52014PC0043

Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v EU /* COM/2014/043 final - 2014/0020 (COD) */


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: Unija) in njene države članice se od začetka finančne krize ukvarjajo s temeljito prenovo zakonodajne ureditve za finančne subjekte in njihovega nadzora.

Unija je na področju bančništva začela vrsto reform, da bi ustvarila varnejši, zanesljivejši, preglednejši in odgovornejši finančni sistem, ki deluje v dobro gospodarstva in družbe kot celote. Vendar bančni sektor v Uniji ostaja velik tako v absolutnem (42,9 bilijona EUR) kot relativnem smislu (skoraj 350 odstotkov BDP Unije). Vrednost aktive posameznih največjih bank v Uniji je v grobem podobna ali enaka vrednosti BDP njihovih matičnih držav. Te banke so še vedno prevelike, da bi propadle, prevelike za reševanje in preveč kompleksne za sanacijo.

Komisar Barnier je v tem okviru novembra 2011 napovedal ustanovitev strokovne skupine na visoki ravni, katere mandat je bil oceniti potrebo po strukturnih reformah v bančnem sektorju Unije. Skupini predseduje Erkki Liikanen, guverner finske centralne banke[1]. Poročilo je bilo predstavljeno oktobra 2012, v njem pa je bilo zapisano, da je prestrukturiranje bank nujno za dopolnitev obstoječih reform, in priporočena obvezna ločitev trgovanja za lasten račun in drugih trgovalnih dejavnosti z visokim tveganjem ter njihov prenos na ločeno pravno osebo znotraj bančne skupine. Ločitev bi bila obvezna samo za banke, v katerih dejavnosti, ki jih je treba ločiti, predstavljajo pomemben delež poslov banke[2]. Evropski parlament je 3. julija 2013 z veliko večino sprejel samoiniciativno poročilo z naslovom „Reforma strukture bančnega sektorja EU“[3], ki pozdravlja ukrepe za strukturne reforme na ravni Unije za obravnavo pomislekov v zvezi z bankami, ki so „prevelike, da bi propadle“[4].

Ta predlog predstavlja ključni del odziva Unije na dilemo v zvezi s kreditnimi institucijami, ki so prevelike, da bi propadle. Njegov cilj je preprečiti, da bi se uresničila preostala tveganja v bančnem sistemu Unije, ki se ne obvladujejo. S predlogom se bo omejilo umetno napihovanje bančnih bilanc, zlasti dejavnosti, ki so povsem špekulativne narave, s tem pa se bo zmanjšalo tveganje, da bodo morali pri reševanju propadlih bank na pomoč priskočiti davkoplačevalci, ter zmanjšali stroški in zahtevnost morebitnega reševanja. Predlog tudi pomembno dopolnjuje direktivo, ki določa okvir za sanacijo in reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (v nadaljnjem besedilu: BRRD)[5].

Strukturna reforma zaenkrat še ni bila uvrščena na dnevni red mednarodnih reform, ki je bil dogovorjen v okviru skupine G20. Vendar je vrsta jurisdikcij po celem svetu uvedla ali predlagala ukrepe za obravnavo zgornjih pomislekov. Zadnjih nekaj let se je več držav članic ukvarjalo s pobudami za reforme (Nemčija, Francija, Združeno kraljestvo in Belgija). Združene države Amerike so pred kratkim sprejele tako imenovano „Volckerjevo pravilo“, ki bankam prepoveduje trgovanje za lasten račun. Tudi mednarodne organizacije so zahtevale globalno razpravo o strukturi in poslovnih modelih bank. Zaradi vedno večjega števila pobud za reforme na tem področju in da bi se preprečilo prekrivanje nezdružljivih ukrepov, ki bi vplivalo na mednarodno delujoče banke, so voditelji iz skupine G20 na zadnjem vrhu v Sankt Peterburgu pozvali Odbor za finančno stabilnost, naj oceni čezmejno skladnost strukturnih reform bank in njihove posledice za globalno finančno stabilnost. Ta predlog dosledno upošteva trenutna prizadevanja za mednarodno koordinacijo ter priznava potrebo po preprečevanju priložnosti za regulativno arbitražo.

Temu predlogu je priložen neposredno povezan predlog za odpravo še enega „prevodnika“ za širjenje negativnih vplivov v finančnem sistemu, in sicer medsebojne povezanosti med udeleženci na trgu, vključno s sistemsko pomembnimi bankami, prek nepreglednih trgovalnih povezav in poslov financiranja vrednostnih papirjev. Zelena knjiga o bančništvu v senci, ki jo je Komisija predstavila 19. marca 2012[6], je potrdila, da bi zaradi okrepljene zakonodajne ureditve bančništva velik del bančnih dejavnosti prešel s konvencionalnega bančništva v „bančništvo v senci“, ki je opredeljeno kot „sistem kreditnega posredovanja, ki vključuje subjekte in dejavnosti zunaj konvencionalnega bančnega sistema“[7]. Evropski parlament je 20. novembra 2012 sprejel resolucijo o bančništvu v senci[8], v kateri je poudaril potrebo po zagotovitvi večje preglednosti v strukturi in dejavnostih finančnih institucij ter potrebo po tem, da so nadzorniki seznanjeni z ravnjo dejavnosti bančništva v senci, kot so pogodbe o začasni prodaji in posojanje vrednostnih papirjev. Komisija je 4. septembra 2013 v sporočilu o bančništvu v senci[9] poudarila, da bo povečanje preglednosti poslov financiranja vrednostnih papirjev, kot so pogodbe o začasni prodaji, posojanje vrednostnih papirjev, druge enakovredne transakcije in ponovna zastava, bistvenega pomena za spremljanje tveganj, povezanih z medsebojno povezanostjo, prevelikimi finančnimi vzvodi in procikličnim obnašanjem.

Nadaljevanje tega obrazložitvenega memoranduma je omejeno na predstavitev trenutnega predloga v zvezi s strukturno ločitvijo kreditnih institucij.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Posvetovanja z deležniki so potekala ob več priložnostih. Strokovna skupina na visoki ravni se je med svojim mandatom srečala z različnimi deležniki in organizirala javno posvetovanje, namenjeno bankam, podjetniškim strankam, malim strankam in njihovim združenjem[10]. Komisija je prav tako organizirala javno posvetovanje z deležniki, in sicer oktobra 2012[11]. Strukturna reforma bank in potreba po usklajenih ukrepih na ravni Unije sta prav tako bili temi, o katerih se je razpravljalo z državami članicami.

Med pripravo ocene učinka je Komisija spomladi 2013 organizirala dodatno javno posvetovanje z deležniki, pri čemer je banke pozvala, naj s pomočjo modelov ponazorijo učinek različnih vrst strukturnih reform[12]. V 500 odzivih na posvetovanje so postale jasne razlike med bankami na eni strani ter potrošniki in nebančnimi finančnimi institucijami na drugi. Banke so bile v veliki meri proti strukturnemu ločevanju, potrošniki in nebančne finančne institucije pa so ga večinoma podprle. Stališča glede drugih kategorij so bila bolj uravnotežena.

Medsektorska usmerjevalna skupina o strukturni bančni reformi je bila ustanovljena marca 2013 in vključuje predstavnike iz generalnih direktoratov COMP, ECFIN, EMPL, ENTR, JUST, MARKT, SG, SJ, TAXUD in JRC. Skupina se je sestala marca, aprila in septembra 2013 in prispevala k delu pri oceni učinka.

Osnutek ocene učinka je bil odboru Komisije za oceno učinka predložen 19. septembra 2013, z odborom pa se je o njem razpravljalo 16. oktobra 2013. Odbor za oceno učinka je priporočila za izboljšanje osnutka predložil 18. oktobra 2013. Glavna priporočila so bila: (i) izboljšati opis problematike in osnovnega scenarija, (ii) bolje opisati in razložiti različice reforme, (iii) bolje oceniti učinke in bolje opisati učinkovitost različic reforme, ki so se ohranile, (iv) bolje predstaviti stališča deležnikov in (v) dodati glosar izrazov. Službe Komisije so popravljeno oceno učinka ponovno predložile 18. decembra 2013, skupaj z ločenim dokumentom, v katerem je bilo pojasnjeno, kako so bile upoštevana priporočila odbora za oceno učinka. Odbor je nato 15. januarja 2014 izdal pozitivno mnenje, hkrati pa dodal nova priporočila za nadaljnje izboljšave, pri čemer je zlasti zahteval, naj se razširi analiza utemeljitev za predlagane ukrepe ter bolje predstavijo alternativne različice reforme, učinki in stališča deležnikov v zvezi z ukrepi glede preglednosti, ki so bili vključeni šele po ponovni predložitvi končne ocene učinka. Odbor za oceno učinka je priporočil tudi nadaljnjo okrepitev različic strukturne reforme ter oceno učinkov in učinkovitosti različic reforme, ki so se obdržale. V končni oceni učinka je bila analiza preglednosti reformnih ukrepov občutno razširjena, v veliki meri pa sta bili upoštevani tudi preostali priporočili odbora.

Kar zadeva splošne stroške in koristi tega predloga, sta se v oceni učinka v zvezi s predlogom uporabila kvalitativna analiza in kvantitativno modeliranje. V oceni učinka je bilo sklenjeno, da so implicitne subvencije znatne in odvisne od velikosti banke ter stopnje medsebojne povezanosti banke z drugimi subjekti. V predlogu so se ustrezno upoštevale očitne koristi raznolikosti bančnih modelov v Evropi, njegov namen pa je zagotoviti, da bo ohranjeno občutljivo ravnovesje med preprečevanjem sistemskih tveganj in financiranjem trajne gospodarske rasti.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1.        Pravna podlaga in subsidiarnost

Pravna podlaga za to uredbo je člen 114(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki dovoljuje sprejetje ukrepov za približevanje določb zakonov in drugih predpisov v državah članicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga.

Enotni predpisi o strukturi bank bodo povečali finančno stabilnost v Uniji, bolje povezali finančne trge, olajšali nadzorovano reševanje in sanacijo skupine, povečali čezmejno opravljanje storitev in ustanavljanje v drugih državah članicah, zmanjšali izkrivljanje konkurence ter preprečevali regulativno arbitražo.

Nekatere države članice Unije so predlagale ali sprejele strukturne reformne ukrepe za nacionalne bančne sisteme. Zaradi neusklajenih nacionalnih zakonodaj, ki si ne prizadevajo za iste cilje politike na način, ki je skladen in enakovreden mehanizmom, predvidenim v tej uredbi, se povečuje verjetnost, da bo to vplivalo na gibanja kapitala in odločitve o naložbah. Brez pristopa na ravni celotne Unije bodo banke prisiljene prilagoditi svojo strukturo in poslovanje po posameznih državah, zaradi česar bodo še bolj kompleksne, razdrobljenost pa se bo še povečala.

Neusklajene nacionalne zakonodaje bi tudi ogrozile prizadevanja za enoten pravilnik, ki bi se uporabljal na celotnem notranjem trgu, ter za vzpostavitev učinkovite bančne unije, saj bi omejile učinkovitost enotnega mehanizma nadzora (SSM)[13] in bodočega enotnega mehanizma za reševanje (SRM)[14]. Zaradi neusklajenih zakonodaj je zahtevnejše in dražje tudi upravljanje čezmejnih institucij.

Uskladitev na ravni Unije, ki je predvidena s to uredbo, lahko zagotovi, da bančne skupine v Uniji, od katerih številne poslujejo v več državah članicah, ureja skupen okvir strukturnih zahtev, s čimer se bodo zagotovili enaki konkurenčni pogoji, zmanjšala regulativna zapletenost, preprečili neupravičeni stroški zagotavljanja skladnosti za čezmejne dejavnosti, spodbujala nadaljnja integracija na trgu Unije in prispevalo k odpravi priložnosti za regulativno arbitražo.

Skladno s ciljem prispevanja k delovanju notranjega trga lahko država članica, ki je že sprejela zakonodajo, ki kreditnim institucijam, ki sprejemajo vloge prebivalstva in MSP, prepoveduje naložbene dejavnosti v svojem imenu za svoj račun ter držanje trgovalnih sredstev, od Komisije zahteva, da odobri odstopanje od določb v poglavju III (ločitev določenih trgovalnih dejavnosti) za kreditno institucijo, za katero se uporablja nacionalno pravo, ki je skladno z določbami navedenega poglavja. To bi državam članicam, za katere velja, da so že uvedle povsem enakovredne ukrepe, omogočilo, da se izognejo dragemu usklajevanju obstoječih, učinkovitih določb z določbami tega predloga. Da bi se zagotovilo, da učinki nacionalne zakonodaje ne ogrožajo cilja ali delovanja notranjega trga, morajo biti cilji nacionalne zakonodaje enaki tistim, ki so opredeljeni v tem predlogu, nacionalne pravne, nadzorne in izvršilne ureditve pa morajo zagotoviti, da kreditna institucija izpolnjuje pravno zavezujoče zahteve, ki so skladne s tem predlogom.

V tem predlogu je ustrezno upoštevan hiter razvoj finančnih trgov in finančnih inovacij, kot tudi razvoj regulativnih in nadzornih okvirov v Uniji. Da bi se zagotovila učinkovit in dosleden nadzor ter razvoj enotnega pravilnika o bančništvu, je v tem predlogu predvidena pomembna vloga Evropskega bančnega organa (v nadaljnjem besedilu: EBA). Pristojni organi se bodo posvetovali z EBA pri sprejemanju nekaterih odločitev iz tega predloga, EBA pa bo pripravila osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov ter pripravljala poročila za Komisijo. To je še zlasti pomembno v primerih, opisanih v členih 9, 10, 13 in 21.

3.2.        Sorazmernost

V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe EU vsebina in oblika ukrepov Unije ne smeta presegati tega, kar je potrebno za uresničevanje ciljev Pogodb.

Predlagana uredba velikim kreditnim institucijam in bančnim skupinam v Uniji prepoveduje izvajanje trgovanja za lasten račun ter nekaterih povezanih dejavnosti.

