne institucije; (c)
preprečiti neustrezno razporejanje virov in
spodbujati posojanje realnemu sektorju gospodarstva; (d)
pomagati preprečevati izkrivljanje
konkurenčnih pogojev za vse kreditne institucije na notranjem trgu; (e)
zmanjšati medsebojno povezanost v finančnem
sektorju, ki povzroča sistemsko tveganje; (f)
olajšati učinkovito upravljanje, spremljanje
in nadzorovanje kreditne institucije; (g)
olajšati nadzorovano reševanje in sanacijo skupine. Člen 2 Predmet urejanja Ta uredba določa predpise o: (a)
prepovedi trgovanja za lasten račun; (b)
ločitvi določenih trgovalnih dejavnosti. Člen 3 Področje uporabe 1. Ta uredba se uporablja za
naslednje subjekte: (a)
vse kreditne institucije ali obvladujoča
podjetja v EU, vključno z vsemi podružnicami in odvisnimi podjetji, ne
glede na to, kje se nahajajo, ki so v skladu s členom 131 Direktive
2013/36/EU opredeljeni kot globalne sistemsko pomembne institucije (GSPI); (b)
vse naslednje subjekte, katerih bilančna vsota
je tri leta zapored znašala vsaj 30 milijard EUR, njihove trgovalne dejavnosti
pa znašajo vsaj 70 milijard EUR oziroma 10 odstotkov njihove
bilančne vsote: (i) vse kreditne institucije, ustanovljene v
Uniji, ki niso niti obvladujoče podjetje niti odvisno podjetje,
vključno z vsemi njihovimi podružnicami, ne glede na to, kje se nahajajo; (ii) obvladujoče podjetje v EU,
vključno z vsemi podružnicami in odvisnimi podjetji, ne glede na to, kje
se nahajajo, če je eden od subjektov iz skupine kreditna institucija,
ustanovljena v Uniji; (iii) podružnice v EU kreditnih institucij,
ustanovljenih v tretjih državah. Člen 4 Izjeme glede uporabe te uredbe 1. Ta uredba se ne uporablja za:
(a)
podružnice v EU kreditnih institucij, ustanovljenih
v tretjih državah, če se zanje uporablja zakonodajni okvir, ki se šteje za
enakovrednega v skladu s členom 27(1); (b)
v tretjih državah ustanovljena odvisna podjetja
obvladujočih podjetij v EU, če se zanje uporablja zakonodajni okvir,
ki se šteje za enakovrednega v skladu s členom 27(1); (c)
subjekte iz točk (2) do (23)
člena 2(5) Direktive 2013/36/EU. 2. Poleg točke (b)
odstavka 1 lahko pristojni organ iz zahtev poglavja III izvzame
odvisna podjetja obvladujočih podjetij v EU, ustanovljena v tretjih
državah, v katerih ni predpisov, ki se štejejo za enakovredne v skladu s
členi 10 do 16 in 20, če meni, da: (a)
sta se organ za reševanje na ravni skupine v Uniji
in organ tretje države gostiteljice dogovorila o strategiji za reševanje; (b)
strategija za reševanje za odvisno podjetje
obvladujočega podjetja iz EU, ki je ustanovljeno v tretji državi, ne
vpliva negativno na finančno stabilnost države članice oziroma držav
članic, v katerih so ustanovljeni obvladujoče podjetje iz EU in drugi
subjekti iz skupine. Člen 5 Opredelitve pojmov V tej uredbi se uporabljajo naslednje
opredelitve pojmov: 1. „kreditna institucija“ pomeni
kreditno institucijo, kot je opredeljena v točki 1 člena 4(1)
Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[31]; 2. „skupina“ pomeni
obvladujoče podjetje in njegova odvisna podjetja; 3. „reševanje“ pomeni reševanje,
kot je opredeljeno v členu 2(1) Direktive [BRRD]; 4. „trgovanje za lasten
račun“ pomeni uporabo lastnega kapitala ali izposojenih denarnih sredstev
za prevzemanje pozicij v kateri koli vrsti transakcije za nakup, prodajo ali
drug način pridobitve ali odtujitve finančnega instrumenta ali blaga
z izključnim namenom ustvarjanja dobička za lasten račun in brez
kakršne koli povezave z dejanskim ali predvidenim poslovanjem v imenu in za
račun strank oziroma za namene varovanja subjekta pred tveganjem kot
posledice dejanskega ali predvidenega poslovanja v imenu in za račun
strank prek enot, oddelkov ali posameznih trgovcev, posebej namenjenih
prevzemanju takih pozicij in ustvarjanju dobička, vključno prek
namenskih spletnih platform za trgovanje za lasten račun; 5. „obvladujoče podjetje v
EU“ pomeni obvladujoče podjetje v državi članici, ki ni odvisno
podjetje drugega podjetja v kateri koli državi članici; 6. „odvisno podjetje“ pomeni
odvisno podjetje, kot je opredeljeno v točki (10) člena 2
Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta[32]; 7. „pristojni organ“ pomeni
pristojni organ, kot je opredeljen v točki (40) člena 4(1)
Uredbe (EU) št. 575/2013, vključno z ECB v skladu z Uredbo Sveta (EU)
št. 1024/2013; 8. „institucija“ pomeni
institucijo, kot je opredeljena v točki (3) člena 4(1)
Uredbe (EU) št. 575/2013; 9. „obvladujoče podjetje“
pomeni obvladujoče podjetje, kot je opredeljeno v točki (9)
člena 2 Direktive 2013/34/EU, vključno z institucijo,
finančnim holdingom, mešanim finančnim holdingom in mešanim poslovnim
holdingom; 10. „finančni instrumenti“
pomenijo finančne instrumente, kot so opredeljeni v oddelku C
Priloge I k Direktivi 2004/39/ES; 11. „upravljalni organ“ pomeni
upravljalni organ, kot je opredeljen v točki (7) člena 3(1)
Direktive 2013/36/EU ali enakovreden organ, kadar zadevni subjekt ni
institucija; 12. „vzdrževanje trga“ pomeni
zavezo finančne institucije, da redno in tekoče zagotavlja tržno
likvidnost z objavljanjem dvosmernih kotacij v zvezi z določenim
finančnim instrumentom ali z izpolnjevanjem naročil strank ali
naročil, ki izhajajo iz zahtev strank za trgovanje, v okviru rednega poslovanja,
vendar v obeh primerih brez, da bi bila izpostavljena pomembnemu tržnemu
tveganju; 13. „sponzor“ pomeni sponzorja,
kot je opredeljen v točki (14) člena 4(1) Uredbe (EU)
št. 575/2013; 14. „listinjenje“ pomeni
listinjenje, kot je opredeljeno v točki (61) člena 4(1) Uredbe (EU)
št. 575/2013; 15. „trgovanje z izvedenimi
finančnimi instrumenti“ pomeni nakup ali prodajo izvedenih finančnih
instrumentov; 16. „osnovna kreditna institucija“
pomeni kreditno institucijo, ki kot minimum sprejema vloge, ki se štejejo med
zajamčene vloge v sistemih zajamčenih vlog v skladu z Direktivo
94/19/ES[33]; 17. „blago“ pomeni blago, kot je
opredeljeno v točki (1) člena 2 Uredbe Komisije (ES)
št. 1287/2006[34]; 18. „subjekt skupine“ pomeni
pravno osebo, ki je del skupine; 19. „finančni subjekt“ pomeni
subjekt, ki spada v eno od naslednjih kategorij: –
subjekt finančnega sektorja, kot je opredeljen
v točki (27) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013; –
alternativni investicijski skladi (AIS) zaprtega
tipa brez finančnega vzvoda, kot so opredeljeni v Direktivi 2011/61/EU,
če so ustanovljeni v Uniji, oziroma če niso ustanovljeni v Uniji, se
v Uniji tržijo v skladu s členoma 35 ali 40 Direktive 2011/61/EU
Evropskega parlamenta in Sveta[35],
kvalificirani skladi tveganega kapitala, kot so opredeljeni v
členu 3(b) Uredbe (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[36], kvalificirani skladi
socialnega podjetništva, kot so opredeljeni v členu 3(b) Uredbe (EU) št.
346/2013[37],
in AIS, ki imajo dovoljenje kot evropski dolgoročni investicijski skladi
(EDIS) v skladu z Uredbo (EU) št. [XXX/XXXX][38];
–
KNPVP, kot so opredeljeni v členu 1(2)
Direktive 2009/65/ES[39]; –
subjekt s posebnim namenom pri listinjenju, kot je
opredeljen v točki (66) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013; 20. „MSP“ pomeni podjetje, ki
zaposluje manj kot 250 oseb in katerega letni promet ne presega
50 milijonov EUR in/ali katerega bilančna vsota ne presega
43 milijonov EUR; 21. „naložbene dejavnosti v svojem
imenu za svoj račun“ pomeni nakup, prodajo, vpis ali izdajo vrednostnih
papirjev ali naložb na pogodbeni osnovi v svojem imenu in za svoj račun; 22. „konsolidacijski nadzornik“
pomeni pristojni organ, ki je odgovoren za nadzor nad obvladujočim
podjetjem v EU in njegovimi odvisnimi podjetji na konsolidirani podlagi, kot je
opredeljena v točki (48) člena 4(1) Uredbe (EU) št.
575/2013. Poglavje II Prepovedane dejavnosti Člen 6 Prepoved določenih trgovalnih
dejavnosti 1. Subjektom iz
člena 3 je prepovedano: (a)
trgovati za lasten račun; (b)
z lastnim kapitalom ali izposojenimi denarnimi
sredstvi in izključno z namenom ustvarjanja dobička za lasten
račun: (i) pridobivati ali držati enote ali deleže
v AIS, kot so opredeljeni v členu 4(1)(a) Direktive 2011/61/EU; (ii) vlagati v izvedene finančne
instrumente, certifikate, indekse ali druge finančne instrumente, katerih
uspešnost je povezana z deleži ali enotami v AIS; (iii) držati enote ali deleže v subjektu, ki
se ukvarja s trgovanjem za lasten račun ali pridobiva enote ali deleže v
AIS. 2. Prepoved iz
točke (a) odstavka 1 se ne uporablja: (a)
za finančne instrumente, ki jih izdajo enote
centralne ravni držav članic ali subjekti iz točke (2)
člena 117 in člena 118 Uredbe (EU) št. 575/2013; (b)
v primerih, ko subjekt iz člena 3
izpolnjuje vse naslednje pogoje: (i) pri upravljanju z denarnimi sredstvi
uporablja lasten kapital; (ii) ima izključno v lasti, kupuje,
prodaja ali na kak drug način pridobiva ali odtujuje denarna sredstva ali
denarne ustreznike. Denarni ustrezniki morajo biti visoko likvidne naložbe, ki
se držijo v osnovni valuti lastnega kapitala, se lahko takoj pretvorijo v znan
znesek denarnih sredstev, imajo nepomembno tveganje spremembe vrednosti, imajo
zapadlost ne več kot 397 dni, in zagotavljajo donos, ki ni večji od
stopnje donosa prvorazredne trimesečne državne obveznice. 3. Omejitve iz
točke (b) odstavka 1 se ne uporabljajo za AIS zaprtega tipa brez
finančnega vzvoda, kot so opredeljeni v Direktivi 2011/61/EU, če so
ustanovljeni v Uniji, oziroma če niso ustanovljeni v Uniji, se v Uniji
tržijo v skladu s členoma 35 ali 40 Direktive 2011/61/EU, za
kvalificirane sklade tveganega kapitala, kot so opredeljeni v
členu 3(b) Uredbe (EU) št. 345/2013, za kvalificirane sklade
socialnega podjetništva, kot so opredeljeni v členu 3(b) Uredbe (EU) št.
346/2013, in za AIS, ki imajo dovoljenje kot evropski dolgoročni
investicijski skladi (EDIS) v skladu z Uredbo (EU) št. [XXX/XXXX]. 4. Upravljalni organ vsakega od
subjektov iz člena 3 zagotovi, da so izpolnjene zahteve iz
odstavka 1. 5. Zahteve iz odstavkov 1
do 4 se uporabljajo od [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 18
mesecev od datuma objave te uredbe.] 6. Na Komisijo se prenese
pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 36, da
se iz prepovedi iz točke (a) odstavka 1 izvzamejo: (a)
finančni instrumenti – z izjemo tistih iz
točke (a) odstavka 2 – ki jih izdajo vlade tretjih držav, ki
uporabljajo nadzorne in regulativne ureditve, ki so vsaj enakovredne tistim v
Uniji, izpostavljenostim do katerih se dodeli utež tveganja 0 % v
skladu s členom 115 Uredbe (EU) št. 575/2013; (b)
finančni instrumenti, ki jih izdajo regionalne
vlade držav članic, izpostavljenostim do katerih se dodeli utež
tveganja 0 % v skladu s členom 115 Uredbe (EU) št.