Ločitev lastništva je potencialno lahko najučinkovitejše orodje strukturne reforme v smislu doseganja konkretnih ciljev, kot so lažje reševanje in omejevanje moralnega tveganja, nasprotij interesov ter neustreznega razporejanja kapitala in sredstev. Potencialne koristi prepovedi trgovanja za lasten račun bi bile še zlasti velike pri omejevanju tveganj, kompleksnosti, medsebojne povezanosti in nasprotij interesov. Vendar zaradi izzivov, ki jih predstavlja težavno razločevanje med trgovanjem za lasten račun in drugimi podobnimi trgovalnimi dejavnostmi, zlasti vzdrževanjem trga, ozka opredelitev dejavnosti, za katere se bo uporabljala prepoved, podpira sorazmernost tega ukrepa. Izključitev manjših bank iz področja uporabe prepovedi je utemeljena zaradi nesorazmernih učinkov, ki bi jih prepoved imela za take banke, če bi morale odprodati dele svojih portfeljev.

Predlagana uredba zahteva tudi, da pristojni organ izvede sistematičen pregled nekaterih drugih dejavnosti, in sicer vzdrževanja trga, vlaganja v ali sponzoriranja listinjenj ter trgovanja z določenimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Te so bile opredeljene kot dejavnosti, pri katerih obstaja največje tveganje, da bo prišlo do trgovanja za lasten račun z namenom izogibanja prepovedi, in ki bi lahko privedle do tveganj za stabilnost osnovne kreditne institucije in finančnega sistema Unije. Pristojni organ ima pooblastilo, da zahteva ločitev. To pooblastilo, da se zahteva ločitev, ni splošen ukrep; pristojni organ lahko namreč uporablja lastno presojo, pri tem pa se zanaša na sklop usklajenih meril. Od pristojnega organa se tako samo v določenih razmerah, ko tveganja presežejo ravni, ki se določijo z usklajenimi merili, zahteva, da predpiše ločitev. Ta pristop velja za sorazmernega, saj se ločitev zahteva samo pod določenimi pogoji ter po poglobljenem pregledu učinkov navedenih dejavnosti na profil tveganja in ravnanje osnovne kreditne institucije.

Predlagana uredba je namenjena velikim kreditnim institucijam in bančnim skupinam. Glede na to, da je glavni cilj predloga obravnava preostalih sistemskih tveganj v finančnem sistemu Unije, bi bila razširitev ukrepov na vse kreditne institucije nesorazmerna in bi privedla do neutemeljenih stroškov, zlasti za manjše kreditne institucije.

Za kreditne institucije, ki ne dosegajo pragov iz predlagane uredbe, se predvideni strukturni ukrepi ne bodo uporabljali. To pomeni, da se lahko države članice ali pristojni organi odločijo uvesti podobne ukrepe tudi za manjše kreditne institucije.

Predlagana uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude, lastninsko pravico ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, ter jo je treba izvajati v skladu s temi pravicami in načeli.

3.3.        Podrobna obrazložitev predloga

V tem oddelku so na kratko opisani glavni sestavni deli uredbe.

3.3.1.     Cilji in predmet strukturne ločitve

Cilj predlagane uredbe je povečati finančno stabilnost v Uniji s strukturno reformo velikih bank, s katero bi se dopolnile reforme finančnega sistema, ki so že bile sprejete na ravni Unije. V členu 1 so opisani namen in cilji reforme.

V členu 2 je opisan predmet urejanja, tj. določitev predpisov o strukturnih spremembah bank, ki so prevelike, da bi propadle, s prepovedjo trgovanja za lasten račun in potencialno ločitvijo določenih trgovalnih dejavnosti.

3.3.2.     Področje uporabe

V členu 3 je navedeno, da se predlagana uredba uporablja za banke, ki izpolnjujejo določena merila in presegajo določene pragove.

(1) Zahteve se uporabljajo za evropske banke, ki so opredeljene kot globalno sistemsko pomembne institucije.

(2) Uporabljajo se tudi za banke, ki tri leta zapored presegajo naslednja pragova: (a) bilančna vsota banke presega 30 milijard EUR[15] in (b) skupna trgovalna sredstva in obveznosti presegajo 70 milijard EUR ali 10 odstotkov bilančne vsote.

V členih 22 in 23 so navedene dodatne podrobnosti o tem, kako bi se morale izračunati „trgovalne dejavnosti“ (za potrebe pregleda s strani pristojnega organa, ki bi potencialno privedel do ločitve od kreditne institucije). Glede na to, da je strukturna bančna reforma osredotočena na bančne dejavnosti, člen 23(2) navaja, da za finančne konglomerate dejavnosti zavarovalnic in nefinančnih podjetij ne smejo biti vključene v izračun.

Predlagana uredba se bo uporabljala za kreditne institucije v Uniji in njihova obvladujoča podjetja v EU ter njihova odvisna podjetja in podružnice, tudi v tretjih državah. Uporabljala se bo tudi za podružnice in odvisna podjetja bank iz tretjih držav v Uniji. Tako široko geografsko področje uporabe je upravičeno, saj se morajo zagotoviti enaki konkurenčni pogoji in preprečiti prenos dejavnosti izven Unije z namenom izogibanja izpolnjevanju teh zahtev. Vendar bi lahko bila tuja odvisna podjetja bank iz Unije in podružnice tujih bank v EU izvzeti iz zahtev, če se zanje uporabljajo enakovredna pravila o ločitvi (člena 4 in 27). V členu 4(2) je predvideno še eno izvzetje: nadzorniki imajo pooblastilo, da iz obveznosti ločitve izvzamejo tuja odvisna podjetja skupin z avtonomno, geografsko decentralizirano strukturo, ki izvajajo strategijo reševanja MPE.

Z uporabo zahteve po ločitvi v celotni globalni skupini podjetij ne glede na geografsko lokacijo se prepreči zmožnost bank, da se izognejo obveznosti ločitve s premestitvijo določenih dejavnosti iz Unije. Z dopolnitvijo široke teritorialne pokritosti z enakovrednim režimom v tretjih državah se poleg tega tudi omejijo možni pomisleki v zvezi z ekstrateritorialnim delovanjem v jurisdikcijah tretjih držav. Z zahtevo, da tuje banke ločijo svoje poslovanje v Uniji, se zagotavljajo tudi enaki konkurenčni pogoji na notranjem trgu in s tem zmanjša tveganje nepoštene konkurence na najnižjo možno raven.

3.3.3.     Prepoved trgovanja za lasten račun (poglavje II)

V členu 6(1) predlagane uredbe je določeno, da se kreditna institucija in subjekti v isti skupini ne smejo ukvarjati s trgovanjem za lasten račun s finančnimi instrumenti in blagom. Čeprav so dosledni podatki na ravni Unije o konkretnih bančnih dejavnostih redki, razpoložljivi podatki kažejo, da trgovanje za lasten račun trenutno predstavlja majhen del bančnih bilanc[16]. Vendar isti podatki tudi kažejo, da je bilo tovrstno trgovanje pred krizo razširjeno in da ob odsotnosti regulacije ni zagotovila, da se v prihodnje ne bo ponovno povečalo.

Trgovanje za lasten račun je težko opredeliti in ga razlikovati od vzdrževanja trga. Skladno s členom 5(4), v katerem je trgovanje za lasten račun ozko opredeljeno, bi bile prepovedane dejavnosti enot, oddelkov ali posameznih trgovcev, ki so posebej namenjeni prevzemanju pozicij za ustvarjanje dobička za lasten račun in nimajo nobene povezave s poslovanjem za račun strank ali varovanjem subjekta pred tveganjem.

V členu 6(2) je pojasnjeno, da če kreditne institucije, ki spadajo v področje uporabe predlagane uredbe, kot je opredeljeno v členih 3 in 4, upravljajo posebne strukture za nakup in prodajo instrumentov denarnega trga za potrebe upravljanja denarnih sredstev, zanje ta prepoved ne velja. Iz prepovedi je poleg tega izvzeto tudi trgovanje z državnimi obveznicami Unije (člen 6(2)(a)), da bi se preprečili možni negativni učinki na teh ključnih trgih. To izvzetje je enako izvzetju za trgovanje z državnimi obveznicami v zvezi z oceno dejavnosti (člen 8(2)).

Čeprav bi se lahko prepoved trgovanja za lasten račun načeloma uporabljala za vse banke, je predlagano, da se uporablja samo za banke iz člena 3. Da bi se preprečilo, da bi se banke izogibale prepovedi, na primer tako, da bi imele v lasti ali vlagale v hedge sklade, člen 6(1)(b) določa, da je bankam, za katere velja prepoved trgovanja za lasten račun, prav tako prepovedano vlagati v ali imeti deleže v hedge skladih (ali z njimi povezana potrdila/izvedene finančne instrumente) ali v subjektih, ki se ukvarjajo s trgovanjem za lasten račun ali sponzorirajo hedge sklade. Skladi brez finančnega vzvoda in zaprtega tipa, predvsem skladi zasebnega kapitala, skladi tveganega kapitala in skladi za socialno podjetništvo, so izvzeti iz te prepovedi zaradi vloge, ki jo imajo pri podpiranju realnega sektorja gospodarstva (člen 6(3)). Kreditne institucije, ki jih zajemajo te prepovedi, bodo lahko še naprej opravljale bančne storitve in/ali storitve skrbništva za hedge sklade.

3.3.4.     Potencialna ločitev določenih trgovalnih dejavnosti (poglavje III)

Banke se ukvarjajo s številnimi drugimi trgovalnimi in naložbenimi bančnimi dejavnostmi, vključno z vzdrževanjem trga, posojanjem skladom tveganega in zasebnega kapitala, vlaganjem v in sponzoriranjem tveganih listinjenj, prodajo in trgovanjem z izvedenimi finančnimi instrumenti itd. Bančne skupine bodo lahko še naprej izvajale te dejavnosti, vendar bo o tem presojal pristojni organ, ki bo zavezan pregledati trgovalne dejavnosti in bo imel pooblastilo (in v določenih razmerah tudi obveznost), da loči podsklop dejavnosti (vzdrževanje trga, tvegana listinjenja, kompleksni izvedeni finančni instrumenti), če bodo presežene določene vrednosti. Namen tega je preprečiti tveganje, da bi se banke izogibale prepovedi iz člena 6 z izvajanjem skritih dejavnosti trgovanja za lasten račun in da bi trgovalne dejavnosti, ki niso prepovedane, postale prepomembne ali imele velik finančni vzvod. Osnovno načelo predlagane uredbe je, da se lahko subjekti v bančni skupini, ki sprejemajo vloge, s temi dejavnostmi ukvarjajo samo, v kolikor pristojni organ ni določil, da se morajo izvajati v ločenem „trgovalnem subjektu“.

3.3.4.1.  Dejavnosti, ki se bodo morale ločiti

V členu 8 so trgovalne dejavnosti široko opredeljene, in sicer je navedeno, da so to dejavnosti, ki na primer niso sprejemanje vlog, ki se štejejo med zajamčene vloge v okviru jamstev za vloge, posojanje, plačilne storitve na drobno in številne druge dejavnosti. V členu 8(2) je tudi določeno, da so državne obveznice Unije izvzete iz obveznosti pregleda in pooblastila za ločevanje. Tako izvzetje je skladno s trenutno prakso uteži tveganja 0 % v uredbi in direktivi o kapitalskih zahtevah[17] (CRR/CRD IV). Kljub temu je v členu 8(3) določeno, da lahko Komisija z delegiranimi akti razširi področje uporabe izvzetja na državne obveznice vlad zunaj Unije, če te izpolnjujejo določene pogoje.

3.3.4.2.  Dolžnost pregleda dejavnosti

Predlagana uredba bo pristojni organ zavezovala, da pregleda trgovalne dejavnosti bank, ki presegajo zadevna pragova, vključno zlasti s specifičnimi dejavnostmi, ki so še posebej blizu trgovanju za lasten račun in lahko zato prej vsebujejo skrito trgovanje za lasten račun (vzdrževanje trga) ali pa so imele ključno vlogo med finančno krizo (npr. vlaganje v in sponzoriranje tveganih listinjenj ter trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, drugačnimi od tistih, ki so posebej dovoljeni za namene skrbnega upravljanja tveganj). Pristojni organi bodo te dejavnosti ocenili glede na določena merila, prilagojena s pomočjo podatkov nadzornih organov. S temi merili se bodo ocenili relativna velikost, finančni vzvod, kompleksnost, dobičkonosnost, povezano tržno tveganje in medsebojna povezanost (člen 9(2)). Da bi se zagotovilo, da se ta merila merijo in uporabljajo dosledno, je s členom 9(4) organu EBA zaupana naloga, da pripravi zavezujoč izvedbeni tehnični standard, ki ga bo sprejela Komisija.

3.3.4.3.  Pooblastilo za ločitev

V členu 10(1) je določeno, da morajo pristojni organi zahtevati ločitev, če je bilo ugotovljeno, da trgovalne dejavnosti banke (vzdrževanje trga, vlaganje v in sponzoriranje tveganih listinjenj ter trgovanje z določenimi izvedenimi finančnimi instrumenti) in povezana tveganja presegajo določene pragove in izpolnjujejo določene pogoje, povezane z merili. Če banka pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da te dejavnosti ne ogrožajo finančne stabilnosti Unije, se lahko pristojni organ, ob upoštevanju ciljev predlagane uredbe, odloči, da ne bo zahteval ločitve.

V členu 10(2) je določeno, da lahko pristojni organ zahteva ločitev določene trgovalne dejavnosti, če meni, da zadevna dejavnost ogroža finančno stabilnost banke ali Unije, pri čemer upošteva cilje predlagane uredbe.

Pristojni organ bi se moral pred sprejetjem odločitev iz člena 10 posvetovati z EBA in jo obvestiti o končni odločitvi.

Komisija je s členom 10(5) pooblaščena za sprejetje delegiranega akta, ki določa vrednost, ki jo posamezno merilo ne sme preseči, ter pogoje, vključno s številom meril, ki morajo biti presežena, da se lahko uporabi zahteva po ločitvi. Poleg tega bo Komisija pooblaščena, da določi, katere vrste listinjenj ne veljajo za tvegane za finančno stabilnost v skladu s seznamom meril in jih zato lahko osnovna kreditna institucija izvaja.

3.3.4.4.  Upravljanje lastnih tveganj banke („upravljanje denarnih sredstev“)

Če pride do dodatne ločitve dejavnosti, je v členu 11(1) pojasnjeno, da je banki, ki sprejema vloge, še vedno dovoljeno upravljati lastna tveganja. Kljub temu bi to moralo biti povezano z določenimi varovali, saj lahko upravljanje denarnih sredstev vodi do trgovanja za lasten račun, upravljanje likvidnosti pa vključuje prevzemanje določenih špekulativnih pozicij.

3.3.4.5.  Izvajanje storitev upravljanja tveganj za stranke

V členu 12 je pojasnjeno, da osnovna kreditna institucija še vedno lahko prodaja določene produkte za upravljanje tveganj (tj. izvedene finančne instrumente) strankam, ki niso finančne institucije ali banke. Vendar prodaja izvedenih finančnih instrumentov strankam banko izpostavlja dodatnim tveganjem, kar lahko zlasti poveča zahtevnost njenega reševanja, zanjo pa se bodo zato uporabljale drugačne ravni varoval in kontrol. Da bi se ta tveganja odpravila, je navedeno, da lahko osnovna kreditna institucija obrestne, valutne in kreditne izvedene finančne instrumente ter izvedene finančne instrumente na blago in izvedene finančne instrumente na emisijske kupone, za katere se izvaja kliring prek centralne nasprotne stranke, prodaja svojim nefinančnim strankam, zavarovalnicam in institucijam za poklicno pokojninsko zavarovanje, vendar samo za varovanje pred obrestnim, valutnim in kreditnim tveganjem, tveganjem spremembe cen blaga in tveganjem spremembe vrednosti emisijskih kuponov ter ob uporabi zgornjih mej za izhajajoče pozicijsko tveganje. S priznanjem določenih izvedenih finančnih instrumentov se bo banke dodatno spodbudilo k standardizaciji teh instrumentov, kar je tako v skladu s strateškimi cilji uredbe o infrastrukturi evropskega trga (EMIR)[18].

3.3.4.6.  Predpisi o ločitvi trgovalnih dejavnosti

Če pristojni organi zahtevajo ločitev zgoraj navedenih trgovalnih dejavnosti in bodo te dejavnosti ostale znotraj bančne skupine, bi se morale te potem prenesti na ločeno pravno osebo („trgovalni subjekt“). Pravne, gospodarske, vodstvene in poslovne povezave med navedenim subjektom in preostalo skupino bi morale biti omejene, da bi se zagotovila učinkovita ločitev. V členu 13(3) je določeno, da če pride do ločitve, mora biti skupina organizirana v homogene funkcionalne podskupine z osnovnimi kreditnimi institucijami na eni strani in trgovalnimi subjekti na drugi. V členu 13(5) do (13) predlagane uredbe so določeni pogoji, ki se bodo uporabljali za zagotovitev učinkovite ločitve v pravnem, gospodarskem, vodstvenem in poslovnem smislu. Po ločitvi bi se za zadevne podskupine uporabljale bonitetne zahteve, opisane v navedenih členih, na posamični ali podkonsolidirani podlagi.

Poleg tega člen 13(11) omogoča odstopanja od uredbe o kapitalskih zahtevah v zvezi z opustitvijo določenih zahtev, da bi se zagotovilo, da se bonitetne zahteve (kapital, likvidnost in razkritja) za zadevne podskupine uporabljajo na podkonsolidirani podlagi. Skupine, ki se štejejo za vzajemne institucije, zadružne institucije, hranilnice ali podobne institucije, se ukvarjajo s tveganimi trgovalnimi dejavnostmi, zato se zanje uporabljajo zahteve iz tega predloga. Vendar imajo te institucije zelo specifično lastniško in ekonomsko strukturo ter imajo pomembno vlogo pri financiranju lokalne in regionalne ekonomije. Nekateri predpisi v zvezi z ločitvijo bi lahko zahtevali pomembne spremembe v strukturni organizaciji takih subjektov. To bi lahko bilo nesorazmerno s koristmi, če bi morali ti subjekti povsem spremeniti svojo korporativno identiteto. Tako lahko pristojni organ sklene osnovnim kreditnim institucijam, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 49(3)(a) ali (b) Uredbe (EU) št. 575/2013, dovoliti, da imajo kapitalske deleže ali glasovalne pravice v trgovalnih subjektih, če meni, da so takšni kapitalski deleži ali glasovalne pravice nujno potrebni za delovanje skupine in je osnovna kreditna institucija sprejela zadostne ukrepe za ustrezno zmanjševanje ustreznih tveganj.

Drug bistveni del ekonomske ločitve med osnovno kreditno institucijo in trgovalnim subjektom so omejitve v zvezi z velikimi izpostavljenostmi. V členih 14 do 17 so v ta namen določena ustrezna pravila. Ta pravila se nanašajo na omejitve velikih izpostavljenosti znotraj in izven skupine ter posameznih in skupnih velikih izpostavljenosti.

3.3.4.7.  Načrt ločitve

Pred dejansko ločitvijo trgovalnih dejavnosti na odvisno podjetje bodo zadevne banke morale pristojnim organom predložiti „načrt ločitve“. V členu 18 je določeno, da bi ta načrt moral odobriti pristojni organ, pri čemer bi moral imeti možnost zahtevati spremembe načrta, kot bi bilo ustrezno, ali določiti svoj načrt za ločitev v primeru, da zadevna banka ne ukrepa.

3.3.4.8.  Sodelovanje med pristojnimi organi in organi za reševanje

V direktivi o sanaciji in reševanju bank je predvideno, da lahko organi za reševanje pri načrtovanju reševanja od bank zahtevajo, da izvedejo strukturne spremembe (npr. njihove pravne in organizacijske strukture), če organ za reševanje meni, da je to potrebno za odpravo ovir za učinkovito reševanje. Čeprav predlagana uredba obravnava širši nabor ciljev, ki presegajo zgolj dejavnosti reševanja, je nujno zagotoviti, da zadevni organi sodelujejo med sabo. V členu 19 je tako določeno, da mora pristojni organ, če se odloči, da bo zahteval ločitev dejavnosti, obvestiti organe za reševanje (člen 19(1)) in upoštevati vse tekoče ali obstoječe ocene rešljivosti, ki jih organi za reševanje izvedejo v skladu s členom 13 in 13(a) direktive o sanaciji in reševanju bank. Podobno mora organ za reševanje pri ocenjevanju rešljivosti institucije upoštevati uradno obvestilo glede sklepa o ločitvi dejavnosti, ki ga izda pristojni organ.

3.3.4.9.  Prepovedane dejavnosti za trgovalni subjekt

V členu 20 je določeno, da trgovalni subjekt ne sme izvajati določenih storitev. Te so sprejemanje vlog, ki štejejo med zajamčene vloge v okviru sistemov zajamčenih vlog, in opravljanje plačilnih storitev na drobno, kot so opredeljene v direktivi o plačilnih storitvah[19].

3.3.4.10.          Odstopanje

Predlagana uredba sicer določa enotne predpise o namenu, ciljih in instrumentih za strukturno reformo bank na notranjem trgu, vendar člen 21 omogoča odstopanje od zahtev glede ločitve v poglavju III za kreditne institucije, ki jih zajema nacionalna zakonodaja z enakim učinkom kot določbe poglavja III predloga. To odstopanje bo Komisija odobrila na zahtevo zadevne države članice, potem ko je država članica pridobila pozitivno mnenje pristojnega organa, odgovornega za nadzor bank, za katere se zahteva odstopanje. Da bo izpolnjevala pogoje za odstopanje, mora primarna nacionalna zakonodaja biti sprejeta pred 29. januarjem 2014 ter izpolnjevati merila iz člena 21(1). To pomeni, da morajo biti cilji, področje uporabe ratione materiae in določbe nacionalnega zakona, ki se nanašajo na pravno, gospodarsko in vodstveno ločitev subjekta, ki sprejema vloge, podobni tistim v predlagani uredbi.

3.3.5.     Skladnost: subjekti in pristojni organi (poglavje V)

Večina bank, ki jih zajema člen 3, posluje v več državah, tako prek podružnic kot prek odvisnih podjetij. Nadzoruje jih več različnih organov, tako matičnih držav (obvladujoče podjetje, odvisna podjetja v različnih državah članicah) kot držav gostiteljic (podružnice). Da bi se zagotovila učinkovita in uspešna izvedba strukturne reforme na ravni skupin, je s členom 26 zadnja beseda pri odločitvah glede strukturne ločitve dana glavnemu nadzorniku, ki je pristojen za konsolidirano skupino. Ta pristop je bil izbran v nekaterih predlogih za nacionalne reforme. Glavni nadzornik bi se moral pred sprejetjem kakršne koli odločitve najprej posvetovati z nadzornikom matične države pomembnih odvisnih podjetij skupine.

3.3.6.     Odnosi s tretjimi državami (poglavje VI)

V členu 27 je določeno, da se morajo sprejeti delegirani akti za priznanje strukturnih reform v tretjih državah kot enakovrednih, če izpolnjujejo določene pogoje.

3.3.7.     Upravne sankcije in ukrepi (poglavje VII)

Poglavje VII odraža trenutne horizontalne politike v sektorju finančnih storitev v zvezi s sankcijami in ukrepi. V njem je opredeljen skupen pristop do glavnih kršitev predlagane uredbe ter določeni upravne sankcije in ukrepi, za uporabo katerih bi morali biti pristojni organi pooblaščeni v primeru glavnih kršitev.

3.3.8.     Poročilo in pregled (poglavje VIII)

Sprejetje tega predloga bi predstavljalo prvi sklop predpisov o strukturni ločitvi, ki bi se uporabljali za banke na ravni Unije. Zato je pomembno oceniti, ali so se zgoraj opisani predpisi izkazali za uspešne in učinkovite pri doseganju namena in ciljev strukturne reforme. V ta namen so v zadnjem poglavju opisana številna področja, na katerih bo Komisija pregledala zakonodajni okvir tako v splošnem smislu kot v konkretnih primerih (člen 34). Na primer, pregledi bodo osredotočeni na uporabo pragov, uporabo in učinkovitost prepovedi, predvidene v členu 6, obseg dejavnosti, ki se morajo pregledati, in ustreznost in uporabo meril.

3.3.9.     Časovni razpored

Spodaj so navedeni glavni datumi v zvezi s sprejetjem in izvedbo ključnih določb tega predloga ob predpostavki, da bosta Evropski parlament in Svet končno besedilo te uredbe sprejela do junija 2015:

· Komisija bo potrebne delegirane akte za izvedbo ključnih določb sprejela do 1. januarja 2016;

· seznam bank, ki jih zajema ta uredba, in bank, za katere se uporablja odstopanje, bo objavljen 1. julija 2016, nato pa vsako leto;

· prepoved trgovanja za lasten račun bo začela veljati s 1. januarjem 2017;

· določbe o ločitvi trgovalnih dejavnosti od kreditnih institucij bodo začele veljati s 1. julijem 2018.

4.           Proračunske posledice:

Finančni in proračunski učinek predloga je naveden v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena temu predlogu.

2014/0020 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v EU

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[20], ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke[21],

po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov[22],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Finančni sistem Unije vključuje več kot 8 000 bank različnih velikosti, z različno korporativno strukturo in različnimi poslovnimi modeli, od katerih jih je nekaj v obliki velikih bančnih skupin, ki izvajajo dejavnosti, ki obsegajo vsa možna področja. Te skupine sestavljajo zapleteno mrežo pravnih subjektov in povezav znotraj skupine. Med seboj so močno povezane prek medbančnega posojanja in izposojanja ter prek trgov izvedenih finančnih instrumentov. Posledice morebitnih propadov teh velikih bank so lahko izjemno obsežne in pomembne.

(2)       Finančna kriza je pokazala, kako medsebojno so povezane banke v Uniji in kakšno tveganje to predstavlja za finančni sistem. Zato je bilo do zdaj reševanje zahtevno in je vključevalo celotne bančne skupine namesto samo tistih delov, ki niso več bili sposobni uspešnega poslovanja, pri tem pa se je v veliki meri zanašalo na javno podporo.

(3)       Unija in države članice se od začetka finančne krize ukvarjajo s temeljito prenovo zakonodajne ureditve in nadzora bank, vključno s prvimi koraki za vzpostavitev bančne unije. Zaradi resnosti in obsežnosti finančne krize ter potrebe zagotoviti, da je vse banke mogoče rešiti oziroma sanirati, je bilo treba oceniti, ali je potrebnih več ukrepov za nadaljnje zmanjšanje verjetnosti in posledic propada največjih in najbolj kompleksnih bank. Za to nalogo je bila zadolžena strokovna skupina na visoki ravni, ki ji predseduje Erkki Liikanen. Skupina je za največje in najbolj kompleksne banke predlagala obvezno ločitev trgovanja za lasten račun in drugih visoko tveganih trgovalnih dejavnosti ter njihov prenos na ločeno pravno osebo znotraj bančne skupine.

(4)       Reforme zakonodajne ureditve za banke, ki trenutno potekajo, bodo pomembno povečale odpornost tako posameznih bank kot bančnega sektorja kot celote. Vendar majhno število največjih in najbolj kompleksnih bank v Uniji še vedno ostaja prevelikih, da bi propadle, prevelikih za reševanje in preveč kompleksnih, da bi se jih lahko upravljalo, nadziralo in saniralo. Strukturna reforma zato pomembno dopolnjuje druge zakonodajne pobude in ukrepe, saj bi ponudila enega od načinov za bolj neposredno obravnavo kompleksnosti, subvencij in pobud za čezmerno prevzemanje tveganj znotraj skupin. Vrsta držav članic je že sprejela ali razmišlja o sprejetju ukrepov za uvedbo strukturnih reform v svojih bančnih sistemih.