575/2013. Člen 7 Predpisi o prejemkih Politika prejemkov subjektov iz
člena 3 je brez poseganja v predpise o prejemkih iz Direktive 2013/36/EU
zasnovana in se izvaja tako, da neposredno ali posredno ne spodbuja oziroma
nagrajuje izvajanja dejavnosti, prepovedanih v členu 6(1), s strani
katerega koli zaposlenega. POGLAVJE III Ločitev določenih trgovalnih
dejavnosti Člen 8 Obseg dejavnosti 1. Za namene tega poglavja
trgovalne dejavnosti vključujejo dejavnosti, ki niso: (a)
sprejemanje vlog, ki se štejejo med zajamčene
vloge v sistemih zajamčenih vlog v skladu z Direktivo 94/19/ES Evropskega
parlamenta in Sveta[40]; (b)
posojanje, vključno s potrošniškim kreditom,
kreditno pogodbo v povezavi z nepremičninami, odkupom terjatev z regresom
ali brez njega, financiranjem komercialnih poslov (vključno s
forfetiranjem); (c)
finančni zakup; (d)
plačilne storitve, kot so opredeljene v
členu 4(3) Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta[41]; (e)
izdajanje in upravljanje drugih plačilnih
sredstev, kot so potovalni čeki in bančne menice, če takšna
dejavnost ne spada pod točko (d); (f)
denarnoposredniški posli, hramba in upravljanje z
vrednostnimi papirji; (g)
kreditne bonitetne storitve; (h)
oddajanje sefov; (i)
izdajanje elektronskega denarja. 2. Zahteve iz tega poglavja se
ne uporabljajo za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, ki jih izdajo
enote centralne ravni držav članic ali subjekti iz točke (2)
člena 117 in člena 118 Uredbe (EU) št. 575/2013. 3. Komisija je v skladu s
členom 35 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o izvzetju
finančnih instrumentov: (a)
ki jih izdajo vlade tretjih držav – z izjemo tistih
iz točke (a) odstavka 2 – ki uporabljajo nadzorne in regulativne
ureditve, ki so vsaj enakovredne tistim v Uniji, izpostavljenostim do katerih
se dodeli utež tveganja 0 % v skladu s členom 115 Uredbe
(EU) št. 575/2013; (b)
ki jih izdajo regionalne vlade držav članic,
izpostavljenostim do katerih se dodeli utež tveganja 0 % v skladu s
členom 115 Uredbe (EU) št. 575/2013. Člen 9 Dolžnost pregleda dejavnosti 1. Pristojni organ oceni
trgovalne dejavnosti, med drugim zlasti vzdrževanje trga, naložbe v listinjenja
in delovanje kot sponzor za listinjenje ter trgovanje s tistimi izvedenimi
finančnimi instrumenti, ki niso dovoljeni s členoma 11 in 12, v
naslednjih subjektih: (a)
kreditnih institucijah, ustanovljenih v Uniji, ki
niso niti obvladujoče podjetje niti odvisno podjetje, vključno z
vsemi njihovimi podružnicami, ne glede na to, kje se nahajajo; (b)
obvladujočih podjetjih v EU, vključno z
vsemi podružnicami in odvisnimi podjetji, ne glede na to, kje se nahajajo,
če je eden od subjektov iz skupine kreditna institucija, ustanovljena v
Uniji; (c)
podružnicah v EU kreditnih institucij, ustanovljenih
v tretjih državah. 2. Pri ocenjevanju iz
odstavka 1 pristojni organ uporabi naslednja merila: (a)
relativno velikost trgovalnih sredstev, ki se
izmeri kot trgovalna sredstva, deljena z bilančno vsoto; (b)
finančni vzvod trgovalnih sredstev, ki se
izmeri kot trgovalna sredstva, deljena z navadnim lastniškim temeljnim
kapitalom; (c)
relativno pomembnost kreditnega tveganja nasprotne
stranke, ki se izmeri kot poštena vrednost izvedenih finančnih
instrumentov, deljena s skupnimi trgovalnimi sredstvi; (d)
relativno kompleksnost trgovalnih izvedenih
finančnih instrumentov, ki se izmeri kot trgovalni izvedeni finančni
instrumenti druge in tretje stopnje, deljeni s trgovalnimi izvedenimi
finančnimi instrumenti in trgovalnimi sredstvi; (e)
relativno dobičkonosnost prihodkov od trgovanja,
ki se izmeri kot prihodki od trgovanja, deljeni s čistimi skupnimi
prihodki; (f)
relativno pomembnost tržnega tveganja, ki se izmeri
z izračunom razlike med trgovalnimi sredstvi in obveznostmi v absolutni
vrednosti, ki se nato deli z enostavnim povprečjem med trgovalnimi
sredstvi in trgovalnimi obveznostmi; (g)
medsebojno povezanost, ki se izmeri z metodologijo
iz člena 131(18) Direktive 2013/36/EU; (h)
kreditno in likvidnostno tveganje, ki izhaja iz
zavez in jamstev, ki jih zagotavlja osnovna kreditna institucija. 3. Pristojni organ mora oceno
zaključiti do [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 18
mesecev od datuma objave te uredbe] in nadaljnje ocene izvajati redno,
najmanj pa enkrat letno. 4. EBA pripravi osnutke
regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi, kako naj se
merijo merila ter po potrebi podrobno določijo merila iz odstavka 2
in njihovo merjenje s pomočjo podatkov nadzornih organov. Osnutki
regulativnih tehničnih standardov pristojnemu organu nudijo tudi
metodologijo za dosledno merjenje in uporabo meril. EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih
standardov Komisiji predloži do [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen
datum, tj. 1 mesec od datuma objave te uredbe]. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje
osnutkov regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu
s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010. Člen 10 Pooblastilo pristojnega organa, da
zahteva, da osnovna kreditna institucija ne opravlja določenih dejavnosti 1. Če pristojni organ po
oceni iz člena 9(1) zaključi, da so omejitve in pogoji, povezani
z merili iz točk (a) do (h) člena 9(2) in določeni v
delegiranem aktu iz odstavka 5, izpolnjeni, zaradi česar meni, da je
ogrožena finančna stabilnost osnovne kreditne institucije ali
finančnega sistema Unije kot celote, pri čemer upošteva cilje iz
člena 1, najkasneje dva meseca po zaključku navedene ocene
začne postopek za sprejetje sklepa iz drugega pododstavka odstavka 3. 2. Če omejitve in pogoji iz
odstavka 1 niso izpolnjeni, lahko pristojni organ še vedno začne
postopek za sprejetje sklepa iz tretjega pododstavka odstavka 3, če
po oceni iz člena 9(1) in ob upoštevanju ciljev iz člena 1
zaključi, da kakršna koli trgovalna dejavnost, z izjemo trgovanja z izvedenimi
finančnimi instrumenti, ki niso izvedeni finančni instrumenti,
dovoljeni v skladu s členoma 11 in 12, ki ga opravlja osnovna
kreditna institucija, ogroža finančno stabilnost osnovne kreditne
institucije ali finančnega sistema Unije kot celote. 3. Pristojni organ o
zaključkih iz odstavkov 1 in 2 obvesti osnovno kreditno institucijo
in ji omogoči, da v dveh mesecih od datuma obvestila predloži pisne
pripombe. Če osnovna
kreditna institucija v roku iz prvega pododstavka pristojnemu organu ne dokaže,
da so razlogi, ki so privedli do zaključkov, neutemeljeni, pristojni organ
sprejme sklep, naslovljen na osnovno kreditno institucijo, in od nje zahteva,
da ne opravlja trgovalnih dejavnosti iz navedenih zaključkov. Pristojni
organ navede razloge za sklep in ga javno objavi. Če za namene
odstavka 1 pristojni organ sklene, da bo osnovni kreditni instituciji
dovolil opravljati navedene trgovalne dejavnosti, navede tudi razloge za sklep
in ga javno objavi. Če za namene
odstavka 2 pristojni organ sklene, da bo osnovni kreditni instituciji
dovolil opravljati trgovalne dejavnosti, sprejme ustrezen sklep, naslovljen na
osnovno kreditno institucijo. Pristojni organ se
pred sprejetjem sklepa iz tega odstavka z EBA posvetuje o razlogih za
predvideni sklep in morebitnih učinkih takega sklepa na finančno
stabilnost Unije in delovanje notranjega trga. Pristojni organ o svoji
končni odločitvi obvesti tudi EBA. Pristojni organ
končno odločitev sprejme v dveh mesecih po prejetju pisnih pripomb iz
prvega pododstavka. 4. Pristojni organ sklepe iz
drugega pododstavka odstavka 3 pregleda vsakih 5 let. 5. Komisija do [URAD ZA
PUBLIKACIJE – vstaviti datum, tj. 6 mesecev od datuma objave te uredbe] sprejme
delegirane akte v skladu s členom 35, s katerimi: (a)
v zvezi z merili določi: (a)
ustrezno omejitev vsakega od meril iz točk (a)
do (h) člena 9(1), nad katero raven tveganja zadevne trgovalne
dejavnosti šteje za posamezno pomembno; (ii)
pogoje, vključno s številom in kombinacijo
meril, pri katerih mora preseči zadevno omejitev, da pristojni organ začne
postopek iz člena 10(1); (iii)
pri določanju pogojev iz točke (ii)
se navede tudi raven skupnega pomembnega tveganja zadevne trgovalne dejavnosti,
ki nastane, če več meril prekorači ustrezne omejitve iz
točke (i); (b)
določi, katere vrste listinjenj se ne štejejo
kot ogrožanje finančne stabilnosti osnovne kreditne institucije ali
finančnega sistema Unije kot celote, pri čemer se upoštevajo vse
naslednje lastnosti: (i) strukturne lastnosti, kot so vgrajena
sprememba zapadlosti in preprostost strukture; (ii) kakovost osnovnih sredstev in
značilnosti povezanega zavarovanja s premoženjem; (iii) lastnosti v zvezi s kotacijo in
preglednostjo listinjenja ter njegovih osnovnih sredstev; (iv) zanesljivost in kakovost postopkov
izdaje. Člen 11 Skrbno upravljanje z lastnimi tveganji 1. Osnovna kreditna institucija,
ki je predmet sklepa iz člena 10(3), lahko opravlja trgovalne
dejavnosti, če je njihov namen zgolj skrbno upravljanje njenega kapitala,
likvidnosti in financiranja. V okviru skrbnega
upravljanja kapitala, likvidnosti in financiranja lahko osnovna kreditna
institucija za varovanje pred splošnim tveganjem, ki izhaja iz njene bilance
stanja, uporablja samo obrestne, valutne in kreditne izvedene finančne
instrumente, pri katerih se kliring opravlja prek centralne nasprotne stranke.