(5)       Evropski parlament je 3. julija 2013 pozval Komisijo, naj zagotovi načelen pristop do strukturne reforme evropskega bančnega sektorja.

(6)       Pravna podlaga za to uredbo je člen 114(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki dovoljuje sprejetje ukrepov za približevanje določb zakonov in drugih predpisov v državah članicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga.

(7)       Neskladnost nacionalne zakonodaje, ki si za dosego istih strateških ciljev ne prizadeva na način, skladen in enakovreden s to uredbo, bo bolj verjetno negativno vplivala na odločitve udeležencev na trgu glede gibanja kapitala, saj lahko različni in neskladni predpisi ter prakse pomembno povečajo stroške poslovanja za kreditne institucije, ki poslujejo čezmejno, in tako privedejo do manj učinkovite razporeditve sredstev in kapitala v primerjavi z razmerami, ko se za gibanja kapitala uporabljajo podobni in skladni predpisi. Različni in neskladni predpisi bodo zaradi istih razlogov tudi negativno vplivali na odločitve udeležencev na trgu v zvezi z vprašanjem, kje in kako izvajati čezmejne finančne storitve. Različni in neskladni predpisi lahko tudi nehote spodbujajo geografsko arbitražo. Gibanje kapitala in izvajanje čezmejnih storitev sta bistvena elementa za ustrezno delovanje notranjega trga Unije. Brez pristopa na ravni celotne Unije bodo kreditne institucije prisiljene prilagoditi svojo strukturo in poslovanje po posameznih državah, zaradi česar bodo še bolj kompleksne, razdrobljenost na notranjem trgu pa se bo še povečala.

(8)       Nedosledna nacionalna zakonodaja prav tako škodi prizadevanjem za zagotovitev enotnega pravilnika, ki bi se uporabljal na celotnem notranjem trgu. To bi tudi zmanjšalo učinkovitost enotnega mehanizma nadzora[23] (SSM), ker bi Evropska centralna banka (ECB) morala uporabljati sklop različne in neskladne zakonodaje za kreditne institucije, ki so pod njenim nadzorom, kar bi povečalo stroške in zahtevnost nadzora. Zaradi neskladne zakonodaje je zahtevnejše in dražje tudi upravljanje čezmejnih kreditnih institucij, zlasti v smislu zagotavljanja skladnosti z različnimi in po možnosti neskladnimi predpisi. Podobno bi se moralo z enotnim mehanizmom za reševanje[24] (SRM) reševati kreditne institucije, za katere se uporabljajo potencialno različne nacionalne zahteve glede njihove organizacijske in poslovne strukture.

(9)       Uskladitev na ravni Unije lahko zagotovi, da bančne skupine v Uniji, od katerih številne poslujejo v več državah članicah, ureja skupen okvir strukturnih zahtev, s čimer se bo preprečilo izkrivljanje konkurence, zmanjšala regulativna zapletenost, preprečili neupravičeni stroški zagotavljanja skladnosti za čezmejne dejavnosti, spodbujala nadaljnja integracija na trgu Unije in prispevalo k odpravi priložnosti za regulativno arbitražo.

(10)     Skladno s cilji prispevanja k delovanju notranjega trga bi moralo biti tudi mogoče za kreditno institucijo dovoliti odstopanje od določb o ločitvi določenih trgovalnih dejavnosti, če je država članica sprejela primarno nacionalno zakonodajo pred 29. januarjem 2014 (vključno z naknadno sprejeto sekundarno zakonodajo), ki kreditnim institucijam, ki sprejemajo vloge prebivalstva ter malih in srednjih podjetij (MSP), prepoveduje naložbene dejavnosti v svojem imenu za svoj račun ter držanje trgovalnih sredstev. Države članice bi zato morale biti upravičene, da od Komisije zahtevajo, da odobri odstopanje od določb o ločitvi določenih trgovalnih dejavnosti za kreditno institucijo, za katero se uporablja nacionalna zakonodaja, ki je skladna z navedenimi določbami. To bi državam članicam z obstoječo primarno zakonodajo, katere učinki so enakovredni in skladni s to uredbo, omogočilo, da se izognejo usklajevanju obstoječih, učinkovitih določb. Da bi se zagotovilo, da učinki nacionalne zakonodaje ter iz nje izhajajoči izvedbeni ukrepi ne ogrozijo ciljev ali delovanja notranjega trga, morajo biti cilji nacionalne zakonodaje in povezanih nadzornih in izvršnih ureditev sposobni zagotoviti, da kreditne institucije, ki sprejemajo zajamčene vloge prebivalstva in MSP, izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne in združljive z določbami iz te uredbe. Pristojni organ, ki nadzoruje kreditno institucijo, za katero se uporablja zadevna nacionalna zakonodaja, bi moral podati mnenje, ki bi moralo biti priloženo zahtevku za odstopanje.

(11)     Skladno s členom 4(1)(i) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013[25] je ECB pooblaščena za izvajanje nadzornih nalog v zvezi s strukturnimi spremembami, ki se zahtevajo od kreditnih institucij zaradi preprečevanja finančnih težav ali propadov, če zakonodaja Unije navedene naloge izrecno predpisuje za pristojne organe.

(12)     Namen te uredbe je zmanjšati prevzemanje čezmernih tveganj in hitro rast bilanc stanja, težavno reševanje, težavno spremljanje, nasprotja interesov, izkrivljanje konkurence ter neustrezno razporejanje kapitala. S to uredbo se prav tako želi zaščititi institucije, ki izvajajo dejavnosti, ki si zaslužijo javno varnostno mrežo za zaščito pred izgubami, nastalimi zaradi drugih dejavnosti. Potrebni predpisi bi morali zato prispevati k temu, da se banke ponovno osredotočijo na osnovno vlogo servisiranja realnega sektorja gospodarstva, ki temelji na neposrednih odnosih s strankami, ter preprečiti, da se kapital bank v preveliki meri uporablja za trgovanje na račun posojanja nefinančnemu delu gospodarstva.

(13)     Ta uredba se bo uporabljala samo za kreditne institucije in skupine, ki se ukvarjajo s trgovalnimi dejavnostmi, ki po obsegu presegajo pragove, določene v Uredbi. To je v skladu z izrecnim poudarkom na omejenem številu največjih in najbolj zapletenih kreditnih institucij in skupin, ki kljub drugim zakonodajnim aktom ostajajo prevelike, da bi propadle, prevelike za reševanje in preveč kompleksne, da bi se jih lahko upravljalo, nadziralo in saniralo. Določbe te uredbe bi se tako morale uporabljati samo za tiste kreditne institucije in skupine v Uniji, ki so globalnega sistemskega pomena ali presegajo nekatere relativne in absolutne računovodsko osnovane pragove v smislu trgovalnih dejavnosti ali absolutne velikosti. Države članice ali pristojni organi se lahko odločijo uvesti podobne ukrepe tudi za manjše kreditne institucije.

(14)     Geografsko področje uporabe te uredbe bi moralo biti široko, da se bo preprečilo izkrivljanje konkurence in izogibanje njenim predpisom. Vendar, če se za odvisna podjetja obvladujočih podjetij v EU, ustanovljena v tretjih državah, ali podružnice v EU kreditnih institucij, ustanovljenih v tretjih državah, ki spadajo v področje uporabe te uredbe, uporabljajo ukrepi, ki imajo po mnenju Komisije enakovreden učinek kot tisti v tej uredbi, bi morala biti taka podjetja oziroma podružnice izvzeti iz področja uporabe te uredbe. Pristojni organi bi morali imeti pravico, da izvzamejo tudi tuja odvisna podjetja skupin z obvladujočim podjetjem v EU, če so ta avtonomna in če bi njihov propad imel omejen učinek na skupino kot celoto.

(15)     Kreditnim institucijam in subjektom, ki pripadajo isti skupini, bi moralo biti prepovedano kupovati in prodajati finančne instrumente in blago za lasten račun, saj ta dejavnost nima oziroma ima zelo majhno dodano vrednost za javno dobro in je sama po sebi tvegana.

(16)     Trgovanje za lasten račun je težko razlikovati od vzdrževanja trga. Da bi se ta težava odpravila, bi morala biti prepoved trgovanja za lasten račun omejena na pisarne, enote, oddelke ali posamezne trgovce, ki so posebej namenjeni trgovanju za lasten račun. Banke ne bi smele imeti možnosti, da se izogibajo prepovedi tako, da poslujejo z ali imajo koristi od naložb v nebančnih subjektih, ki se ukvarjajo s trgovanjem za lasten račun.

(17)     Da bi se zagotovilo, da lahko subjekti, za katere se uporablja prepoved trgovanja za lasten račun, še naprej prispevajo k financiranju gospodarstva, bi jim moralo biti dovoljeno vlagati v točno določen seznam skladov, ki se ga ne sme spreminjati. Ta izčrpen seznam bi moral vsebovati alternativne investicijske sklade (AIS) zaprtega tipa brez finančnega vzvoda, evropske sklade tveganega kapitala, evropske sklade za socialno podjetništvo in evropske dolgoročne investicijske sklade. Da bi se zagotovilo, da ti skladi ne ogrožajo uspešnosti poslovanja in finančne trdnosti kreditnih institucij, ki vlagajo vanje, je bistvenega pomena, da AIS zaprtega tipa brez finančnega vzvoda, v katere lahko kreditne institucije še vedno vlagajo, upravljajo upravitelji AIS, ki imajo dovoljenje in se nadzirajo v skladu z ustreznimi določbami Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta[26], in da so navedeni AIS ustanovljeni v Uniji oziroma, če niso ustanovljeni v Uniji, se v Uniji tržijo v skladu s predpisi navedene Direktive.

(18)     Subjektom, za katere velja prepoved trgovanja za lasten račun, bi moralo biti dovoljeno uporabljati lasten kapital za vlaganje v naložbe v okviru upravljanja denarnih sredstev. Upravljanje denarnih sredstev bi moralo biti dejavnost, katere cilj je ohranjanje lastnega kapitala in razpršitev tveganja na več nasprotnih strank ter hkrati čim večje povečanje likvidnosti lastnega kapitala. Subjekti, za katere velja prepoved trgovanja za lasten račun, pri upravljanju denarnih sredstev ne bi smeli poskušati dosegati donosov, večjih od tistih na denarnem trgu, pri čemer bi morala biti referenčna vrednost donos trimesečne državne obveznice visoke kakovosti.

(19)     Denarni ustrezniki so instrumenti, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu, kot so zakladne menice in menice, ki jih izdajo lokalne oblasti, potrdila o vlogi, komercialni zapisi, bančni menični akcepti, kratkoročni zapisi ali enote oziroma deleži v reguliranih skladih denarnega trga. Da bi se prepovedala prodaja na kratko, bi morala kreditna institucija najprej imeti v lasti denarne ustreznike, preden bi lahko taka sredstva prodala.

(20)     Politike prejemkov, ki spodbujajo prevzemanje čezmernih tveganj, lahko ogrozijo preudarno in učinkovito upravljanje tveganj bank. Z dopolnitvijo zadevne obstoječe zakonodaje Unije na tem področju bi morale določbe o prejemkih prispevati k preprečevanju izogibanja prepovedi trgovanja za lasten račun. Prav tako bi morale omejiti morebitne preostale ali skrite dejavnosti trgovanja za lasten račun, ki jih osnovne kreditne institucije izvajajo v okviru skrbnega upravljanja tveganj.

(21)     Upravljalni organ subjektov, za katere velja prepoved trgovanja za lasten račun, bi moral zagotoviti spoštovanje te prepovedi.

(22)     Velike kreditne institucije se poleg trgovanja za lasten račun ukvarjajo s številnimi drugimi dejavnostmi, kot so vzdrževanje trga, izdaja, vlaganje v in sponzoriranje tveganih listinjenj ter strukturiranje, organiziranje ali izvajanje zapletenih transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti. Te trgovalne dejavnosti so pogosto povezane s poslovanjem za račun strank, a kljub temu vzbujajo pomisleke. Vendar, če upoštevamo potencialno koristno naravo teh dejavnosti, se jih ne bi smelo neposredno prepovedati. Namesto tega bi moral take dejavnosti naknadno oceniti pristojni organ in po potrebi zahtevati, da se ločijo od preostalih dejavnosti skupine.

(23)     Če pristojni organ pri ocenjevanju trgovalnih dejavnosti sklene, da presegajo določena merila v smislu relativne velikosti, finančnega vzvoda, kompleksnosti, dobičkonosnosti, povezanega tržnega tveganja in medsebojne povezanosti, bi moral zahtevati njihovo ločitev od osnovne kreditne institucije, razen če mu lahko osnovna kreditna institucija ustrezno dokaže, da navedene trgovalne dejavnosti ne ogrožajo finančne stabilnosti osnovne kreditne institucije ali stabilnosti finančnega sistema Unije kot celote, ob upoštevanju ciljev te uredbe.

(24)     Posebni pomisleki obstajajo v zvezi z vzdrževanjem trga. Rešljivost banke lahko ogrožata trgovanje in inventar znotraj velike bančne skupine, saj se posamezne trgovalne pozicije v postopku reševanja obravnavajo na isti način, ne glede na to, ali izhajajo iz vzdrževanja trga kot posledice poslovanja za račun strank ali iz špekuliranja. Poleg tega so vzdrževalci trga medsebojno povezani z drugimi velikimi bančnimi skupinami. Nadalje, vzdrževalci trga so lahko izpostavljeni velikemu tveganju nasprotne stranke, konkretno delovanje vzdrževanja trga pa se lahko razlikuje glede na različne finančne instrumente in tržne modele. Zato bi moral pristojni organ pri ocenjevanju posebno pozornost nameniti navedenim dejavnostim.

(25)     Določene dejavnosti, ki vključujejo listinjenje, so kreditnim institucijam omogočile hitro kopičenje tveganj, koncentriranje tveganj v sektorju subjektov z velikim finančnim vzvodom, povečevanje zlasti kratkoročnega zanašanja finančnih posrednikov na dolg in znatno povečanje medsebojne povezanosti finančnih posrednikov. V kolikor listinjenje ne izpolnjuje določenih minimalnih meril, da se lahko obravnava kot visoko kakovostno, so kreditne institucije še vedno izpostavljene pomembnemu likvidnostnemu tveganju. Poleg tega lahko vlaganje v tvegane listinjene produkte privede do medsebojne povezanosti finančnih institucij, kar ovira nadzorovano in hitro reševanje. Zato mora pri ocenjevanju pristojni organ tem dejavnostim nameniti posebno pozornost.

(26)     Da bi se zagotovila učinkovita ločitev v pravnem, ekonomskem, upravljalnem in poslovnem smislu, bi morali osnovne kreditne institucije in trgovalni subjekti določbe o kapitalu, likvidnosti in velikih izpostavljenostih izpolnjevati po funkcionalnih podskupinah. Te bi se morale učinkovito in neodvisno upravljati ter imeti ločene upravljalne organe.

(27)     Skupine, ki se štejejo za vzajemne institucije, zadružne institucije, hranilnice ali podobne institucije, imajo posebno lastniško in gospodarsko strukturo. Če bi se za njih predpisala nekatera pravila v zvezi z ločitvijo, bi to zahtevalo temeljite spremembe v strukturni organizaciji navedenih subjektov, stroški za katere bi bili nesorazmerni glede na povezane koristi. V primerih, ko navedene skupine spadajo v področje uporabe te uredbe, lahko pristojni organ sklene osnovnim kreditnim institucijam, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 49(3)(a) ali (b) Uredbe (EU) št. 575/2013, dovoliti, da imajo kapitalske deleže ali glasovalne pravice v trgovalnih subjektih, če meni, da so takšni kapitalski deleži ali glasovalne pravice nujno potrebni za delovanje skupine in je osnovna kreditna institucija sprejela zadostne ukrepe za ustrezno zmanjševanje zadevnih tveganj.

(28)     Cilj omejitev velikih izpostavljenosti je zaščititi kreditne institucije pred tveganjem izgub zaradi čezmerne koncentracije pri eni stranki ali skupini povezanih strank. Uporaba navedenih omejitev med ločenimi deli znotraj kreditne institucije ali skupine, kot tudi med osnovno kreditno institucijo in zunanjimi subjekti, ki izvajajo trgovalne dejavnosti, je sestavni del te uredbe. Vendar so lahko, ne glede na omejitve posameznih izpostavljenosti, skupne velike izpostavljenosti še vedno znatne. Posamezne omejitve bi zato morala dopolnjevati omejitev skupne velike izpostavljenosti. Da bi se omejila uporaba javne varnostne mreže za dejavnosti, ki se bodo ločile, in da bi se jasno razlikovalo med dejavnostmi trgovalnega subjekta in dejavnostmi osnovne kreditne institucije, bi trgovalnim subjektom moralo biti prepovedano sprejemanje vlog, ki se štejejo med zajamčene vloge v okviru jamstev za vloge. Ta prepoved ne bi smela preprečevati izmenjave zavarovanja s premoženjem, ki je strogo povezana z njihovimi trgovalnimi dejavnostmi. Vendar, da se ne bi zaprl dodaten vir kreditiranja, bi moralo biti trgovalnemu subjektu dovoljeno dajanje posojil vsem strankam. Poleg tega se trgovalni subjekt, medtem ko mora morda opravljati storitve plačil, kliringa in poravnave za plačila velikih vrednosti, ne bi smel ukvarjati s plačilnimi storitvami na drobno.

(29)     Osnovna kreditna institucija bi morala ne glede na ločitev še vedno biti sposobna upravljati lastna tveganja. Zato bi morale nekatere trgovalne dejavnosti biti dovoljene, v kolikor je njihov namen skrbno upravljanje kapitala, likvidnosti in financiranja osnovne kreditne institucije in ne ogrožajo njene finančne stabilnosti. Podobno mora biti osnovna kreditna institucija sposobna za svoje stranke opravljati določene storitve upravljanja tveganj, ki so potrebne. Vendar bi se to moralo storiti brez izpostavljanja osnovne kreditne institucije nepotrebnemu tveganju in brez ogrožanja njene finančne stabilnosti. Dejavnosti varovanja pred tveganjem, ki so ustrezne za potrebe skrbnega upravljanja lastnega tveganja in za zagotavljanje storitev upravljanja tveganj strankam, so lahko primerne za obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, vendar to ni obvezno.

(30)     Da bi se povečala učinkovitost postopka odločanja, ki je predviden s to uredbo, in v čim večji meri zagotovila skladnost med ukrepi, predpisanimi s to uredbo, Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktivo [BRRD] ter Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta[27], bi morali pristojni organi in ustrezni organi za reševanje tesno sodelovati v vseh okoliščinah ter imeti vsa pooblastila v skladu z zadevno zakonodajo Unije. Dolžnost sodelovanja bi morala zajemati vse faze postopka do končne odločitve pristojnega organa, da predpiše strukturne ukrepe.

(31)     Ločitev pomembno vpliva na pravno, organizacijsko in poslovno strukturo bančnih skupin. Za zagotovitev učinkovite in uspešne ločitve ter da bi se preprečila ločitev skupin po državnih mejah, bi moral odločitve glede ločitve sprejemati konsolidacijski nadzornik na ravni skupine, ki se po potrebi posvetuje s pristojnimi organi pomembnejših odvisnih podjetij bančne skupine.

(32)     Da bi se spodbujala preglednost in pravna varnost v korist vseh deležnikov na trgu, bi moral Evropski bančni organ (EBA) na svoji spletni strani objaviti in posodabljati seznam kreditnih institucij ter skupin, za katere veljajo zahteve glede prepovedi trgovanja za lasten račun in ločitve določenih trgovalnih dejavnosti.

(33)     V primerih, ko razkritje podatkov v zvezi z bonitetnim nadzorom in za potrebe uporabe te uredbe vključuje obdelavo osebnih podatkov, bi morali biti taki podatki v celoti zaščiteni s pravnim okvirom Unije. Pristojni organ zlasti osebne podatke zadrži samo tako dolgo, kot je potrebno, v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu podatkov[28].

(34)     Ločitev vključuje spremembe pravne, organizacijske in poslovne strukture zadevnih bančnih skupin, ki vse pomenijo določene stroške. Da bi se omejilo tveganje prenosa stroškov na stranke in se kreditnim institucijam zagotovil čas, potreben za izvedbo ločitve na nadzorovan način, se ločitev ne bi smela začeti uporabljati takoj po začetku veljavnosti te uredbe, temveč od [URAD ZA PUBLIKACIJE – prosimo, vstavite točen datum, tj. 18 mesecev od datuma objave te uredbe].

(35)     Izvajanje vseh ali dela investicijskih storitev ali dejavnosti kot redne profesionalne dejavnosti ali posla s strani različnih subjektov, opredeljenih v tej uredbi, kot posledica strukturnih sprememb, predpisanih za velike, kompleksne in medsebojno povezane kreditne institucije, bi moralo potekati v skladu z določbami Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta[29]. Če ta uredba določa dodatne omejitve glede sposobnosti navedenih subjektov, da izvajajo investicijske storitve, v primerjavi z omejitvami iz Direktive 2004/39/ES, bi morale imeti prednost določbe te uredbe. Za izvajanje teh investicijskih storitev ali dejavnosti je potrebno predhodno dovoljenje v skladu z določbami Direktive 2004/39/ES, z izjemo kreditnih institucij, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU.

(36)     Komisija bi morala sodelovati z organi tretjih držav, da bi se preučile rešitve, ki bi se medsebojno dopolnjevale, in tako zagotovila skladnost med določbami te uredbe in zahtevami tretjih držav. V ta namen bi morala Komisija biti sposobna določiti, da je pravni okvir tretje države enakovreden tej uredbi, tudi v smislu pravnih, nadzornih in izvršnih ureditev.

(37)     Da bi se zagotovilo, da subjekti, za katere se uporablja ta uredba, izpolnjujejo obveznosti, ki izhajajo iz nje, in da se navedeni subjekti obravnavajo podobno po vsej Uniji, bi bilo treba zagotoviti upravne sankcije in ukrepe, ki so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni. Zato bi morali upravne sankcije in ukrepi, ki jih določa ta uredba, izpolnjevati nekatere bistvene zahteve v zvezi z naslovniki, merili, ki jih je treba upoštevati pri uporabi sankcije ali ukrepa, objavljanjem sankcij ali ukrepov, ključnimi pooblastili za sankcioniranje in višino upravnih denarnih kazni.

(38)     Da bi se podrobneje opredelile zahteve iz te uredbe, bi bilo na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi z naslednjimi nebistvenimi elementi: povečanje števila vrst državnih obveznic, ki se jih ne bi smelo prepovedati s členom 6 in ki jih pristojnim organom ni treba pregledati ali obravnavati glede ločitve; določitev ustreznih omejitev in pogojev, v primeru katerih lahko pristojni organ predpostavlja, da je določene trgovalne dejavnosti treba ločiti; razširitev seznama instrumentov, ki jih je dovoljeno uporabljati za upravljanje lastnega tveganja kreditne institucije; razširitev seznama instrumentov, s katerimi lahko kreditna institucija trguje za potrebe upravljanja tveganj stranke; izračun omejitve, nad katero se izvedeni finančni instrumenti ne smejo niti prodajati niti evidentirati v bilanci stanja osnovne kreditne institucije; velike izpostavljenosti in obseg pripoznanja tehnik za zmanjševanje tveganja; sprememba sestavin pojma „trgovalne dejavnosti“, ki se uporablja za določitev pogojev uporabe poglavij II in III te uredbe; določitev vrst listinjenj, ki ne ogrožajo finančne stabilnosti osnovne kreditne institucije ali finančnega sistema Unije; in merila za presojo enakovrednosti pravnih in nadzornih okvirov tretjih držav. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, med drugim tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(39)     Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe, zlasti v zvezi z določbami iz členov 21 in 27, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila.

(40)     Tehnični standardi za finančne storitve bi morali zagotoviti dosledno harmonizacijo in ustrezno zaščito deponentov, vlagateljev in potrošnikov po vsej Uniji. Ker je EBA organ z visoko specializiranimi strokovnjaki, je učinkovito in ustrezno, da se ji zaupa priprava osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki ne vključujejo odločitev glede politik. EBA bi morala pri pripravi osnutkov tehničnih standardov zagotoviti učinkovite upravne in poročevalske postopke.

(41)     Komisija bi morala z delegiranimi akti v skladu s členom 290 PDEU ter v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta sprejeti regulativne tehnične standarde, ki jih pripravi EBA v zvezi z metodologijo za dosledno merjenje in uporabo meril, povezanih z izračunom praga, nad katerim bi se morale trgovalne dejavnosti ločiti[30]. Komisija in EBA bi morali zagotoviti, da lahko te standarde uporabljajo vse zadevne institucije sorazmerno z naravo, obsegom in kompleksnostjo teh institucij in njihovih dejavnosti.

(42)     Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov, ki jih pripravi EBA v zvezi z metodologijo za izračun vrednosti trgovalnih dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo kreditne institucije in skupine, enotno predlogo za razkritje skupne vrednosti in sestavin trgovalnih dejavnosti kreditnih institucij in obvladujočih podjetij ter določitvijo postopkov in obrazcev za izmenjavo informacij o sankcijah z EBA, izvedbene tehnične standarde pa bi morala sprejeti z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 PDEU in členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(43)     Skladno z načelom sorazmernosti je nujno in primerno določiti predpise o prepovedi trgovanja za lasten račun in ločitvi določenih trgovalnih dejavnosti, da se doseže cilj preprečevanja sistemskih tveganj, finančnih težav in propadov velikih, kompleksnih in medsebojno povezanih kreditnih institucij. V skladu s členom 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev.

(44)     Svoboda gospodarske pobude v skladu s pravom Unije ter nacionalnimi zakonodajami in običaji je priznana v členu 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Vsaka oseba v Uniji ima pravico, da ustanovi podjetje ali nadaljuje z njegovim poslovanjem, ne da bi bila pri tem deležna diskriminacije ali nepotrebnih omejitev. Poleg tega je lastništvo delnic zaščiteno kot lastnina v skladu s členom 17 Listine. Delničarji imajo pravico do lastništva, uporabe in razpolaganja s svojo lastnino, ki se jim je ne sme neprostovoljno odvzeti. Prepoved trgovanja za lasten račun in ločitev določenih trgovalnih dejavnosti, ki ju določa ta uredba, lahko vplivata na svobodo gospodarske pobude ter na lastninske pravice delničarjev, ki v takšnih okoliščinah ne morejo svobodno razpolagati s svojo lastnino.

(45)     Omejitve v zvezi s svobodo gospodarske pobude in pravicami delničarjev bi morale biti skladne s členom 52 Listine. Poseganje v te pravice ne bi smelo biti nesorazmerno. Tako bi se morala prepoved ali ločitev trgovalnih dejavnosti zahtevati samo takrat, kadar je to v javnem interesu in zagotavlja dobro delovanje bančnega trga in finančno stabilnost v Uniji. Zadevnim delničarjem se ne bi smelo preprečiti uporabe drugih zakonitih pravic, kot je pravica do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča.

(46)     Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini, zlasti pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude, lastninsko pravico, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča ter pravico do obrambe in spoštovanje načela ne bis in idem. To uredbo je treba uporabljati skladno s temi pravicami in načeli.