Osnovna kreditna institucija mora pristojnemu nadzornemu organu dokazati, da je
varovanje pred tveganjem zasnovano za zmanjšanje in tudi dokazljivo zmanjšuje
ali pomembno omejuje posebna, opredeljiva tveganja posameznih in skupnih
pozicij osnovne kreditne institucije. 2. Brez poseganja v predpise o
prejemkih iz Direktive 2013/36/EU je politika prejemkov, ki se uporablja za
zaposlene osnovne kreditne institucije, ki se ukvarjajo z varovanjem pred
tveganjem: (a)
usmerjena v preprečevanje preostalih ali
skritih dejavnosti trgovanja za lasten račun, ne glede na to, ali se
predstavljajo kot upravljanje s tveganji ali kako drugače; (b)
odraža legitimne cilje varovanja pred tveganjem
osnovne kreditne institucije kot celote in zagotavlja, da izplačani prejemki
niso neposredno določeni glede na dobičke, ustvarjene s takimi
dejavnostmi, ampak upošteva splošno učinkovitost dejavnosti pri
zmanjševanju oziroma omejevanju tveganja. Upravljalni organ
zagotovi, da je politika prejemkov osnovne kreditne institucije skladna z
določbami iz prvega pododstavka, pri čemer upošteva nasvete odbora za
tveganja, če se tak odbor ustanovi v skladu s členom 76(3)
Direktive 2013/36/EU. 3. Na Komisijo se prenese
pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 35 te
uredbe, s katerimi se finančnim instrumentom iz odstavka 1 dodajo
drugi finančni instrumenti, vključno z drugimi vrstami izvedenih
finančnih instrumentov, zlasti tistimi, za katere veljajo obveznosti iz
člena 11 Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta[42], da se upoštevajo
finančni instrumenti, ki enako učinkujejo na finančno stabilnost
kot tisti iz odstavka 1, ki se uporabljajo za namene skrbnega upravljanja
kapitala, likvidnosti in financiranja. Člen 12 Opravljanje storitev upravljanja s
tveganji za stranke 1. Osnovna kreditna institucija,
ki je predmet sklepa iz člena 10(3), lahko obrestne, valutne in
kreditne izvedene finančne instrumente, izvedene finančne instrumente
na emisijske kupone ter izvedene finančne instrumente na blago, pri
katerih se kliring opravlja prek centralne nasprotne stranke, in emisijske
kupone prodaja svojim nefinančnim strankam, finančnim subjektom iz
druge in tretje alinee točke (19) člena 5, zavarovalnicam
in institucijam za poklicno pokojninsko zavarovanje, če so izpolnjeni
naslednji pogoji: (a)
edini namen prodaje je varovanje pred obrestnim
tveganjem, valutnim tveganjem, kreditnim tveganjem, tveganjem spremembe cen
blaga in tveganjem spremembe vrednosti emisijskih kuponov; (b)
kapitalska zahteva osnovne kreditne institucije za
pozicijsko tveganje, ki izhaja iz izvedenih finančnih instrumentov in
emisijskih kuponov, ne presega deleža kapitalske zahteve za skupno tveganje, ki
se določi v delegiranem aktu Komisije v skladu z odstavkom 2. Če zahteva iz
točke (b) ni izpolnjena, osnovna kreditna institucija izvedenih
finančnih instrumentov in emisijskih kuponov ne sme prodajati ali jih
evidentirati v bilanci stanja. 2. Na Komisijo se prenese
pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 35, da se: (a)
za potrebe varovanja pred tveganjem dovoli prodaja
finančnih instrumentov, ki niso določeni v odstavku 1, zlasti
tistih, za katere veljajo zahteve iz člena 11 Uredbe (EU) št.
648/2012, vrstam strank iz odstavka 1 tega člena; (b)
določi delež kapitalskih zahtev osnovne
kreditne institucije, nad katerim se izvedeni finančni instrumenti in
emisijski kuponi iz odstavka 1 tega člena ne smejo niti prodajati
niti evidentirati v bilanci stanja osnovne kreditne institucije. Člen 13 Predpisi o ločenih subjektih
skupine 1. Če pristojni organ v
skladu s členom 10(3) sklene, da osnovna kreditna institucija ne sme
opravljati določenih trgovalnih dejavnosti, in če osnovna kreditna
institucija pripada skupini, lahko trgovalne dejavnosti, ki jih je treba
ločiti, opravlja samo subjekt skupine, ki je pravno, ekonomsko in poslovno
ločen („trgovalni subjekt“) od osnovne kreditne institucije. 2. Če se subjekt iz
člena 9(1) na lastno pobudo odloči, da bo od osnovne kreditne
institucije ločil trgovalne dejavnosti, ki spadajo pod člen 9,
in je bil njegov načrt ločitve odobren v skladu s postopkom
iz člena 18, se za ločene subjekte uporabljajo zahteve iz
odstavkov 3 do 13 tega člena ter členov 14 do 17 in 20. 3. Obvladujoče podjetje v
EU zagotovi, da je skupina, ki je sestavljena iz osnovnih kreditnih institucij
in trgovalnih subjektov, strukturirana tako, da sta na podkonsolidirani podlagi
ustvarjeni dve ločeni podskupini, od katerih samo ena vsebuje osnovne
kreditne institucije. 4. Kolikor je potrebno,
obvladujoče podjetje v EU osnovne kreditne institucije zagotovi, da lahko
slednja v primeru insolventnosti trgovalnega subjekta še naprej opravlja
dejavnosti. 5. Osnovna kreditna institucija
ne sme imeti kapitalskih instrumentov ali glasovalnih pravic v trgovalnem
subjektu. Ne glede na prvi pododstavek lahko pristojni organ
sklene, da se osnovnim kreditnim institucijam, ki izpolnjujejo zahteve iz
člena 49(3)(a) ali (b) Uredbe (EU) št. 575/2013, dovoli, da
imajo kapitalske deleže ali glasovalne pravice v trgovalnih subjektih, če
meni, da so takšni kapitalski deleži ali glasovalne pravice nujno potrebni za
delovanje skupine in je osnovna kreditna institucija sprejela zadostne ukrepe
za ustrezno zmanjševanje zadevnih tveganj. Osnovna kreditna institucija, ki ni niti centralna
niti regionalna kreditna institucija, v nobenem primeru ne sme imeti
neposrednih kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic v katerem koli
trgovalnem subjektu. Pristojni organ se pred sprejetjem sklepa v skladu
s tem odstavkom posvetuje z EBA. Pristojni organ o sklepu obvesti EBA. EBA objavi seznam
institucij, za katere se je uporabil ta odstavek. 6. Osnovna kreditna institucija
in trgovalni subjekt izdajata lasten dolg na posamični ali
podkonsolidirani podlagi, pod pogojem, da to ni v neskladju z načrtom
reševanja, dogovorjenim z zadevnimi organi za reševanje v skladu z Direktivo
[BRRD]. 7. Vse pogodbe in drugi posli,
sklenjeni med osnovno kreditno institucijo in trgovalnim subjektom, so enako
ugodni za osnovno kreditno institucijo kot primerljive pogodbe in posli,
sklenjeni s subjekti ali ki vključujejo subjekte, ki ne pripadajo isti
podskupini. 8. V upravljalnem organu osnovne
kreditne institucije oziroma trgovalnega subjekta večina članov ne
smejo biti člani upravljalnega organa drugega od teh dveh subjektov.
Nobeden član upravljalnega organa enega od teh dveh subjektov ne sme
opravljati izvršne funkcije v obeh subjektih, razen osebe, zadolžene za
upravljanje tveganj v obvladujočem podjetju. 9. Upravljalni organi osnovne
kreditne institucije, trgovalnega subjekta in njunih obvladujočih podjetij
so dolžni spoštovati cilje ločitve. 10. V skladu z veljavno nacionalno
zakonodajo morata biti naziv ali oznaka trgovalnega subjekta in osnovne
kreditne institucije taka, da lahko javnost brez težav določi, kateri
subjekt je trgovalni subjekt in kateri osnovna kreditna institucija. 11. Strukturno ločene
institucije izpolnjujejo obveznosti iz delov 2, 3 in 4 ter delov 6, 7 in 8
Uredbe (EU) št. 575/2013 ter iz naslova VII Direktive 2013/36/EU na
podkonsolidirani podlagi v skladu z odstavkom 3 tega člena. 12. Obveznosti iz delov 2 do
4 in 8 Uredbe (EU) št. 575/2013 se z odstopanjem od členov 6(1) in 7
navedene uredbe uporabljajo na podkonsolidirani podlagi v skladu z
odstavkom 3 tega člena. 13. Zahteve iz dela 6 Uredbe
(EU) št. 575/2013 se z odstopanjem od členov 6(4) in 8 navedene
uredbe uporabljajo na podkonsolidirani podlagi v skladu z odstavkom 3 tega
člena. Člen 14 Omejitve velikih izpostavljenosti
znotraj skupine 1. Za namene izračuna
omejitve velikih izpostavljenosti znotraj skupine v skladu z odstavkom 2
se vsi subjekti, ki v skladu s členom 13(3) spadajo v isto
podskupino, obravnavajo kot ena stranka ali ena skupina povezanih strank v
smislu točke (39) člena 4(1) Uredbe (EU) 575/2013. 2. Če so bili uvedeni
ukrepi v skladu s tem poglavjem, izpostavljenost osnovne kreditne institucije
znotraj skupine do subjekta, ki ne spada v isto podskupino kot osnovna kreditna
institucija, ne sme presegati 25 odstotkov sprejemljivega kapitala. Omejitev izpostavljenosti znotraj skupine se
uporablja na podkonsolidirani podlagi ter po upoštevanju učinka
zmanjševanja kreditnega tveganja in izvzetij v skladu s členi 399 do
403 Uredbe (EU) št. 575/2013 in členom 16 te uredbe. Člen 15 Omejitve velikih izpostavljenosti zunaj
skupine 1. Če so bili uvedeni
ukrepi v skladu s tem poglavjem te uredbe, osnovna kreditna institucija poleg
upoštevanja določb odstavka 1 člena 395 Uredbe (EU) št.