(47)     Ker bodo subjekti, na katere se nanaša prepoved trgovanja za lasten račun, potrebovali dovolj časa za uveljavitev prepovedi, ta uredba določa, da se bo prepoved uporabljala od [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 18 mesecev od datuma objave te uredbe]. Podobno so tudi postopki, ki jih določa ta uredba v zvezi z določbami, na podlagi katerih lahko pristojni organ sklene, da je treba trgovalne dejavnosti ločiti od osnovne kreditne institucije, in postopki, ki se uporabljajo za skupine po sprejetju takega sklepa, zapleteni in zahtevajo čas, ne samo za izvedbo, ampak tudi za odgovorno in trajno izvajanje navedenih ukrepov. Zato je ustrezno, da se take določbe uporabljajo od [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 36 mesecev po objavi uredbe] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Cilji

Namen te uredbe je preprečiti sistemska tveganja, finančne težave ali propad velikih, kompleksnih in med seboj povezanih subjektov v finančnem sistemu, zlasti kreditnih institucij, ter doseči naslednje cilje:

(a) zmanjšati prevzemanje čezmernih tveganj v kreditni instituciji;

(b) odpraviti pomembna nasprotja interesov med različnimi deli kreditne institucije;

(c) preprečiti neustrezno razporejanje virov in spodbujati posojanje realnemu sektorju gospodarstva;

(d) pomagati preprečevati izkrivljanje konkurenčnih pogojev za vse kreditne institucije na notranjem trgu;

(e) zmanjšati medsebojno povezanost v finančnem sektorju, ki povzroča sistemsko tveganje;

(f) olajšati učinkovito upravljanje, spremljanje in nadzorovanje kreditne institucije;

(g) olajšati nadzorovano reševanje in sanacijo skupine.

Člen 2

Predmet urejanja

Ta uredba določa predpise o:

(a) prepovedi trgovanja za lasten račun;

(b) ločitvi določenih trgovalnih dejavnosti.

Člen 3

Področje uporabe

1.           Ta uredba se uporablja za naslednje subjekte:

(a) vse kreditne institucije ali obvladujoča podjetja v EU, vključno z vsemi podružnicami in odvisnimi podjetji, ne glede na to, kje se nahajajo, ki so v skladu s členom 131 Direktive 2013/36/EU opredeljeni kot globalne sistemsko pomembne institucije (GSPI);

(b) vse naslednje subjekte, katerih bilančna vsota je tri leta zapored znašala vsaj 30 milijard EUR, njihove trgovalne dejavnosti pa znašajo vsaj 70 milijard EUR oziroma 10 odstotkov njihove bilančne vsote:

(i)      vse kreditne institucije, ustanovljene v Uniji, ki niso niti obvladujoče podjetje niti odvisno podjetje, vključno z vsemi njihovimi podružnicami, ne glede na to, kje se nahajajo;

(ii)     obvladujoče podjetje v EU, vključno z vsemi podružnicami in odvisnimi podjetji, ne glede na to, kje se nahajajo, če je eden od subjektov iz skupine kreditna institucija, ustanovljena v Uniji;

(iii)    podružnice v EU kreditnih institucij, ustanovljenih v tretjih državah.

Člen 4

Izjeme glede uporabe te uredbe

1.           Ta uredba se ne uporablja za:

(a) podružnice v EU kreditnih institucij, ustanovljenih v tretjih državah, če se zanje uporablja zakonodajni okvir, ki se šteje za enakovrednega v skladu s členom 27(1);

(b) v tretjih državah ustanovljena odvisna podjetja obvladujočih podjetij v EU, če se zanje uporablja zakonodajni okvir, ki se šteje za enakovrednega v skladu s členom 27(1);

(c) subjekte iz točk (2) do (23) člena 2(5) Direktive 2013/36/EU.

2.           Poleg točke (b) odstavka 1 lahko pristojni organ iz zahtev poglavja III izvzame odvisna podjetja obvladujočih podjetij v EU, ustanovljena v tretjih državah, v katerih ni predpisov, ki se štejejo za enakovredne v skladu s členi 10 do 16 in 20, če meni, da:

(a) sta se organ za reševanje na ravni skupine v Uniji in organ tretje države gostiteljice dogovorila o strategiji za reševanje;

(b) strategija za reševanje za odvisno podjetje obvladujočega podjetja iz EU, ki je ustanovljeno v tretji državi, ne vpliva negativno na finančno stabilnost države članice oziroma držav članic, v katerih so ustanovljeni obvladujoče podjetje iz EU in drugi subjekti iz skupine.

Člen 5

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.           „kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kot je opredeljena v točki 1 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[31];

2.           „skupina“ pomeni obvladujoče podjetje in njegova odvisna podjetja;

3.           „reševanje“ pomeni reševanje, kot je opredeljeno v členu 2(1) Direktive [BRRD];

4.           „trgovanje za lasten račun“ pomeni uporabo lastnega kapitala ali izposojenih denarnih sredstev za prevzemanje pozicij v kateri koli vrsti transakcije za nakup, prodajo ali drug način pridobitve ali odtujitve finančnega instrumenta ali blaga z izključnim namenom ustvarjanja dobička za lasten račun in brez kakršne koli povezave z dejanskim ali predvidenim poslovanjem v imenu in za račun strank oziroma za namene varovanja subjekta pred tveganjem kot posledice dejanskega ali predvidenega poslovanja v imenu in za račun strank prek enot, oddelkov ali posameznih trgovcev, posebej namenjenih prevzemanju takih pozicij in ustvarjanju dobička, vključno prek namenskih spletnih platform za trgovanje za lasten račun;

5.           „obvladujoče podjetje v EU“ pomeni obvladujoče podjetje v državi članici, ki ni odvisno podjetje drugega podjetja v kateri koli državi članici;

6.           „odvisno podjetje“ pomeni odvisno podjetje, kot je opredeljeno v točki (10) člena 2 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta[32];

7.           „pristojni organ“ pomeni pristojni organ, kot je opredeljen v točki (40) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, vključno z ECB v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013;

8.           „institucija“ pomeni institucijo, kot je opredeljena v točki (3) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

9.           „obvladujoče podjetje“ pomeni obvladujoče podjetje, kot je opredeljeno v točki (9) člena 2 Direktive 2013/34/EU, vključno z institucijo, finančnim holdingom, mešanim finančnim holdingom in mešanim poslovnim holdingom;

10.         „finančni instrumenti“ pomenijo finančne instrumente, kot so opredeljeni v oddelku C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES;

11.         „upravljalni organ“ pomeni upravljalni organ, kot je opredeljen v točki (7) člena 3(1) Direktive 2013/36/EU ali enakovreden organ, kadar zadevni subjekt ni institucija;

12.         „vzdrževanje trga“ pomeni zavezo finančne institucije, da redno in tekoče zagotavlja tržno likvidnost z objavljanjem dvosmernih kotacij v zvezi z določenim finančnim instrumentom ali z izpolnjevanjem naročil strank ali naročil, ki izhajajo iz zahtev strank za trgovanje, v okviru rednega poslovanja, vendar v obeh primerih brez, da bi bila izpostavljena pomembnemu tržnemu tveganju;

13.         „sponzor“ pomeni sponzorja, kot je opredeljen v točki (14) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

14.         „listinjenje“ pomeni listinjenje, kot je opredeljeno v točki (61) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

15.         „trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti“ pomeni nakup ali prodajo izvedenih finančnih instrumentov;

16.         „osnovna kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, ki kot minimum sprejema vloge, ki se štejejo med zajamčene vloge v sistemih zajamčenih vlog v skladu z Direktivo 94/19/ES[33];

17.         „blago“ pomeni blago, kot je opredeljeno v točki (1) člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1287/2006[34];

18.         „subjekt skupine“ pomeni pravno osebo, ki je del skupine;

19.         „finančni subjekt“ pomeni subjekt, ki spada v eno od naslednjih kategorij:

– subjekt finančnega sektorja, kot je opredeljen v točki (27) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

– alternativni investicijski skladi (AIS) zaprtega tipa brez finančnega vzvoda, kot so opredeljeni v Direktivi 2011/61/EU, če so ustanovljeni v Uniji, oziroma če niso ustanovljeni v Uniji, se v Uniji tržijo v skladu s členoma 35 ali 40 Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta[35], kvalificirani skladi tveganega kapitala, kot so opredeljeni v členu 3(b) Uredbe (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[36], kvalificirani skladi socialnega podjetništva, kot so opredeljeni v členu 3(b) Uredbe (EU) št. 346/2013[37], in AIS, ki imajo dovoljenje kot evropski dolgoročni investicijski skladi (EDIS) v skladu z Uredbo (EU) št. [XXX/XXXX][38];

– KNPVP, kot so opredeljeni v členu 1(2) Direktive 2009/65/ES[39];

– subjekt s posebnim namenom pri listinjenju, kot je opredeljen v točki (66) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

20.         „MSP“ pomeni podjetje, ki zaposluje manj kot 250 oseb in katerega letni promet ne presega 50 milijonov EUR in/ali katerega bilančna vsota ne presega 43 milijonov EUR;

21.         „naložbene dejavnosti v svojem imenu za svoj račun“ pomeni nakup, prodajo, vpis ali izdajo vrednostnih papirjev ali naložb na pogodbeni osnovi v svojem imenu in za svoj račun;

22.         „konsolidacijski nadzornik“ pomeni pristojni organ, ki je odgovoren za nadzor nad obvladujočim podjetjem v EU in njegovimi odvisnimi podjetji na konsolidirani podlagi, kot je opredeljena v točki (48) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Poglavje II

Prepovedane dejavnosti

Člen 6

Prepoved določenih trgovalnih dejavnosti

1.           Subjektom iz člena 3 je prepovedano:

(a) trgovati za lasten račun;

(b) z lastnim kapitalom ali izposojenimi denarnimi sredstvi in izključno z namenom ustvarjanja dobička za lasten račun:

(i)      pridobivati ali držati enote ali deleže v AIS, kot so opredeljeni v členu 4(1)(a) Direktive 2011/61/EU;

(ii)     vlagati v izvedene finančne instrumente, certifikate, indekse ali druge finančne instrumente, katerih uspešnost je povezana z deleži ali enotami v AIS;

(iii)    držati enote ali deleže v subjektu, ki se ukvarja s trgovanjem za lasten račun ali pridobiva enote ali deleže v AIS.

2.           Prepoved iz točke (a) odstavka 1 se ne uporablja:

(a) za finančne instrumente, ki jih izdajo enote centralne ravni držav članic ali subjekti iz točke (2) člena 117 in člena 118 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b) v primerih, ko subjekt iz člena 3 izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(i)      pri upravljanju z denarnimi sredstvi uporablja lasten kapital;

(ii)     ima izključno v lasti, kupuje, prodaja ali na kak drug način pridobiva ali odtujuje denarna sredstva ali denarne ustreznike. Denarni ustrezniki morajo biti visoko likvidne naložbe, ki se držijo v osnovni valuti lastnega kapitala, se lahko takoj pretvorijo v znan znesek denarnih sredstev, imajo nepomembno tveganje spremembe vrednosti, imajo zapadlost ne več kot 397 dni, in zagotavljajo donos, ki ni večji od stopnje donosa prvorazredne trimesečne državne obveznice.

3.           Omejitve iz točke (b) odstavka 1 se ne uporabljajo za AIS zaprtega tipa brez finančnega vzvoda, kot so opredeljeni v Direktivi 2011/61/EU, če so ustanovljeni v Uniji, oziroma če niso ustanovljeni v Uniji, se v Uniji tržijo v skladu s členoma 35 ali 40 Direktive 2011/61/EU, za kvalificirane sklade tveganega kapitala, kot so opredeljeni v členu 3(b) Uredbe (EU) št. 345/2013, za kvalificirane sklade socialnega podjetništva, kot so opredeljeni v členu 3(b) Uredbe (EU) št. 346/2013, in za AIS, ki imajo dovoljenje kot evropski dolgoročni investicijski skladi (EDIS) v skladu z Uredbo (EU) št. [XXX/XXXX].

4.           Upravljalni organ vsakega od subjektov iz člena 3 zagotovi, da so izpolnjene zahteve iz odstavka 1.

5.           Zahteve iz odstavkov 1 do 4 se uporabljajo od [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 18 mesecev od datuma objave te uredbe.]

6.           Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 36, da se iz prepovedi iz točke (a) odstavka 1 izvzamejo:

(a) finančni instrumenti – z izjemo tistih iz točke (a) odstavka 2 – ki jih izdajo vlade tretjih držav, ki uporabljajo nadzorne in regulativne ureditve, ki so vsaj enakovredne tistim v Uniji, izpostavljenostim do katerih se dodeli utež tveganja 0 % v skladu s členom 115 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b) finančni instrumenti, ki jih izdajo regionalne vlade držav članic, izpostavljenostim do katerih se dodeli utež tveganja 0 % v skladu s členom 115 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Člen 7

Predpisi o prejemkih

Politika prejemkov subjektov iz člena 3 je brez poseganja v predpise o prejemkih iz Direktive 2013/36/EU zasnovana in se izvaja tako, da neposredno ali posredno ne spodbuja oziroma nagrajuje izvajanja dejavnosti, prepovedanih v členu 6(1), s strani katerega koli zaposlenega.

POGLAVJE III

Ločitev določenih trgovalnih dejavnosti

Člen 8

Obseg dejavnosti

1.           Za namene tega poglavja trgovalne dejavnosti vključujejo dejavnosti, ki niso:

(a) sprejemanje vlog, ki se štejejo med zajamčene vloge v sistemih zajamčenih vlog v skladu z Direktivo 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta[40];

(b) posojanje, vključno s potrošniškim kreditom, kreditno pogodbo v povezavi z nepremičninami, odkupom terjatev z regresom ali brez njega, financiranjem komercialnih poslov (vključno s forfetiranjem);

(c) finančni zakup;

(d) plačilne storitve, kot so opredeljene v členu 4(3) Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta[41];

(e) izdajanje in upravljanje drugih plačilnih sredstev, kot so potovalni čeki in bančne menice, če takšna dejavnost ne spada pod točko (d);

(f) denarnoposredniški posli, hramba in upravljanje z vrednostnimi papirji;

(g) kreditne bonitetne storitve;

(h) oddajanje sefov;

(i) izdajanje elektronskega denarja.

2.           Zahteve iz tega poglavja se ne uporabljajo za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, ki jih izdajo enote centralne ravni držav članic ali subjekti iz točke (2) člena 117 in člena 118 Uredbe (EU) št. 575/2013.