575/2013 ne sme imeti naslednjih izpostavljenosti: (a)
veliko izpostavljenost do finančnega subjekta,
ki presega 25 odstotkov sprejemljivega kapitala osnovne kreditne
institucije. Navedena omejitev izpostavljenosti se uporablja na posamični
in podkonsolidirani podlagi ter po upoštevanju učinka zmanjševanja
kreditnega tveganja in izvzetij v skladu s členi 399 do 403 Uredbe
(EU) št. 575/2013 in členom 16 te uredbe; (b)
velike izpostavljenosti do finančnih
subjektov, ki skupaj presegajo 200 odstotkov sprejemljivega kapitala
osnovne kreditne institucije. Navedena omejitev izpostavljenosti se uporablja
na posamični in podkonsolidirani podlagi ter po upoštevanju učinka
zmanjševanja kreditnega tveganja in izvzetij v skladu s členi 399 do
403 Uredbe (EU) št. 575/2013 in členom 16 te uredbe. 2. Na Komisijo se prenese
pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 35, da
se prilagodi višina omejitve za skupne velike izpostavljenosti zunaj skupine,
kot je določena v točki (b) odstavka 1, v skladu z obsegom,
v katerem je pripoznano zmanjševanje kreditnega tveganja. Člen 16 Tehnike za zmanjševanje kreditnega
tveganja Če so bili uvedeni ukrepi v skladu s tem poglavjem
te uredbe, se poleg upoštevanja določb členov 399 do 403 Uredbe
(EU) št. 575/2013 pri izračunu vrednosti izpostavljenosti za potrebe
izpolnjevanja zahtev glede omejitev velikih izpostavljenosti iz
členov 14 in 15 te uredbe uporabljajo tudi omejitve zvezi s
pripoznavanjem tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje
delegiranih aktov v skladu s členom 35, da se določi obseg, v katerem
se tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja, vključno z vrstami in
omejitvami primernega kreditnega zavarovanja, pripoznajo za namene prvega
pododstavka, da se zagotovi, da tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja pri
uresničitvi tveganja ne odpovejo in se lahko kreditno zavarovanje
učinkovito izterja. Člen 17 Odstopanje od prehodnih določb za
velike izpostavljenosti Kot izjema pri odstavku 3
člena 493 Uredbe (EU) št. 575/2013 se odstopanja iz navedenega
odstavka ne uporabljajo za izpostavljenosti kreditnih institucij, ki so bile
predmet strukturnih ukrepov v skladu s to uredbo. Člen 18 Načrt ločitve 1. Če pristojni organ v
skladu s členom 10(3) sklene, da osnovna kreditna institucija ne sme
opravljati določenih trgovalnih dejavnosti, osnovna kreditna institucija
oziroma po potrebi njeno obvladujoče podjetje v EU pristojnemu organu v
6 mesecih od datuma sklepa iz drugega pododstavka člena 10(3)
predloži načrt ločitve. Če subjekt iz člena 9(1) sklene, da
bo dejavnosti, za katere velja obveznost pregleda iz člena 9,
ločil od osnovne kreditne institucije, prav tako na začetku obdobja
ocenjevanja iz člena 9 predloži načrt, ki podrobno opisuje
ločitev. Načrt vsebuje vsaj informacije, ki se zahtevajo v
točkah (a) in (b) odstavka 2 tega člena. 2. V načrtu ločitve
podrobno obrazloži, kako bo izvedel ločitev. Navedeni načrt
vsebuje vsaj naslednje: (a)
sredstva in dejavnosti, ki se bodo ločila od
osnovne kreditne institucije; (b)
podrobnosti o tem, kako se uporabljajo predpisi iz
člena 13; (c)
časovni razpored ločitve. 3. Pristojni organ oceni
načrt iz odstavkov 1 in 2 ter v šestih mesecih po njegovi
predložitvi sprejme sklep o odobritvi načrta ali zahteva njegove
spremembe. 4. Če pristojni organ
zahteva, da se načrt ločitve spremeni, osnovna kreditna institucija
oziroma po potrebi njeno obvladujoče podjetje v EU v treh mesecih od
zahteve pristojnega organa ponovno predloži načrt ločitve z
zahtevanimi spremembami. 5. Pristojni organ sprejme sklep
o odobritvi ali zavrnitvi načrta v enem mesecu po ponovni predložitvi
načrta. Če pristojni organ načrt zavrne, v enem mesecu po
zavrnitvi sprejme sklep, ki določa načrt ločitve z vsemi
potrebnimi prilagoditvami. 6. Če osnovna kreditna
institucija oziroma po potrebi njeno obvladujoče podjetje v EU ne predloži
načrta ločitve, kot to določa odstavek 1, pristojni organ
najkasneje 3 mesece po izteku roka iz odstavka 1 sprejme sklep, ki
določa načrt ločitve. 7. Če osnovna kreditna
institucija oziroma po potrebi njeno obvladujoče podjetje v EU načrta
ločitve s spremembami, ki jih je zahteval pristojni organ, ne predloži
ponovno, slednji najkasneje en mesec po izteku roka iz prvega pododstavka
odstavka 4 sprejme sklep, ki določa načrt ločitve. 8. Osnovna kreditna institucija
oziroma po potrebi njeno obvladujoče podjetje v EU pristojnemu organu
dokaže, da je odobreni načrt izvršila. 9. Upravljalni organ kreditne institucije
ali obvladujočega podjetja v EU zagotovi, da se načrt ločitve
izvede v skladu z odobritvijo pristojnega organa. Člen 19 Sodelovanje med pristojnimi organi in
ustreznimi organi za reševanje 1. Pristojni organ pred
sprejetjem sklepa iz člena 10(3) o tem obvesti ustrezen organ za
reševanje, določen v skladu s členom 3 Direktive [BRRD]. 2. Pri ocenjevanju v skladu s
členom 9 in če se od osnovne kreditne institucije v skladu s
členom 10 zahteva, da ne opravlja določenih dejavnosti,
pristojni organ upošteva vse tekoče ali obstoječe ocene rešljivosti,
izvedene s strani katerega koli organa za reševanje v skladu s
členom 13 in 13(a) Direktive [BRRD]. 3. Pristojni organ sodeluje z
ustreznim organom za reševanje in si z njim izmenjuje zadevne informacije, ki
so potrebne za opravljanje njegovih dolžnosti. 4. Pristojni organ zagotovi, da
so ukrepi, uvedeni v skladu s tem poglavjem, skladni z ukrepi, uvedenimi v
skladu s členom 13(b) Uredbe (EU) št. 1024/2013,
členom 8(9) Uredbe (EU) št. [SRM], členom 13 in 13(a) ter
členoma 14 in 15 Direktive [BRRD] in členom 104 Direktive
2013/36/EU. Člen 20 Prepovedane dejavnosti za trgovalni
subjekt Trgovalni subjekt ne sme: (a)
sprejemati vlog, ki se štejejo med zajamčene
vloge v sistemih zajamčenih vlog v skladu z Direktivo 94/19/ES, razen
če se take vloge nanašajo na izmenjavo zavarovanja s premoženjem v zvezi s
trgovalnimi dejavnostmi; (b)
opravljati plačilnih storitev, kot so
opredeljene v členu 4(3) Direktive 2007/64/ES, povezanih z
dejavnostmi iz točke (a), razen če so take plačilne
storitve pomožne dejavnosti in nujno potrebne za izmenjavo zavarovanja s
premoženjem v zvezi s trgovalnimi dejavnostmi. Člen 21 Odstopanje od zahtev iz
poglavja III 1. Komisija lahko na zahtevo
države članice odobri odstopanje od zahtev iz tega poglavja za kreditno
institucijo, ki sprejema vloge prebivalstva in MSP, za katere se uporablja
primarna nacionalna zakonodaja, sprejeta pred 29. januarjem 2014,
če nacionalna zakonodaja izpolnjuje naslednje zahteve: (a)
njen cilj je preprečiti finančne težave ali
propade in sistemsko tveganje iz člena 1; (b)
kreditnim institucijam, ki sprejemajo
zajamčene vloge prebivalstva in MSP, preprečujejo opravljanje
reguliranih naložbenih dejavnosti v svojem imenu za svoj račun ter držanje
trgovalnih sredstev. Kljub temu lahko nacionalna zakonodaja dopušča
omejene izjeme, ki kreditnim institucijam, ki sprejemajo vloge prebivalstva in
MSP, omogočajo opravljanje dejavnosti za zmanjševanje tveganj za namene
skrbnega upravljanja kapitala, likvidnosti in financiranja ter zagotavljanje
omejenih storitev upravljanja s tveganji strankam; (c)
če kreditna institucija, ki sprejema
zajamčene vloge prebivalstva in MSP, pripada skupini, zagotovi, da je
pravno ločena od subjektov skupine, ki se ukvarjajo z regulirano naložbeno
dejavnostjo v svojem imenu za svoj račun ali držijo trgovalna sredstva,
nacionalna zakonodaja pa določa naslednje: (i) kreditna institucija, ki sprejema
zajamčene vloge prebivalstva in MSP, lahko sprejema odločitve
neodvisno od drugih subjektov skupine; (ii) kreditna institucija, ki sprejema
zajamčene vloge prebivalstva in MSP, ima upravljalni organ, ki je
neodvisen od subjektov skupine kot tudi od same kreditne institucije; (iii) za kreditno institucijo, ki sprejema
zajamčene vloge prebivalstva in MSP, veljajo kapitalske in likvidnostne
zahteve; (iv) kreditna institucija, ki sprejema
zajamčene vloge prebivalstva in MSP, ne sme sklepati pogodb ali poslov z
drugimi subjekti skupine, razen po pogojih, podobnih tistim iz
člena 13(7). 2. Država članica, ki želi
uveljaviti odstopanje za kreditno institucijo, za katero velja zadevna
nacionalna zakonodaja, Komisiji pošlje zahtevek za odstopanje, ki mu priloži
pozitivno mnenje pristojnega organa, ki nadzira kreditno institucijo, za katero
odstopanje zahteva. V zahtevku morajo biti navedene vse potrebne informacije za
presojo nacionalne zakonodaje in kreditne institucije, za katere se odstopanje
uporablja. Če Komisija meni, da nima vseh potrebnih informacij, o tem
v dveh mesecih od dneva prejema zahtevka obvesti zadevno državo
članico in podrobno navede, katere dodatne informacije potrebuje. Ko Komisija prejme
vse informacije, ki so po njenem mnenju potrebne za presojo zahtevka za
odstopanje, zadevno državo članico v enem mesecu obvesti, da ne potrebuje
nadaljnjih informacij. Komisija v petih
mesecih po obvestilu iz drugega pododstavka in po posvetovanju z EBA o razlogih
za predvideni sklep ter o morebitnih učinkih takega sklepa na
finančno stabilnost Unije in delovanje notranjega trga sprejme izvedbeni
sklep, s katerim razglasi, da nacionalna zakonodaja ni v neskladju s tem
poglavjem, in kreditnim institucijam, navedenim v zahtevku iz odstavka 1,
odobri odstopanje. Če namerava Komisija nacionalno zakonodajo razglasiti
za neskladno in zavrniti odobritev odstopanja, podrobno obrazloži svoje
pomisleke in zadevni državi članici omogoči, da v enem mesecu od
datuma obvestila poda pisne pripombe na pomisleke Komisije. Komisija v treh
mesecih po izteku roka za predložitev sprejme izvedbeni sklep, s katerim odobri
ali zavrne odobritev odstopanja. Če se
nacionalna zakonodaja spremeni, država članica Komisijo obvesti o
spremembah. Komisija lahko izvedbeni sklep iz tretjega pododstavka ponovno
pregleda. Če se
nacionalna zakonodaja, za katero je bilo razglašeno, da ni v neskladju s tem
poglavjem, ne uporablja več za kreditno institucijo, ki ji je bilo
odobreno odstopanje od tega poglavja, se odstopanje za navedeno kreditno
institucijo umakne. Komisija sklepe
priglasi EBA. EBA objavi seznam kreditnih institucij, ki jim je bilo odobreno
odstopanje v skladu s tem členom. Seznam redno posodablja. Poglavje IV Subjekti, za katere se uporabljajo zahteve
poglavij II in III Člen 22 Pravila za izračun pragov 1. Za namene
člena 3(b)(ii) izračun pragov temelji na konsolidiranih
računovodskih izkazih obvladujočega podjetja v EU. 2. Za namene
člena 3(b)(iii) izračun pragov temelji na dejavnostih, ki se
opravljajo v Uniji. 3. Sredstva in obveznosti
zavarovalnic in pozavarovalnic ter drugih nefinančnih podjetij se ne
vključijo v izračun. 4. Pristojni organ do [URAD
ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 12 mesecev po objavi te uredbe]
opredeli kreditne institucije in skupine, za katere se uporablja ta uredba v
skladu s členom 3, in jih priglasi EBA. Po priglasitvi s
strani pristojnega organa EBA nemudoma objavi seznam iz prvega pododstavka.
Seznam redno posodablja. Člen 23 Izračun trgovalnih dejavnosti 1. Za namene člena 3
se trgovalne dejavnosti izračunajo v skladu z veljavnim računovodskim
okvirom, kot sledi. Trgovalne
dejavnosti = (TSA + TSL + DA + DL)/2, pri čemer so: (a)
sredstva v obliki vrednostnih papirjev, namenjenih
trgovanju (TSA), so sredstva, ki so del portfelja, ki se upravlja kot celota,
in za katera obstajajo dokazi o nedavnem dejanskem vzorcu kratkoročnega
ustvarjanja dobičkov, razen sredstev v obliki izvedenih finančnih
instrumentov; (b)
obveznosti iz naslova vrednostnih papirjev,
namenjenih trgovanju (TSL), so obveznosti, ki se prevzamejo z namenom, da se v
bližnji prihodnosti ponovno odkupi del portfelja, ki se upravlja kot celota, in
za katere obstajajo dokazi o nedavnem dejanskem vzorcu kratkoročnega
ustvarjanja dobičkov, razen obveznosti iz naslova izvedenih finančnih
instrumentov; (c)
sredstva v obliki izvedenih finančnih
instrumentov (DA) so izvedeni finančni instrumenti s pozitivno
nadomestitveno vrednostjo, ki niso opredeljeni kot izvedeni finančni
instrumenti za varovanje pred tveganjem ali vgrajeni izvedeni finančni
instrumenti; (d)
obveznosti iz naslova izvedenih finančnih
instrumentov (DL) so izvedeni finančni instrumenti z negativno
nadomestitveno vrednostjo, ki niso opredeljeni kot instrumenti za varovanje
pred tveganjem. 2. Sredstva in obveznosti
zavarovalnic in pozavarovalnic ter drugih nefinančnih podjetij se ne
vključijo v izračun trgovalnih dejavnosti. 3. EBA pripravi osnutke
izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo metodologijo za
izračun trgovalnih dejavnosti iz odstavka 1, pri čemer upošteva
razlike v računovodskih okvirih, ki se uporabljajo. EBA navedene
osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [URAD ZA
PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 1 mesec od datuma objave te
uredbe]. Na Komisijo se
prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega
pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010. 4. Komisija je pooblaščena,
da z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 35, spreminja
sestavine trgovalnih dejavnosti iz točk (a) do (d) odstavka 1
tega člena, da se upoštevajo spremembe v računovodskih okvirih, ki se
uporabljajo. Člen 24 Predložitev informacij o trgovalnih
dejavnostih pristojnemu organu 1. Subjekti iz člena 3
pristojnemu organu zadevne informacije o skupnem znesku njihovih trgovalnih
dejavnosti in njihovih sestavin, kot so določene v členu 23(1),
prvič predložijo [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti datum, tj. 9 mesecev
od datuma objave te uredbe], nato pa vsako leto. 2. EBA pripravi osnutke
izvedbenih tehničnih standardov, ki vsebujejo enoten obrazec za
poročanje iz odstavka 1 ter navodila za uporabo navedenega obrazca. EBA navedene
osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [URAD ZA
PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 1 mesec od datuma objave te
uredbe]. Na Komisijo se
prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega
pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010. Poglavje V Zagotavljanje skladnosti Oddelek 1 Subjekti Člen 25 Dolžnosti subjektov, za katere se
uporablja ta uredba 1. Subjekti, za katere se
uporablja ta uredba, sprejmejo ustrezne ukrepe, ki pristojnim organom
omogočajo, da pridobijo potrebne informacije za presojo skladnosti s to
uredbo. 2. Subjekti, za katere se
uporablja ta uredba, pristojnemu organu zagotovijo vse potrebne informacije za
presojo skladnosti s to uredbo, vključno z informacijami, ki so potrebne
za oceno na podlagi meril iz člena 9(2). Navedeni subjekti zagotovijo
tudi, da njihovi mehanizmi notranjih kontrol ter upravni in računovodski
postopki omogočajo, da se lahko kadar koli preveri skladnost s to uredbo. 3. Subjekti, za katere se
uporablja ta uredba, evidentirajo vse svoje posle ter dokumentirajo sisteme in
postopke, ki se uporabljajo za namene te uredbe, na tak način, da lahko
pristojni organ kadar koli preveri skladnost s to uredbo. Oddelek 2 Pristojni organi Člen 26 Pooblastila in
dolžnosti pristojnih organov 1. Pri opravljanju dolžnosti, ki
so jim naložene v skladu s to uredbo, pristojni organi izvajajo pooblastila, ki
jih imajo v skladu z zadevno zakonodajo Unije. 2. Pristojni organ spremlja
dejavnosti subjektov, za katere se uporablja ta uredba, ter stalno presoja in
zagotavlja skladnost s to uredbo. 3. Pristojni organi imajo
pooblastilo, da od obvladujočega podjetja v EU, ki ni reguliran subjekt, a
ima vsaj eno odvisno podjetje, ki je reguliran subjekt, zahteva, da zagotovi,
da njegova regulirana odvisna podjetja zagotavljajo skladnost s to uredbo. 4. Za namene te uredbe se šteje,
da je konsolidacijski nadzornik pristojni organ za vse subjekte skupine, ki
pripadajo isti skupini kot obvladujoče podjetje v EU in za katere se
uporablja ta uredba. Če je odvisno
podjetje obvladujočega podjetja v EU ustanovljeno v drugi državi
članici in ga nadzira drug nadzornik kot obvladujoče podjetje v EU
ter če je odvisno podjetje pomembno v skladu s členom 6(4)
Uredbe (EU) št. 1024/2013, se konsolidacijski nadzornik posvetuje s pristojnim
organom matične države članice pomembnega odvisnega podjetja glede
vsake odločitve, ki jo konsolidacijski nadzornik sprejme v skladu s to
uredbo. Poglavje VI Odnosi s tretjimi državami Člen 27 Enakovrednost pravnega okvira tretje
države 1. Komisija lahko na zahtevo
pristojnega organa države članice ali tretje države ali na lastno pobudo
sprejme izvedbene akte, ki določajo, da: (a)
pravne, nadzorne in izvršilne ureditve tretje
države zagotavljajo, da kreditna institucija in obvladujoča podjetja v
navedeni tretji državi izpolnjujejo zavezujoče zahteve, ki so enakovredne
zahtevam iz členov 6, 10 do 16 in 20; (b)
pravni okvir navedene tretje države zagotavlja
učinkovit, enakovreden sistem za priznanje strukturnih ukrepov, sprejetih
v okviru nacionalnih pravnih ureditev tretjih držav. 2. Komisija lahko spremeni ali
umakne sklep, če pogoji, na osnovi katerih je bil sprejet, niso več
izpolnjeni. 3. Na Komisijo se prenese
pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 35 te
uredbe, da se določijo merila za presojo, ali je pravni in nadzorni okvir
tretje države enakovreden tej uredbi ali ne. Komisija delegirane
akte sprejme do [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 24
mesecev od datuma objave te uredbe]. 4. EBA sklene sporazume
o sodelovanju z ustreznimi pristojnimi organi tretjih držav, katerih
pravni in nadzorni okviri se obravnavajo kot enakovredni tej uredbi
v skladu z odstavki 1 do 3. Takšni sporazumi določajo vsaj
minimalno izmenjavo informacij med ustreznimi pristojnimi organi obeh
jurisdikcij. Poglavje VII Upravne sankcije in ukrepi Člen 28 Upravne sankcije in ukrepi 1. Brez poseganja v nadzorniška
pooblastila pristojnih organov iz člena 26 in pravico držav
članic, da določijo in naložijo kazenske sankcije, države
članice v skladu z nacionalno zakonodajo določijo, da imajo pristojni
organi pooblastilo za nalaganje upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov v
zvezi z vsaj naslednjimi kršitvami: (a)
kršitev prepovedi iz člena 6; (b)
kakršno koli manipuliranje podatkov, ki se
predložijo v skladu s členom 24(1). Države članice
pristojnim organom zagotovijo pooblastilo za nalaganje upravnih sankcij in
ukrepov kreditnim institucijam in vsem subjektom skupine, vključno z
mešanimi poslovnimi holdingi, zavarovalnicami ali pozavarovalnicami. Če se
določbe iz prvega pododstavka uporabljajo za pravne osebe, države
članice v primeru kršitve pristojnim organom zagotovijo pooblastilo za
uporabo sankcij v skladu s pogoji, določenimi v nacionalni zakonodaji, za
člane upravljalnega organa in druge posameznike, ki so po nacionalnem
pravu odgovorni za kršitev. 2. Upravne sankcije in ukrepi,
naloženi za namene odstavka 1, so učinkoviti, sorazmerni in
odvračilni. 3. Če se države
članice odločijo določiti kazenske sankcije za kršitve
določb iz odstavka 1, zagotovijo, da so uvedeni ustrezni ukrepi, tako
da ima pristojni organ vsa potrebna pooblastila za sodelovanje s sodnimi organi
v njihovi jurisdikciji, da lahko prejema specifične informacije, povezane
s kazenskimi preiskavami ali postopki v zvezi z možnimi kršitvami člena 6
in manipuliranjem podatkov, ki se predložijo v skladu s členom 24(1),
ter to omogočijo tudi drugim pristojnim organom in organu EBA, da lahko
izpolnjujejo obveznost glede medsebojnega sodelovanja in po potrebi sodelovanja
z EBA za namene odstavka 1. Pristojni organi
lahko zaradi lažjega izvajanja pooblastil za sankcioniranje sodelujejo tudi s
pristojnimi organi drugih držav članic. 4. Države članice ob
upoštevanju nacionalne zakonodaje na pristojne organe prenesejo pooblastilo, da
v primeru kršitev iz odstavka 1 uporabijo vsaj naslednje upravne sankcije
in druge ukrepe: (a)
odredbo, s katero se od osebe, odgovorne za
kršitev, zahteva, da preneha z nezakonitim ravnanjem in da tega ravnanja
več ne ponovi; (b)
povrnitev pridobljenega dobička ali
preprečene izgube na podlagi kršitve, kadar ju je mogoče opredeliti; (c)
javno opozorilo, v katerem sta navedeni odgovorna
oseba in narava kršitve; (d)
dokončen ali začasen odvzem dovoljenja; (e)
začasna prepoved opravljanja funkcij
upravljanja v subjektu iz člena 3 vsaki fizični osebi, ki je odgovorna
za kršitev; (f)
v primeru ponavljajočih kršitev trajna
prepoved opravljanja funkcij upravljanja v subjektu iz člena 3 vsaki
fizični osebi, ki je odgovorna za kršitev; (g)
naložitev najvišje upravne denarne kazni v višini
vsaj trikratnega zneska pridobljenega dobička ali preprečene izgube
zaradi kršitve, kadar ju je mogoče opredeliti; (h)
v primeru fizične osebe najvišja upravna
denarna kazen v višini vsaj 5 000 000 EUR oziroma v državah
članicah, v katerih euro ni uradna valuta, ustrezne vrednosti v njihovih
nacionalnih valutah na datum začetka veljavnosti te uredbe; (i)
v primeru pravnih oseb najvišja upravna denarna
kazen v višini vsaj 10 odstotkov skupnega letnega prometa pravne osebe
glede na zadnje razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je potrdil
upravljalni organ; če je pravna oseba obvladujoče podjetje ali
odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki mora pripravljati
konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU, je
zadevni skupni letni promet skupni letni promet oziroma ustrezna vrsta prihodka
v skladu z relevantnim računovodskim okvirom glede na zadnje razpoložljive
konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je potrdil upravni organ
končnega obvladujočega podjetja. Države članice lahko določijo, da imajo
pristojni organi dodatna pooblastila poleg tistih iz tega odstavka, in
predpišejo širši obseg ter višje ravni sankcij, kot so določene v tem
odstavku. 5. Države članice do [URAD
ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 12 mesecev od datuma objave te
uredbe] predpise v zvezi z odstavkom 1 priglasijo Komisiji in EBA.