3.           Komisija je v skladu s členom 35 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o izvzetju finančnih instrumentov:

(a) ki jih izdajo vlade tretjih držav – z izjemo tistih iz točke (a) odstavka 2 – ki uporabljajo nadzorne in regulativne ureditve, ki so vsaj enakovredne tistim v Uniji, izpostavljenostim do katerih se dodeli utež tveganja 0 % v skladu s členom 115 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b) ki jih izdajo regionalne vlade držav članic, izpostavljenostim do katerih se dodeli utež tveganja 0 % v skladu s členom 115 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Člen 9

Dolžnost pregleda dejavnosti

1.           Pristojni organ oceni trgovalne dejavnosti, med drugim zlasti vzdrževanje trga, naložbe v listinjenja in delovanje kot sponzor za listinjenje ter trgovanje s tistimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ki niso dovoljeni s členoma 11 in 12, v naslednjih subjektih:

(a) kreditnih institucijah, ustanovljenih v Uniji, ki niso niti obvladujoče podjetje niti odvisno podjetje, vključno z vsemi njihovimi podružnicami, ne glede na to, kje se nahajajo;

(b) obvladujočih podjetjih v EU, vključno z vsemi podružnicami in odvisnimi podjetji, ne glede na to, kje se nahajajo, če je eden od subjektov iz skupine kreditna institucija, ustanovljena v Uniji;

(c) podružnicah v EU kreditnih institucij, ustanovljenih v tretjih državah.

2.           Pri ocenjevanju iz odstavka 1 pristojni organ uporabi naslednja merila:

(a) relativno velikost trgovalnih sredstev, ki se izmeri kot trgovalna sredstva, deljena z bilančno vsoto;

(b) finančni vzvod trgovalnih sredstev, ki se izmeri kot trgovalna sredstva, deljena z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom;

(c) relativno pomembnost kreditnega tveganja nasprotne stranke, ki se izmeri kot poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov, deljena s skupnimi trgovalnimi sredstvi;

(d) relativno kompleksnost trgovalnih izvedenih finančnih instrumentov, ki se izmeri kot trgovalni izvedeni finančni instrumenti druge in tretje stopnje, deljeni s trgovalnimi izvedenimi finančnimi instrumenti in trgovalnimi sredstvi;

(e) relativno dobičkonosnost prihodkov od trgovanja, ki se izmeri kot prihodki od trgovanja, deljeni s čistimi skupnimi prihodki;

(f) relativno pomembnost tržnega tveganja, ki se izmeri z izračunom razlike med trgovalnimi sredstvi in obveznostmi v absolutni vrednosti, ki se nato deli z enostavnim povprečjem med trgovalnimi sredstvi in trgovalnimi obveznostmi;

(g) medsebojno povezanost, ki se izmeri z metodologijo iz člena 131(18) Direktive 2013/36/EU;

(h) kreditno in likvidnostno tveganje, ki izhaja iz zavez in jamstev, ki jih zagotavlja osnovna kreditna institucija.

3.           Pristojni organ mora oceno zaključiti do [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 18 mesecev od datuma objave te uredbe] in nadaljnje ocene izvajati redno, najmanj pa enkrat letno.

4.           EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi, kako naj se merijo merila ter po potrebi podrobno določijo merila iz odstavka 2 in njihovo merjenje s pomočjo podatkov nadzornih organov. Osnutki regulativnih tehničnih standardov pristojnemu organu nudijo tudi metodologijo za dosledno merjenje in uporabo meril.

EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 1 mesec od datuma objave te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje osnutkov regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 10

Pooblastilo pristojnega organa, da zahteva, da osnovna kreditna institucija ne opravlja določenih dejavnosti

1.           Če pristojni organ po oceni iz člena 9(1) zaključi, da so omejitve in pogoji, povezani z merili iz točk (a) do (h) člena 9(2) in določeni v delegiranem aktu iz odstavka 5, izpolnjeni, zaradi česar meni, da je ogrožena finančna stabilnost osnovne kreditne institucije ali finančnega sistema Unije kot celote, pri čemer upošteva cilje iz člena 1, najkasneje dva meseca po zaključku navedene ocene začne postopek za sprejetje sklepa iz drugega pododstavka odstavka 3.

2.           Če omejitve in pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni, lahko pristojni organ še vedno začne postopek za sprejetje sklepa iz tretjega pododstavka odstavka 3, če po oceni iz člena 9(1) in ob upoštevanju ciljev iz člena 1 zaključi, da kakršna koli trgovalna dejavnost, z izjemo trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki niso izvedeni finančni instrumenti, dovoljeni v skladu s členoma 11 in 12, ki ga opravlja osnovna kreditna institucija, ogroža finančno stabilnost osnovne kreditne institucije ali finančnega sistema Unije kot celote.

3.           Pristojni organ o zaključkih iz odstavkov 1 in 2 obvesti osnovno kreditno institucijo in ji omogoči, da v dveh mesecih od datuma obvestila predloži pisne pripombe.

Če osnovna kreditna institucija v roku iz prvega pododstavka pristojnemu organu ne dokaže, da so razlogi, ki so privedli do zaključkov, neutemeljeni, pristojni organ sprejme sklep, naslovljen na osnovno kreditno institucijo, in od nje zahteva, da ne opravlja trgovalnih dejavnosti iz navedenih zaključkov. Pristojni organ navede razloge za sklep in ga javno objavi.

Če za namene odstavka 1 pristojni organ sklene, da bo osnovni kreditni instituciji dovolil opravljati navedene trgovalne dejavnosti, navede tudi razloge za sklep in ga javno objavi.

Če za namene odstavka 2 pristojni organ sklene, da bo osnovni kreditni instituciji dovolil opravljati trgovalne dejavnosti, sprejme ustrezen sklep, naslovljen na osnovno kreditno institucijo.

Pristojni organ se pred sprejetjem sklepa iz tega odstavka z EBA posvetuje o razlogih za predvideni sklep in morebitnih učinkih takega sklepa na finančno stabilnost Unije in delovanje notranjega trga. Pristojni organ o svoji končni odločitvi obvesti tudi EBA.

Pristojni organ končno odločitev sprejme v dveh mesecih po prejetju pisnih pripomb iz prvega pododstavka.

4.           Pristojni organ sklepe iz drugega pododstavka odstavka 3 pregleda vsakih 5 let.

5.           Komisija do [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti datum, tj. 6 mesecev od datuma objave te uredbe] sprejme delegirane akte v skladu s členom 35, s katerimi:

(a) v zvezi z merili določi:

(a) ustrezno omejitev vsakega od meril iz točk (a) do (h) člena 9(1), nad katero raven tveganja zadevne trgovalne dejavnosti šteje za posamezno pomembno;

(ii) pogoje, vključno s številom in kombinacijo meril, pri katerih mora preseči zadevno omejitev, da pristojni organ začne postopek iz člena 10(1);

(iii) pri določanju pogojev iz točke (ii) se navede tudi raven skupnega pomembnega tveganja zadevne trgovalne dejavnosti, ki nastane, če več meril prekorači ustrezne omejitve iz točke (i);

(b) določi, katere vrste listinjenj se ne štejejo kot ogrožanje finančne stabilnosti osnovne kreditne institucije ali finančnega sistema Unije kot celote, pri čemer se upoštevajo vse naslednje lastnosti:

(i)      strukturne lastnosti, kot so vgrajena sprememba zapadlosti in preprostost strukture;

(ii)     kakovost osnovnih sredstev in značilnosti povezanega zavarovanja s premoženjem;

(iii)    lastnosti v zvezi s kotacijo in preglednostjo listinjenja ter njegovih osnovnih sredstev;

(iv)    zanesljivost in kakovost postopkov izdaje.

Člen 11

Skrbno upravljanje z lastnimi tveganji

1.           Osnovna kreditna institucija, ki je predmet sklepa iz člena 10(3), lahko opravlja trgovalne dejavnosti, če je njihov namen zgolj skrbno upravljanje njenega kapitala, likvidnosti in financiranja.

V okviru skrbnega upravljanja kapitala, likvidnosti in financiranja lahko osnovna kreditna institucija za varovanje pred splošnim tveganjem, ki izhaja iz njene bilance stanja, uporablja samo obrestne, valutne in kreditne izvedene finančne instrumente, pri katerih se kliring opravlja prek centralne nasprotne stranke. Osnovna kreditna institucija mora pristojnemu nadzornemu organu dokazati, da je varovanje pred tveganjem zasnovano za zmanjšanje in tudi dokazljivo zmanjšuje ali pomembno omejuje posebna, opredeljiva tveganja posameznih in skupnih pozicij osnovne kreditne institucije.

2.           Brez poseganja v predpise o prejemkih iz Direktive 2013/36/EU je politika prejemkov, ki se uporablja za zaposlene osnovne kreditne institucije, ki se ukvarjajo z varovanjem pred tveganjem:

(a) usmerjena v preprečevanje preostalih ali skritih dejavnosti trgovanja za lasten račun, ne glede na to, ali se predstavljajo kot upravljanje s tveganji ali kako drugače;

(b) odraža legitimne cilje varovanja pred tveganjem osnovne kreditne institucije kot celote in zagotavlja, da izplačani prejemki niso neposredno določeni glede na dobičke, ustvarjene s takimi dejavnostmi, ampak upošteva splošno učinkovitost dejavnosti pri zmanjševanju oziroma omejevanju tveganja.

Upravljalni organ zagotovi, da je politika prejemkov osnovne kreditne institucije skladna z določbami iz prvega pododstavka, pri čemer upošteva nasvete odbora za tveganja, če se tak odbor ustanovi v skladu s členom 76(3) Direktive 2013/36/EU.

3.           Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 35 te uredbe, s katerimi se finančnim instrumentom iz odstavka 1 dodajo drugi finančni instrumenti, vključno z drugimi vrstami izvedenih finančnih instrumentov, zlasti tistimi, za katere veljajo obveznosti iz člena 11 Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta[42], da se upoštevajo finančni instrumenti, ki enako učinkujejo na finančno stabilnost kot tisti iz odstavka 1, ki se uporabljajo za namene skrbnega upravljanja kapitala, likvidnosti in financiranja.

Člen 12

Opravljanje storitev upravljanja s tveganji za stranke

1.           Osnovna kreditna institucija, ki je predmet sklepa iz člena 10(3), lahko obrestne, valutne in kreditne izvedene finančne instrumente, izvedene finančne instrumente na emisijske kupone ter izvedene finančne instrumente na blago, pri katerih se kliring opravlja prek centralne nasprotne stranke, in emisijske kupone prodaja svojim nefinančnim strankam, finančnim subjektom iz druge in tretje alinee točke (19) člena 5, zavarovalnicam in institucijam za poklicno pokojninsko zavarovanje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) edini namen prodaje je varovanje pred obrestnim tveganjem, valutnim tveganjem, kreditnim tveganjem, tveganjem spremembe cen blaga in tveganjem spremembe vrednosti emisijskih kuponov;

(b) kapitalska zahteva osnovne kreditne institucije za pozicijsko tveganje, ki izhaja iz izvedenih finančnih instrumentov in emisijskih kuponov, ne presega deleža kapitalske zahteve za skupno tveganje, ki se določi v delegiranem aktu Komisije v skladu z odstavkom 2.

Če zahteva iz točke (b) ni izpolnjena, osnovna kreditna institucija izvedenih finančnih instrumentov in emisijskih kuponov ne sme prodajati ali jih evidentirati v bilanci stanja.

2.           Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 35, da se:

(a) za potrebe varovanja pred tveganjem dovoli prodaja finančnih instrumentov, ki niso določeni v odstavku 1, zlasti tistih, za katere veljajo zahteve iz člena 11 Uredbe (EU) št. 648/2012, vrstam strank iz odstavka 1 tega člena;

(b) določi delež kapitalskih zahtev osnovne kreditne institucije, nad katerim se izvedeni finančni instrumenti in emisijski kuponi iz odstavka 1 tega člena ne smejo niti prodajati niti evidentirati v bilanci stanja osnovne kreditne institucije.

Člen 13

Predpisi o ločenih subjektih skupine

1.           Če pristojni organ v skladu s členom 10(3) sklene, da osnovna kreditna institucija ne sme opravljati določenih trgovalnih dejavnosti, in če osnovna kreditna institucija pripada skupini, lahko trgovalne dejavnosti, ki jih je treba ločiti, opravlja samo subjekt skupine, ki je pravno, ekonomsko in poslovno ločen („trgovalni subjekt“) od osnovne kreditne institucije.

2.           Če se subjekt iz člena 9(1) na lastno pobudo odloči, da bo od osnovne kreditne institucije ločil trgovalne dejavnosti, ki spadajo pod člen 9, in je bil njegov načrt ločitve odobren v skladu s postopkom iz člena 18, se za ločene subjekte uporabljajo zahteve iz odstavkov 3 do 13 tega člena ter členov 14 do 17 in 20.

3.           Obvladujoče podjetje v EU zagotovi, da je skupina, ki je sestavljena iz osnovnih kreditnih institucij in trgovalnih subjektov, strukturirana tako, da sta na podkonsolidirani podlagi ustvarjeni dve ločeni podskupini, od katerih samo ena vsebuje osnovne kreditne institucije.

4.           Kolikor je potrebno, obvladujoče podjetje v EU osnovne kreditne institucije zagotovi, da lahko slednja v primeru insolventnosti trgovalnega subjekta še naprej opravlja dejavnosti.

5.           Osnovna kreditna institucija ne sme imeti kapitalskih instrumentov ali glasovalnih pravic v trgovalnem subjektu.

Ne glede na prvi pododstavek lahko pristojni organ sklene, da se osnovnim kreditnim institucijam, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 49(3)(a) ali (b) Uredbe (EU) št. 575/2013, dovoli, da imajo kapitalske deleže ali glasovalne pravice v trgovalnih subjektih, če meni, da so takšni kapitalski deleži ali glasovalne pravice nujno potrebni za delovanje skupine in je osnovna kreditna institucija sprejela zadostne ukrepe za ustrezno zmanjševanje zadevnih tveganj.