Komisijo in EBA takoj obvestijo o vseh naknadnih spremembah teh predpisov. Člen 29 Izvajanje nadzorniških pooblastil in
sankcij 1. Države članice
zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste in ravni upravnih
sankcij in drugih ukrepov upoštevajo vse ustrezne okoliščine, ki po
potrebi vključujejo: (a)
resnost in trajanje kršitve; (b)
stopnjo odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev; (c)
finančno trdnost osebe, odgovorne za kršitev,
pri čemer upoštevajo dejavnike, kot sta skupni promet pravne osebe oziroma
letni dohodek fizične osebe; (d)
velikost pridobljenih dobičkov ali
preprečenih izgub s strani osebe, odgovorne za kršitev, če jih je
mogoče opredeliti; (e)
raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, s
pristojnim organom, ne glede na potrebo, da se s strani navedene osebe povrne
pridobljeni dobiček ali preprečena izguba; (f)
prejšnje kršitve osebe, odgovorne za kršitev; (g)
ukrepe, ki jih je oseba, odgovorna za kršitev,
sprejela, da bi preprečila ponovitev kršitve; (h)
morebitne sistemske posledice kršitve. Člen 30 Poročanje o kršitvah 1. Pristojni organ vzpostavi
učinkovite mehanizme, ki omogočajo poročanje o dejanskih in
morebitnih kršitvah iz člena 28(1). 2. Mehanizmi iz odstavka 1
vključujejo vsaj: (a)
posebne postopke za prejem poročil o kršitvah
in njihovo nadaljnjo obravnavo, vključno z vzpostavitvijo varnih
komunikacijskih kanalov za taka poročila; (b)
ustrezno zaščito zaposlenih na osnovi pogodbe
o zaposlitvi, ki prijavijo kršitve ali ki so obtoženi kršitev, pred
povračilnimi ukrepi, diskriminacijo ali drugimi oblikami nepravičnega
obravnavanja; (c)
varstvo osebnih podatkov osebe, ki prijavi kršitev,
in fizične osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev, vključno z
varovanjem zaupnosti glede identitete takih oseb, v vseh fazah postopka ne
glede na razkritje informacij, ki ga določa nacionalna zakonodaja v
preiskavah ali kasnejših sodnih postopkih. 3. Države članice od
delodajalcev zahtevajo, da imajo vzpostavljene ustrezne notranje postopke, da
lahko njihovi zaposleni poročajo o kršitvah iz člena 28(1). 4. Države članice lahko
osebam, ki posredujejo pomembne informacije o morebitnih kršitvah te uredbe,
ponudijo finančne spodbude, ki se odobrijo v skladu z nacionalno
zakonodajo, če za takšne osebe že ne veljajo druge obstoječe zakonske
ali pogodbene obveznosti glede sporočanja takšnih informacij in če so
informacije nove in je na njihovi podlagi mogoče naložiti upravno sankcijo
ali drug ukrep za kršitev te uredbe oziroma kazensko sankcijo. Člen 31 Izmenjava informacij z EBA 1. Pristojni organi EBA vsako
leto posredujejo informacije v združeni obliki o vseh upravnih
sankcijah in ukrepih, ki jih naložijo v skladu s členom 28. EBA
te informacije objavi v letnem poročilu. 2. Če so se države
članice odločile določiti kazenske sankcije za kršitev
določb iz člena 28(1), njihovi pristojni organi EBA vsako leto
posredujejo podatke v združeni in anonimizirani obliki o vseh opravljenih
kazenskih preiskavah in naloženih kazenskih sankcijah. EBA te informacije
objavi v letnem poročilu. 3. Če je pristojni organ
upravne sankcije, globe in druge ukrepe ter kazenske sankcije razkril javnosti,
o tem hkrati obvesti EBA. 4. EBA pripravi osnutke
izvedbenih tehničnih standardov o postopkih in obrazcih za izmenjavo
informacij, kot je določena v odstavkih 1 in 2. EBA navedene osnutke izvedbenih tehničnih
standardov Komisiji predloži do [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen
datum, tj. 12 mesecev od datuma objave te uredbe]. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje
izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s
členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010. Člen 32 Objava sklepov 1. Pristojni organ pod pogoji iz
tretjega pododstavka na svoji spletni strani objavi vse sklepe, s katerimi
naloži upravno sankcijo ali drug ukrep v zvezi s kršitvijo člena 6 in
manipuliranjem pri računovodskem poročanju iz člena 28(1),
takoj ko je bila oseba, na katero je naslovljen navedeni sklep, obveščena
o sklepu. V informacijah,
objavljenih v skladu s prvim pododstavkom, se navedejo vsaj vrsta in narava
kršitve ter identiteta osebe, na katero je sklep naslovljen. Prvi in drugi
pododstavek se ne uporabljata za sklepe, s katerimi se naložijo ukrepi
preiskovalne narave. Če pristojni
organ po oceni posameznih primerov meni, da bi bila objava identitete pravne
osebe, na katero je sklep naslovljen, ali osebnih podatkov pravne osebe
nesorazmerna ali če bi taka objava ogrozila tekočo preiskavo ali
stabilnost finančnih trgov, stori eno od naslednjega: (a)
odloži objavo sklepa, dokler razlogi za odlog ne
prenehajo obstajati; (b)
sklep objavi na anonimni podlagi na način, ki
je v skladu z nacionalno zakonodajo, če taka objava zagotavlja
učinkovito zaščito zadevnih osebnih podatkov, in po potrebi odloži
objavo relevantnih podatkov za razumno obdobje, kadar se lahko predvideva, da
bodo razlogi za anonimno objavo v navedenem obdobju prenehali obstajati; (c)
sklepa ne objavi, če meni, da objava v skladu
s točko (a) ali (b) ne bi zadoščala, da bi zagotovila: (i) da ne bo ogrožena stabilnost
finančnih trgov; (ii) sorazmernost objave takih sklepov ob
upoštevanju ukrepov, ki se štejejo za manj pomembne. 2. Če se proti sklepu vloži
pritožba pred nacionalnim sodnim, upravnim ali drugim organom, pristojni organ
na svoji spletni strani takoj objavi tudi take informacije in vse kasnejše
informacije o rezultatu pritožbe. Prav tako objavi vsak sklep, ki razveljavlja
sklep, proti kateremu se vloži pritožba. 3. Pristojni organ zagotovi, da
vsak sklep, objavljen v skladu s tem členom, ostane dostopen na njegovi
spletni strani vsaj pet let po objavi. Osebni podatki, vsebovani v navedenih
sklepih, se hranijo na spletni strani pristojnega organa toliko časa,
kolikor zahtevajo veljavna pravila o varstvu podatkov. Poglavje VIII Poročila in pregled Člen 33 Poročila EBA EBA v
sodelovanju z ESMA pripravi naslednja poročila in jih Komisiji predloži do
[URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 12 mesecev od datuma
objave te uredbe]: (a)
poročilo o možnih omejitvah meril iz
točk (a) do (h) člena 9(2) in vrstah listinjenj, ki po
mnenju EBA ne ogrožajo finančne stabilnosti osnovne kreditne institucije
ali finančnega sistema Unije; (b)
poročilo o tem, ali bi morale biti za namene
skrbnega upravljanja lastnega tveganja osnovne kreditne institucije poleg
tistih iz člena 11(1) vključene še druge vrste izvedenih
finančnih instrumentov in druge vrste finančnih instrumentov; (c)
poročilo o tem, ali bi lahko bili poleg tistih
iz člena 12(1) za prodajo strankam dovoljeni tudi drugi finančni
instrumenti za namene varovanja pred tveganjem in o deležu kapitalskih zahtev,
nad katerim se izvedeni finančni instrumenti ne smejo prodajati, kot je
določeno v točki (b) člena 12(2). Člen 34 Pregled Komisija
redno spremlja učinke predpisov iz te uredbe v smislu doseganja ciljev iz
člena 1 in na stabilnost finančnega sistema Unije kot celote,
pri čemer upošteva razvoj strukture trga ter razvoj in dejavnosti
subjektov, ki jih ureja ta uredba, ter po potrebi predloži primerne predloge.
Pregled je zlasti osredotočen na uporabo pragov iz člena 3,
uporabo in učinkovitost prepovedi iz člena 6, obseg dejavnosti
iz člena 8 in ustreznost meril iz člena 9. Komisija ob
upoštevanju mnenj pristojnih organov do 1. januarja 2020, nato pa v
rednih presledkih, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v
katerem obravnava tudi zgornja vprašanja in ki mu po potrebi priloži
zakonodajni predlog. Poglavje IX Končne določbe Člen 35 Izvajanje pooblastila 1. Pooblastilo za sprejetje
delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji, določenimi v tem
členu. 2. Pooblastilo iz
členov 6(6), 8(3), 10(5), 11(3), 12(2), 15(2), drugega pododstavka
člena 16 ter členov 23(4) in 27(3) se na Komisijo prenese
za nedoločen čas od datuma iz člena 38. 3. Pooblastilo iz členov
6(6), 8(3), 10(5), 11(3), 12(2), 15(2), drugega pododstavka člena 16
ter člena 23(4) in 27(3) lahko kadarkoli prekliče Evropski parlament
ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo iz
navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem
listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem določen.
Preklic ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. 4. Takoj ko Komisija sprejme
delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 5. Delegirani akt, sprejet v
skladu s členi 6(6), 8(3), 10(5), 11(3), 12(2), 15(2), drugim pododstavkom
člena 16 ter členoma 23(4) in 27(3), začne veljati samo,
če niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od dneva, ko jima je
bilo poslano uradno obvestilo o delegiranem aktu, ne nasprotujeta delegiranemu
aktu ali če pred iztekom tega roka oba obvestita Komisijo o odločitvi,
da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo
Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. Člen 36 Začetek veljavnosti in datum
začetka uporabe Ta uredba začne veljati dvajseti dan po
objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od datuma začetka
veljavnosti, z izjemo člena 6, ki se uporablja od [URAD ZA
PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 18 mesecev od datuma objave te
uredbe], ter členov 13 do 18 in 20, ki se uporabljajo od [URAD
ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 36 mesecev od datuma objave te
uredbe]. Ta uredba je
zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah
članicah. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik OCENA FINANČNIH POSLEDIC
ZAKONODAJNEGA PREDLOGA 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude 1.2. Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 1.3. Vrsta predloga/pobude 1.4. Cilji 1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.6. Trajanje ukrepa in finančnih posledic 1.7. Načrtovani načini upravljanja 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Pravila o spremljanju in poročanju 2.2. Upravljavski in kontrolni sistem 2.3. Ukrepi za preprečevanje goljufij in
nepravilnosti 3. OCENA FINANČNIH
POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira
in odhodkovne proračunske vrstice 3.2. Ocenjene posledice za odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenih
posledic za odhodke 3.2.2. Ocenjene posledice
za odobritve za poslovanje 3.2.3. Ocenjene posledice
za odobritve za upravne zadeve 3.2.4. Skladnost z
veljavnim večletnim finančnim okvirom 3.2.5. Udeležba tretjih
oseb pri financiranju 3.3. Ocenjene posledice za prihodke OCENA
FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o
strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v EU 1.2. Zadevna področja v
strukturi ABM/ABB[43]
Notranji trg – finančni trgi 1.3. Vrsta predloga/pobude ý Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji
Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo Prispevati k zmanjševanju tveganj za
finančno stabilnost ter povrnitvi zaupanja vlagateljev in drugih
udeležencev na trgu v finančne trge. 1.4.2. Posamezni cilji in zadevne
dejavnosti v strukturi ABM/ABB Glede na zgoraj navedene splošne cilje so
specifični cilji uredbe preprečevanje sistemskega tveganja,
finančnih težav ali propada velikih, kompleksnih in medsebojno povezanih
bank ter: ·
zmanjšati prevzemanje čezmernih tveganj v
kreditni instituciji; ·
odpraviti pomembna nasprotja interesov med
različnimi deli kreditne institucije; ·
preprečiti neustrezno razporejanje virov in
spodbujati posojanje realnemu sektorju gospodarstva; ·
preprečiti izkrivljanje konkurenčnih
pogojev za vse institucije na notranjem trgu; ·
zmanjšati medsebojno povezanost v finančnem
sektorju, ki povzroča sistemsko tveganje; ·
olajšati učinkovito upravljanje, spremljanje
in nadzor kreditne institucije; in ·
olajšati nadzorovano reševanje in sanacijo skupine.
1.4.3. Pričakovani rezultati in
posledice Navedite, kakšne
posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine. Zmanjšanje prevzemanja tveganj v kreditni
instituciji; zmanjšanje nasprotij interesov med
različnimi deli kreditne institucije; manj neustreznega razporejanja virov in
več posojanja realnemu sektorju; manj izkrivljanja konkurence na notranjem
trgu; manjša medsebojna povezanost v finančnem
sektorju; učinkovitejše upravljanje, spremljanje in
nadzor kreditne institucije; bolj nadzorovano reševanje in sanacija
največjih in najkompleksnejših bančnih skupin. 1.4.4. Kazalniki rezultatov in
posledic Navedite, s katerimi
kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude. Ustrezni kazalniki za oceno predloga bi lahko
vključevali: ·
število in velikost bank, za katere se uporabljajo
zahteve po strukturni ločitvi; ·
razporeditev dejavnosti v subjekt, ki sprejema
vloge, ali trgovalni subjekt; ·
obseg poslov, razmikov ali likvidnosti na zadevnih
trgih; ·
trende glede tržnih deležev bank, za katere se
uporabljajo zahteve po strukturni ločitvi; ·
tržno koncentracijo dejavnosti, za katere se
uporabljajo zahteve po strukturni ločitvi; ·
nove udeležence v dejavnostih, za katere se
uporabljajo zahteve po strukturni ločitvi; ·
trende glede dobičkonosnosti bank, za katere
se uporabljajo zahteve po strukturni ločitvi; ·
merila za velikost implicitnih javnih subvencij; ·
merila za prednosti pri stroških financiranja za
banke, ki so prevelike, da bi propadle; ·
merila za trgovalne dejavnosti in dejavnosti
kreditiranja bank, ki so prevelike, da bi propadle. 1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Potrebe, ki jih je treba
zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno Evropska unija (EU) in njene države
članice si že od začetka finančne krize prizadevajo temeljito
prenoviti zakonodajno ureditev za banke in njihov nadzor. Na področju bančništva je EU
začela vrsto reform za povečanje odpornosti bank in zmanjšanje
učinkov potencialnih propadov bank, da bi ustvarila varnejši,
zanesljivejši, preglednejši in odgovornejši finančni sistem, ki deluje v
dobro gospodarstva in družbe kot celote (glej zlasti novo uredbo in direktivo o
kapitalskih zahtevah (CRR/CRD IV) ter predlagano direktivo o sanaciji in
reševanju bank (BRRD)). Vendar bančni sektor EU in posamezne
banke ostajajo velike tako v absolutnem kot v relativnem smislu. Največje
banke so tudi aktivnejše pri kompleksnih trgovalnih dejavnostih in
čezmejnem delovanju, in sicer prek zelo velikega števila pravnih oseb. Več držav članic EU kot tudi tretjih
držav je zato šlo korak naprej in izvedlo oziroma je v postopku izvajanja
strukturnih bančnih reform svojih bančnih sektorjev, da bi odpravilo
zaskrbljenost glede največjih in najbolj kompleksnih finančnih
institucij. Tudi mednarodne institucije, kot so G20, Odbor za finančno
stabilnost, Banka za mednarodne poravnave, Mednarodni denarni sklad in
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, so poudarile vlogo takšnih
reform pri na primer rešljivosti finančnih institucij ter pozvale k široki
in globalni razpravi o poslovnih modelih bank. 1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja EU Zaradi teh dogajanj je ukrepanje na ravni EU
več kot utemeljeno. Čeprav imajo nacionalne reforme na splošno iste
cilje, se razlikujejo v podrobnostih. To izkrivlja odločitve glede
ustanovitve subjektov, saj lahko banke, ki so prevelike, da bi propadle,
prenesejo dejavnosti ali se preselijo v drugo državo članico. Skupen odziv
na ravni EU bi zato bil učinkovitejši. Potreba po enotnih pravilih je za
bančno unijo zlasti pomembna, da se olajšata opravljanje nadzornih nalog v
okviru enotnega mehanizma nadzora in izvajanje ukrepov reševanja v okviru
enotnega mehanizma za reševanje. 1.5.3. Spoznanja iz podobnih izkušenj
v preteklosti Ni relevantno. 1.5.4. Skladnost in možnosti sinergij
z drugimi ustreznimi instrumenti EU je že začela izvajati vrsto reform, da
bi povečala odpornost bank ter zmanjšala verjetnost in posledice propadov
bank. Te reforme vključujejo ukrepe za povečanje kapitalske
ustreznosti bank (uredba in direktiva o kapitalskih zahtevah, CRR/CRD IV),
ukrepe za izboljšanje rešljivosti bank (predlagana direktiva BRRD), ukrepe za
izboljšanje jamstev za vloge (revidirana direktiva o sistemih zajamčenih
vlog, DGS) in ukrepe za povečanje preglednosti ter obravnavo tveganj,
povezanim z izvedenimi finančnimi instrumenti, in izboljšanje tržnih
infrastruktur (uredba o infrastrukturi evropskega trga, EMIR, ter povezane
spremembe in dopolnitve direktive o trgih finančnih instrumentov, MiFID).
Da bi se prekinil krog negativnih povratnih učinkov med državo in
bančnimi tveganji ter povrnilo zaupanje v euro in bančni sistem, je
Evropska komisija poleg tega pozvala k nadaljnjemu razvoju bančne unije,
pri čemer gradi na enotnem pravilniku, ki se bo uporabljal za vse banke po
vsej EU. To vključuje enotni mehanizem nadzora (SSM) in enotni mehanizem
za reševanje (SRM), ki bosta za članice euroobmočja obvezna, vendar
bodo v obeh lahko na prostovoljni osnovi sodelovale vse druge države
članice. Kljub široko zastavljenim načrtovanim
reformam so potrebni nadaljnji ukrepi za zmanjšanje verjetnosti in posledic propada
bank, ki so prevelike, da bi propadle. Takšni ukrepi imajo globalno podporo,
kot je razvidno iz nedavnih izjav voditeljev in ministrov skupine G20. Kar zadeva posledice propadov, bo izvajanje
BRRD utrlo pot za nadzorovano reševanje normalnih bank v EU in s tem znatno
zmanjšalo posledice propadov takih bank za javne finance. Izvajanje pooblastil
za reševanje bo zahtevno v primeru bank, ki so prevelike, da bi propadle, ker
so še posebej velike, kompleksne ter imajo povezane bilance stanja in korporativno
strukturo. Čeprav je potencial za morebitno javno pomoč očitno
manjši, zato še vedno ne bo popolnoma odpravljen, če se pooblastila ne
bodo izvajala v celoti v vseh primerih. Posledice propada velikih in
kompleksnih bank so zato še vedno lahko velike. Vse to lahko razloži, kako trg
dojema preostale implicitne subvencije, in zahteva dodatno jasnost v zvezi z
morebitnimi dodatnimi strukturnimi ukrepi. Strukturna reforma bo organom
zagotovila več možnosti pri obravnavanju bančnih skupin v težavah. S
povečanjem kredibilnosti nadzorovanega reševanja bo v prihodnje tudi
izboljšala tržno disciplino in dinamiko bančnih bilanc. Zaradi strukturnih
reform bi lahko bila nova pooblastila iz direktive BRRD učinkovitejša za
banke, ki so prevelike, da bi propadle, saj bi se organi za reševanje ukvarjali
z ločenimi, segregiranimi in enostavnejšimi bilancami stanja. Zaradi tega
bi bilo spremljanje in ocenjevanje različnih subjektov bančne skupine
lažje, povečale pa bi se tudi možnosti, ki bi jih imeli na razpolago
organi za reševanje. Dodatni ukrepi za banke, ki so prevelike, da bi propadle,
bi bili v skladu z načelom sorazmernosti iz direktive BRRD. 1.6. Trajanje ukrepa in
finančnih posledic ý Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda: Začetek veljavnosti in začetek
uporabe predvidena v letih 2015/2017, spoštovanje prepovedi trgovanja za lasten
račun od januarja 2017 in morebitnih zahtev po ločitvi od
julija 2018. 1.7. Načrtovani načini
upravljanja[44] Od proračuna za leto 2014 naprej ¨ Neposredno upravljanje – Komisija: –
¨ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije, –
¨ prek izvajalskih agencij. ¨ Deljeno upravljanje z državami članicami. ý Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja
proračuna: –
¨ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo, –
¨ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite), –
¨ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu, –
¨ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe, –
¨ subjektom javnega prava, –
¨ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti
subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva, –
¨ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni
za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna
finančna jamstva, –
¨ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP
v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem
temeljnem aktu. – Pri navedbi več kot enega načina
upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“. Opombe EBA je regulativna agencija, ki deluje pod
nadzorom Komisije. 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Pravila o spremljanju in
poročanju Predlog določa, da bi morala Komisija
pregledati učinkovitost predlaganih ukrepov v rednih časovnih
presledkih. 2.2. Upravljavski in kontrolni
sistem 2.2.1. Ugotovljena tveganja V zvezi z zakonito, gospodarno, učinkovito
in uspešno uporabo odobritev, ki izhajajo iz predloga, se pričakuje, da
predlog ne bi ustvaril novih tveganj, ki jih obstoječi okvir za notranjo
kontrolo EBA trenutno ne zajema. 2.2.2. Informacije o vzpostavljenem
sistemu notranje kontrole Ni relevantno. 2.2.3. Ocena stroškov in koristi
kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak Ni relevantno. 2.3. Ukrepi za preprečevanje
goljufij in nepravilnosti Za namene boja proti goljufijam, korupciji in
drugim nezakonitim dejanjem se določbe Uredbe (ES) št. 1073/1999
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja
Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), za EBA uporabljajo brez omejitev. EBA pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu
z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije
in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj
proti goljufijam (OLAF) in takoj sprejme ustrezne določbe za vse svoje
osebje. Odločitve o financiranju ter sporazumi in
iz njih izhajajoči izvedbeni instrumenti morajo izrecno določati, da
lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi opravljata preglede na
kraju samem pri prejemnikih denarnih sredstev, ki jih izplača EBA, in
osebju, odgovornem za njihovo dodelitev. Člena 64 in 65 uredbe o ustanovitvi
EBA vsebujeta določbe glede izvajanja in nadzora nad proračunom EBA
ter finančna pravila, ki se uporabljajo. 3. OCENA FINANČNIH
POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni razdelki
večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
· Obstoječe proračunske vrstice Po vrstnem redu
razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek || dif./nedif. ([45]) || držav Efte[46] || držav kandidatk[47] || tretjih držav || po členu 21(2)(b) finančne uredbe 1.a || 12.0302 Evropski bančni organ (EBA) || dif. || DA || DA || NE || NE · Zahtevane nove proračunske vrstice 3.2. Ocenjene posledice za odhodke
Ta zakonodajna pobuda bo imela naslednje
učinke na odhodke: ·
Zaposlitev dveh novih začasnih uslužbencev
(ZU) v EBA (2 ZU od januarja 2016) – glej prilogo za več informacij o
njunih nalogah in načinu, kako se izračunavajo stroški novih
uslužbencev (od katerih bo 40 % financirala EU in 60 % države
članice). ·
Nove naloge bodo opravljali človeški viri, razpoložljivi
v okviru proračunskega postopka letne dodelitve virov, in sicer ob
upoštevanju proračunskih omejitev, ki veljajo za vse organe EU in so
v skladu s finančnimi programi za agencije. Viri, ki jih agencija
potrebuje za nove naloge, bodo skladni in združljivi z načrtovanjem
človeških virov in financiranja za EBA, določenim v nedavnem
sporočilu Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Načrtovanje
človeških in finančnih virov za decentralizirane agencije v obdobju 2014–2020“
(COM(2013) 519). 3.2.1. Povzetek ocenjenih posledic za
odhodke v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Razdelek večletnega finančnega okvira || Številka || 1.a Premišljena in vključujoča rast – ekonomska, socialna in teritorialna kohezija GD: MARKT || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || 12.0302 Evropski bančni organ (EBA) || obveznosti || (1) || 0,00 || 0,00 || 0,16 || 0,15 || 0,15 || 0,15 || 0,15 || 0,76 plačila || (2) || 0,00 || 0,00 || 0,16 || 0,15 || 0,15 || 0,15 || 0,15 || 0,76 Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov[48] || || || || || || || || Številka proračunske vrstice || || (3) || || || || || || || || Odobritve za GD MARKT SKUPAJ || obveznosti || =1+1a +3 || 0,00 || 0,00 || 0,16 || 0,15 || 0,15 || 0,15 || 0,15 || 0,76 plačila || =2+2a +3 || 0,00 || 0,00 || 0,16 || 0,15 || 0,15 || 0,15 || 0,15 || 0,76 Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || || || plačila || (5) || || || || || || || || Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || || Odobritve iz RAZDELKA 1.a večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4+ 6 || 0,00 || 0,00 || 0,16 || 0,15 || 0,15 || 0,15 || 0,15 || 0,76 plačila || =5+ 6 || 0,00 || 0,00 || 0,16 || 0,15 || 0,15 || 0,15 || 0,15 || 0,76 plačila || =5+ 6 || || || || || || || || Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“ v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ GD: || Človeški viri || || || || || || || || Drugi upravni odhodki || || || || || || || || GD <…….> SKUPAJ || odobritve || || || || || || || || Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || || || || || || || || v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || Leto N[49] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || || || || || || || || plačila || || || || || || || || 3.2.2. Ocenjene posledice za
odobritve za poslovanje –
¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje. –
ý Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) Cilji in realizacije ò || || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ REALIZACIJE vrsta[50] || povprečni stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število realizacij skupaj || stroški realizacij skupaj POSAMEZNI CILJ št. 1[51] || || || || || || || || || || || || || || || || – realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || || – realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || || – realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || || Seštevek za posamezni cilj št. 1 || || || || || || || || || || || || || || || || POSAMEZNI CILJ št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || || – realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || || Seštevek za posamezni cilj št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || || STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || || || || || || 3.2.3. Ocenjene posledice za
odobritve za upravne zadeve 3.2.3.1. Povzetek –
ý Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve. –
¨ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: v mio. EUR (na tri decimalna
mesta natančno) || Leto N[52] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || || || || || || || || Drugi upravni odhodki || || || || || || || || Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Odobritve zunaj RAZDELKA 5[53] večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || || || || || || || || Drugi upravni odhodki || || || || || || || || Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || SKUPAJ || || || || || || || || Potrebe po odobritvah
za človeške vire se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za
upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj
z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne
dodelitve virov glede na proračunske omejitve. 3.2.3.2. Ocenjene potrebe po
človeških virih –
ý Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri. –
¨ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju: ocena, izražena v ekvivalentu polnega
delovnega časa || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) || || || XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || || || || || || || || XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || || || XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || || || 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || || Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[54] || || XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev) || || || || || || || || XX 01 02 02 (PU, LU, MSD, ZU in NNS na delegacijah) || || || || || || || || XX 01 04 yy[55] || – na sedežu || || || || || || || || – na delegacijah || || || || || || || || XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || || || 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || || || Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || || SKUPAJ || || || || || || || XX je zadevno
področje ali naslov. Potrebe po človeških
virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali
je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se
lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na
proračunske omejitve. Opis nalog: Uradniki in začasni uslužbenci || Zunanji sodelavci || 3.2.4. Skladnost z veljavnim
večletnim finančnim okvirom –
ý Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim
okvirom. –
Viri, ki jih EBA potrebuje za nove naloge, bodo
skladni in združljivi z večletnim finančnim okvirom za obdobje
2014–2020 ter načrtovanjem človeških virov in financiranja za EBA,
določenim v nedavnem sporočilu Evropskemu parlamentu in Svetu z
naslovom „Načrtovanje človeških in finančnih virov za
decentralizirane agencije v obdobju 2014–2020“ (COM(2013) 519). –
¨ Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka
večletnega finančnega okvira. Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne
proračunske vrstice in ustrezne zneske. –
¨ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti
ali sprememba večletnega finančnega okvira[56]. Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in
proračunske vrstice ter ustrezne zneske. 3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri
financiranju –
V predlogu/pobudi je načrtovano
sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju: odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta
natančno) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Skupaj Države članice || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00 Sofinancirane odobritve SKUPAJ || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00 3.3. Ocenjene posledice za
prihodke –
¨ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke. –
¨ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju: ¨ za lastna sredstva, ¨ za razne prihodke. v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Posledice predloga/pobude[57] 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 Člen …………. || || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00 Za razne namenske
prihodke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov. Navedite metodo za
izračun posledic za prihodke. Priloga k predlogu uredbe o strukturnih
ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v EU Ocena za EBA Predlog
Komisije vključuje določbe, v skladu s katerimi mora EBA pripraviti
štiri delegirane akte in šest tehničnih standardov, s katerimi bi se
moralo zagotoviti dosledno izvajanje zelo tehničnih določb po vsej
EU. Komisija
bi morala sprejeti regulativne tehnične standarde, ki jih pripravi EBA v
zvezi z metodologijo za dosledno merjenje in uporabo meril v povezavi z
izračunom pragov, nad katerimi bi se morale ločiti trgovalne
dejavnosti. Komisija in EBA bi morali zagotoviti, da lahko te standarde
uporabljajo vse zadevne institucije sorazmerno z naravo, obsegom in
kompleksnostjo teh institucij in njihovih dejavnosti. Poleg tega bi morala
Komisija z izvedbenimi akti sprejeti izvedbene tehnične standarde, ki jih
pripravi EBA v zvezi z metodologijo za izračun zneska trgovalnih
dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo kreditne institucije in obvladujoča
podjetja, ter enotno predlogo za razkritje skupnega zneska sestavin trgovalnih
dejavnosti kreditnih institucij in obvladujočih podjetij. Predvideno delo
zahteva dvostranske in večstranske sestanke z zainteresiranimi stranmi,
analizo in oceno možnosti ter pripravo posvetovalnih dokumentov, javno
posvetovanje z deležniki, vzpostavitev in upravljanje stalnih strokovnih skupin,
ki jih sestavljajo nadzorniki iz držav članic, vzpostavitev in upravljanje
ad hoc strokovnih skupin, analizo odgovorov na posvetovanja, pripravo
analize stroškov in koristi ter pripravo zakonodajnega besedila. Uredba
naj bi predvidoma začela veljati konec leta 2015. Dodatni viri za EBA
bodo zato potrebni šele od leta 2016 naprej. Dolgoročno bosta potrebni dve
delovni mesti začasnega uslužbenca za opravljanje potrebnih nalog: Delegirani akti Komisije: ·
Merili: raven izpodbitne domneve, število. ·
Zagotovitev produktov za upravljanje tveganj:
zgornja meja, nad katero mora trgovalni subjekt zagotoviti produkte za
upravljanje tveganj. ·
Pravila ločitve – velike izpostavljenosti:
ustrezne tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja. ·
Geografsko področje uporabe: merila za
enakovrednost. Tehnični standardi Komisije: ·
Prepoved trgovanja za lasten račun –
metodologija za izračun trgovalnih dejavnosti za potrebe splošnega praga. ·
Prepoved trgovanja za lasten račun – enotna
predloga za razkritje trgovalnih dejavnosti. ·
Ločitev – merila: dosledno merjenje in
uporaba. ·
Podrobnosti o obveznosti poročanja in
začetek veljavnosti. ·
Registracija repozitorijev sklenjenih poslov. ·
Organi, ki imajo dostop do podatkov repozitorijev
sklenjenih poslov. Predpostavka o dodatnih virih: ·
Za dve dodatni delovni mesti se predpostavlja, da
ju bosta zasedla začasna uslužbenca funkcionalne skupine in razreda AD7. ·
Stroški povprečne plače za različne
kategorije osebja temeljijo na smernicah GD BUDG. ·
Koeficient za prilagoditev plače za London je
1,344. ·
Stroški službenih potovanj so ocenjeni na
10 000 EUR. ·
Stroški, povezani z zaposlovanjem (potovanje,
hotel, zdravstveni pregledi, namestitev in druga nadomestila, stroški selitve
itd.), so ocenjeni na 12 700 EUR. Metoda za izračun povečanja
potrebnih proračunskih sredstev za naslednja tri leta je podrobneje
predstavljena v spodnji preglednici. Pri izračunu se upošteva dejstvo, da
se 40 % stroškov financira iz proračuna Unije. Vrsta stroškov || Izračun || Znesek (v tisočih) 2016 || 2017 || 2018 || Skupaj Izdatki za zaposlene || || || || || 11 Plače in nadomestila || = 2 x 132 x 1,344 || 355 || 355 || 355 || 1,064 12 Izdatki, povezani z zaposlovanjem || = 2 x 13 || 25 || || || 25 13 Izdatki za službene poti || = 2 x 10 || 20 || 20 || 20 || 60 Skupaj: Izdatki za zaposlene || || 400 || 375 || 375 || 1,150 || || || || || Od tega prispevek Skupnosti (40 %) || || 160 || 150 || 150 || 460 Od tega prispevek držav članic (60 %) || || 240 || 225 || 225 || 690 [1] Za mandat in seznam članov glej http://ec.europa.eu/internal_market/bank/docs/high-level_expert_group/mandate_en.pdf. [2] Druga priporočila skupine so vključevala (2)
potrebo po ločitvi dodatnih dejavnosti, ki bi bila odvisna od načrta
za sanacijo in reševanje, (3) uporabo reševanja z zasebnimi sredstvi kot orodja
za reševanje, (4) pregled kapitalskih zahtev za trgovalna sredstva in posojila,
povezana z nepremičninami, in (5) ukrepe, namenjene krepitvi upravljanja
in nadzora bank, da bi se izboljšala pregled nad bankami in tržna disciplina. [3] Evropski parlament (McCarthy, 2013), Reforma strukture
bančnega sektorja EU, 2013/2021 (INI). [4] Pri kreditnih institucijah izraz prevelika, da bi
propadla, po pomenu vključuje tudi subjekte, ki so prepomembni, da bi
propadli, preveč medsebojno povezani, da bi propadli, in preveč
kompleksni, da bi propadli. Glej tudi Evropska komisija (2013b). [5] Direktiva xx/xxxx/EU Evropskega parlamenta in Sveta o
vzpostavitvi okvira za sanacijo in reševanje kreditnih institucij in
investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv Sveta 77/91/EGS in 82/891/ES,
direktiv 2001/27/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES in
2011/35/ES in Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta
(UL L xxx). [6] COM(2012) 102 final,
http://ec.europa.eu/internal_market/bank/docs/shadow/green-paper_sl.pdf. [7] Ta opredelitev
je bila razvita v okviru poročila Odbora za finančno stabilnost z dne
27. oktobra 2011 o okrepitvi nadzora in zakonodajne ureditve
bančništva v senci,
http://www.financialstabilityboard.org/publications/r_111027a.pdf. [8] P7_TA(2012) 0427,
http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&reference=P7-TA-2012-0427&language=SL. [9] Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu,
Bančni sistem v senci – Obravnavanje novih virov tveganja v finančnem
sektorju, COM(2013) 614 final. [10] Posvetovanje, organizirano s strani strokovne skupine na
visoki ravni, o reformi strukture bančnega sektorja v EU, maj/junij 2012. http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/2012/banking_sector_en.htm.
Strokovna skupina je prejela 83 odzivov, v veliki večini od bank in drugih
finančnih institucij, sledile pa so jim male stranke in njihova združenja
ter podjetniške stranke. [11] Posvetovanje o priporočilih strokovne skupine na
visoki ravni o strukturi bančnega sektorja v EU, http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/2012/hleg-banking_en.htm.
Od 89 prejetih odzivov jih je skoraj polovica prišla iz bančnega sektorja. [12] „Posvetovanje Komisije o strukturni reformi bančnega
sektorja“ http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/2013/banking-structural-reform/index_en.htm.
Službe Komisije so prejele več kot 500 odzivov. Ti so prispeli od bank in
drugih finančnih institucij, podjetniških strank, vlagateljev, javnih
organov, posameznikov (439) in potrošniških združenj (11). [13] Vzpostavljen s sprejetjem Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013
z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na
politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko
(UL L 287, 29.10.2013, str. 63). [14] Vzpostavljen s sprejetjem [SRM]. [15] To je prag za „pomembne institucije“, ki se uporablja v
Uredbi (EU) št. 1024/2013. [16] Glej Prilogo 6 k oceni učinka. [17] Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in
investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012
(UL L 176, 27.6.2013, str. 1); Direktiva 2013/36/EU
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do
dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in
investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi
direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013,
str. 338). [18] Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 4. julija 2012 (UL L 201, 27.7.2012, str. 1). [19] Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu (UL L 319,
5.12.2007, str. 1–36). [20] UL C , , str. . [21] UL C […], […], str. […]. [22] UL C […], […], str. […]. [23] Vzpostavljen z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15.
oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega
nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287,
29.10.2013, str. 63). [24] Vzpostavljen z [SRM]. [25] Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o
prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora
kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str.
63). [26] Direktiva
2011/61/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o
upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv
2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU)
št. 1095/2010. [27] Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in
bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi
Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES
(UL L 176, 27.6.2013, str. 338). [28] Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih
podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih
podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1). [29] Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv
Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in
Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str.
1) . [30] Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega
organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES
ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010,
str. 12). [31] Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in
investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012
(UL L 176, 27.6.2013, str. 1). [32] Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih
računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij,
spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi
direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19). [33] Direktiva 94/19/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih
zajamčenih vlog (UL L 135, 31.5.1994, str. 5 do 14). [34] Uredba Komisije (ES) št. 1287/2006 z dne 10. avgusta 2006
o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z
obveznostmi vodenja evidenc za investicijske družbe, poročanjem o
transakcijah, tržno preglednostjo, sprejemanjem finančnih instrumentov v
trgovanje in pojmi, opredeljenimi v navedeni direktivi (UL L 241,
2.9.2006, str. 1). [35] Direktiva 2011/61/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in
spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in
(EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1). [36] Uredba (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih tveganega kapitala (UL L 115,
25.4.2013, str. 1). [37] Uredba (EU)
št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o
evropskih skladih za socialno podjetništvo (UL L 115, 25.4.2013, str. 18). [38] Uredba (EU) št. xx/xxxx Evropskega parlamenta in
Sveta o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih (UL L, xx/xx). [39] Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih
naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP)
(UL L 302, 17.11.2009, str. 32). [40] Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog
(UL L 135, 31.5.1994, str. 5 do 14). [41] Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah
direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi
Direktive 97/5/ES (UL L 319, 5.12.2007, str. 1 do 36). [42] Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC,
centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov. [43] ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje
proračuna po dejavnostih. [44] Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na
finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html. [45] Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana
sredstva. [46] Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino. [47] Države kandidatke in po potrebi potencialne države
kandidatke z Zahodnega Balkana. [48] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za
podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne
raziskave, neposredne raziskave. [49] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. [50] Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve
(npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih
cest…). [51] Kakor je opisan v točki 1.4.2. „Posamezni cilji…“. [52] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. [53] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za
podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne
raziskave, neposredne raziskave. [54] PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni
uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni
uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji. [55] Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru
odobritev za poslovanje (prej vrstice BA). [56] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma
(za obdobje 2007–2013). [57] Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani
na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov
pobiranja.