Osnovna kreditna institucija, ki ni niti centralna niti regionalna kreditna institucija, v nobenem primeru ne sme imeti neposrednih kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic v katerem koli trgovalnem subjektu.

Pristojni organ se pred sprejetjem sklepa v skladu s tem odstavkom posvetuje z EBA.

Pristojni organ o sklepu obvesti EBA. EBA objavi seznam institucij, za katere se je uporabil ta odstavek.

6.           Osnovna kreditna institucija in trgovalni subjekt izdajata lasten dolg na posamični ali podkonsolidirani podlagi, pod pogojem, da to ni v neskladju z načrtom reševanja, dogovorjenim z zadevnimi organi za reševanje v skladu z Direktivo [BRRD].

7.           Vse pogodbe in drugi posli, sklenjeni med osnovno kreditno institucijo in trgovalnim subjektom, so enako ugodni za osnovno kreditno institucijo kot primerljive pogodbe in posli, sklenjeni s subjekti ali ki vključujejo subjekte, ki ne pripadajo isti podskupini.

8.           V upravljalnem organu osnovne kreditne institucije oziroma trgovalnega subjekta večina članov ne smejo biti člani upravljalnega organa drugega od teh dveh subjektov. Nobeden član upravljalnega organa enega od teh dveh subjektov ne sme opravljati izvršne funkcije v obeh subjektih, razen osebe, zadolžene za upravljanje tveganj v obvladujočem podjetju.

9.           Upravljalni organi osnovne kreditne institucije, trgovalnega subjekta in njunih obvladujočih podjetij so dolžni spoštovati cilje ločitve.

10.         V skladu z veljavno nacionalno zakonodajo morata biti naziv ali oznaka trgovalnega subjekta in osnovne kreditne institucije taka, da lahko javnost brez težav določi, kateri subjekt je trgovalni subjekt in kateri osnovna kreditna institucija.

11.         Strukturno ločene institucije izpolnjujejo obveznosti iz delov 2, 3 in 4 ter delov 6, 7 in 8 Uredbe (EU) št. 575/2013 ter iz naslova VII Direktive 2013/36/EU na podkonsolidirani podlagi v skladu z odstavkom 3 tega člena.

12.         Obveznosti iz delov 2 do 4 in 8 Uredbe (EU) št. 575/2013 se z odstopanjem od členov 6(1) in 7 navedene uredbe uporabljajo na podkonsolidirani podlagi v skladu z odstavkom 3 tega člena.

13.         Zahteve iz dela 6 Uredbe (EU) št. 575/2013 se z odstopanjem od členov 6(4) in 8 navedene uredbe uporabljajo na podkonsolidirani podlagi v skladu z odstavkom 3 tega člena.

Člen 14

Omejitve velikih izpostavljenosti znotraj skupine

1.           Za namene izračuna omejitve velikih izpostavljenosti znotraj skupine v skladu z odstavkom 2 se vsi subjekti, ki v skladu s členom 13(3) spadajo v isto podskupino, obravnavajo kot ena stranka ali ena skupina povezanih strank v smislu točke (39) člena 4(1) Uredbe (EU) 575/2013.

2.           Če so bili uvedeni ukrepi v skladu s tem poglavjem, izpostavljenost osnovne kreditne institucije znotraj skupine do subjekta, ki ne spada v isto podskupino kot osnovna kreditna institucija, ne sme presegati 25 odstotkov sprejemljivega kapitala. Omejitev izpostavljenosti znotraj skupine se uporablja na podkonsolidirani podlagi ter po upoštevanju učinka zmanjševanja kreditnega tveganja in izvzetij v skladu s členi 399 do 403 Uredbe (EU) št. 575/2013 in členom 16 te uredbe.

Člen 15

Omejitve velikih izpostavljenosti zunaj skupine

1.           Če so bili uvedeni ukrepi v skladu s tem poglavjem te uredbe, osnovna kreditna institucija poleg upoštevanja določb odstavka 1 člena 395 Uredbe (EU) št. 575/2013 ne sme imeti naslednjih izpostavljenosti:

(a) veliko izpostavljenost do finančnega subjekta, ki presega 25 odstotkov sprejemljivega kapitala osnovne kreditne institucije. Navedena omejitev izpostavljenosti se uporablja na posamični in podkonsolidirani podlagi ter po upoštevanju učinka zmanjševanja kreditnega tveganja in izvzetij v skladu s členi 399 do 403 Uredbe (EU) št. 575/2013 in členom 16 te uredbe;

(b) velike izpostavljenosti do finančnih subjektov, ki skupaj presegajo 200 odstotkov sprejemljivega kapitala osnovne kreditne institucije. Navedena omejitev izpostavljenosti se uporablja na posamični in podkonsolidirani podlagi ter po upoštevanju učinka zmanjševanja kreditnega tveganja in izvzetij v skladu s členi 399 do 403 Uredbe (EU) št. 575/2013 in členom 16 te uredbe.

2.           Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 35, da se prilagodi višina omejitve za skupne velike izpostavljenosti zunaj skupine, kot je določena v točki (b) odstavka 1, v skladu z obsegom, v katerem je pripoznano zmanjševanje kreditnega tveganja.

Člen 16

Tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja

Če so bili uvedeni ukrepi v skladu s tem poglavjem te uredbe, se poleg upoštevanja določb členov 399 do 403 Uredbe (EU) št. 575/2013 pri izračunu vrednosti izpostavljenosti za potrebe izpolnjevanja zahtev glede omejitev velikih izpostavljenosti iz členov 14 in 15 te uredbe uporabljajo tudi omejitve zvezi s pripoznavanjem tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 35, da se določi obseg, v katerem se tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja, vključno z vrstami in omejitvami primernega kreditnega zavarovanja, pripoznajo za namene prvega pododstavka, da se zagotovi, da tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja pri uresničitvi tveganja ne odpovejo in se lahko kreditno zavarovanje učinkovito izterja.

Člen 17

Odstopanje od prehodnih določb za velike izpostavljenosti

Kot izjema pri odstavku 3 člena 493 Uredbe (EU) št. 575/2013 se odstopanja iz navedenega odstavka ne uporabljajo za izpostavljenosti kreditnih institucij, ki so bile predmet strukturnih ukrepov v skladu s to uredbo.

Člen 18

Načrt ločitve

1.           Če pristojni organ v skladu s členom 10(3) sklene, da osnovna kreditna institucija ne sme opravljati določenih trgovalnih dejavnosti, osnovna kreditna institucija oziroma po potrebi njeno obvladujoče podjetje v EU pristojnemu organu v 6 mesecih od datuma sklepa iz drugega pododstavka člena 10(3) predloži načrt ločitve.

Če subjekt iz člena 9(1) sklene, da bo dejavnosti, za katere velja obveznost pregleda iz člena 9, ločil od osnovne kreditne institucije, prav tako na začetku obdobja ocenjevanja iz člena 9 predloži načrt, ki podrobno opisuje ločitev. Načrt vsebuje vsaj informacije, ki se zahtevajo v točkah (a) in (b) odstavka 2 tega člena.

2.           V načrtu ločitve podrobno obrazloži, kako bo izvedel ločitev.

Navedeni načrt vsebuje vsaj naslednje:

(a) sredstva in dejavnosti, ki se bodo ločila od osnovne kreditne institucije;

(b) podrobnosti o tem, kako se uporabljajo predpisi iz člena 13;

(c) časovni razpored ločitve.

3.           Pristojni organ oceni načrt iz odstavkov 1 in 2 ter v šestih mesecih po njegovi predložitvi sprejme sklep o odobritvi načrta ali zahteva njegove spremembe.

4.           Če pristojni organ zahteva, da se načrt ločitve spremeni, osnovna kreditna institucija oziroma po potrebi njeno obvladujoče podjetje v EU v treh mesecih od zahteve pristojnega organa ponovno predloži načrt ločitve z zahtevanimi spremembami.

5.           Pristojni organ sprejme sklep o odobritvi ali zavrnitvi načrta v enem mesecu po ponovni predložitvi načrta. Če pristojni organ načrt zavrne, v enem mesecu po zavrnitvi sprejme sklep, ki določa načrt ločitve z vsemi potrebnimi prilagoditvami.

6.           Če osnovna kreditna institucija oziroma po potrebi njeno obvladujoče podjetje v EU ne predloži načrta ločitve, kot to določa odstavek 1, pristojni organ najkasneje 3 mesece po izteku roka iz odstavka 1 sprejme sklep, ki določa načrt ločitve.

7.           Če osnovna kreditna institucija oziroma po potrebi njeno obvladujoče podjetje v EU načrta ločitve s spremembami, ki jih je zahteval pristojni organ, ne predloži ponovno, slednji najkasneje en mesec po izteku roka iz prvega pododstavka odstavka 4 sprejme sklep, ki določa načrt ločitve.

8.           Osnovna kreditna institucija oziroma po potrebi njeno obvladujoče podjetje v EU pristojnemu organu dokaže, da je odobreni načrt izvršila.

9.           Upravljalni organ kreditne institucije ali obvladujočega podjetja v EU zagotovi, da se načrt ločitve izvede v skladu z odobritvijo pristojnega organa.

Člen 19

Sodelovanje med pristojnimi organi in ustreznimi organi za reševanje

1.           Pristojni organ pred sprejetjem sklepa iz člena 10(3) o tem obvesti ustrezen organ za reševanje, določen v skladu s členom 3 Direktive [BRRD].

2.           Pri ocenjevanju v skladu s členom 9 in če se od osnovne kreditne institucije v skladu s členom 10 zahteva, da ne opravlja določenih dejavnosti, pristojni organ upošteva vse tekoče ali obstoječe ocene rešljivosti, izvedene s strani katerega koli organa za reševanje v skladu s členom 13 in 13(a) Direktive [BRRD].

3.           Pristojni organ sodeluje z ustreznim organom za reševanje in si z njim izmenjuje zadevne informacije, ki so potrebne za opravljanje njegovih dolžnosti.

4.           Pristojni organ zagotovi, da so ukrepi, uvedeni v skladu s tem poglavjem, skladni z ukrepi, uvedenimi v skladu s členom 13(b) Uredbe (EU) št. 1024/2013, členom 8(9) Uredbe (EU) št. [SRM], členom 13 in 13(a) ter členoma 14 in 15 Direktive [BRRD] in členom 104 Direktive 2013/36/EU.

Člen 20

Prepovedane dejavnosti za trgovalni subjekt

Trgovalni subjekt ne sme:

(a) sprejemati vlog, ki se štejejo med zajamčene vloge v sistemih zajamčenih vlog v skladu z Direktivo 94/19/ES, razen če se take vloge nanašajo na izmenjavo zavarovanja s premoženjem v zvezi s trgovalnimi dejavnostmi;

(b) opravljati plačilnih storitev, kot so opredeljene v členu 4(3) Direktive 2007/64/ES, povezanih z dejavnostmi iz točke (a), razen če so take plačilne storitve pomožne dejavnosti in nujno potrebne za izmenjavo zavarovanja s premoženjem v zvezi s trgovalnimi dejavnostmi.

Člen 21

Odstopanje od zahtev iz poglavja III

1.           Komisija lahko na zahtevo države članice odobri odstopanje od zahtev iz tega poglavja za kreditno institucijo, ki sprejema vloge prebivalstva in MSP, za katere se uporablja primarna nacionalna zakonodaja, sprejeta pred 29. januarjem 2014, če nacionalna zakonodaja izpolnjuje naslednje zahteve:

(a) njen cilj je preprečiti finančne težave ali propade in sistemsko tveganje iz člena 1;

(b) kreditnim institucijam, ki sprejemajo zajamčene vloge prebivalstva in MSP, preprečujejo opravljanje reguliranih naložbenih dejavnosti v svojem imenu za svoj račun ter držanje trgovalnih sredstev. Kljub temu lahko nacionalna zakonodaja dopušča omejene izjeme, ki kreditnim institucijam, ki sprejemajo vloge prebivalstva in MSP, omogočajo opravljanje dejavnosti za zmanjševanje tveganj za namene skrbnega upravljanja kapitala, likvidnosti in financiranja ter zagotavljanje omejenih storitev upravljanja s tveganji strankam;

(c) če kreditna institucija, ki sprejema zajamčene vloge prebivalstva in MSP, pripada skupini, zagotovi, da je pravno ločena od subjektov skupine, ki se ukvarjajo z regulirano naložbeno dejavnostjo v svojem imenu za svoj račun ali držijo trgovalna sredstva, nacionalna zakonodaja pa določa naslednje:

(i)      kreditna institucija, ki sprejema zajamčene vloge prebivalstva in MSP, lahko sprejema odločitve neodvisno od drugih subjektov skupine;

(ii)     kreditna institucija, ki sprejema zajamčene vloge prebivalstva in MSP, ima upravljalni organ, ki je neodvisen od subjektov skupine kot tudi od same kreditne institucije;

(iii)    za kreditno institucijo, ki sprejema zajamčene vloge prebivalstva in MSP, veljajo kapitalske in likvidnostne zahteve;

(iv)    kreditna institucija, ki sprejema zajamčene vloge prebivalstva in MSP, ne sme sklepati pogodb ali poslov z drugimi subjekti skupine, razen po pogojih, podobnih tistim iz člena 13(7).

2.           Država članica, ki želi uveljaviti odstopanje za kreditno institucijo, za katero velja zadevna nacionalna zakonodaja, Komisiji pošlje zahtevek za odstopanje, ki mu priloži pozitivno mnenje pristojnega organa, ki nadzira kreditno institucijo, za katero odstopanje zahteva. V zahtevku morajo biti navedene vse potrebne informacije za presojo nacionalne zakonodaje in kreditne institucije, za katere se odstopanje uporablja. Če Komisija meni, da nima vseh potrebnih informacij, o tem v dveh mesecih od dneva prejema zahtevka obvesti zadevno državo članico in podrobno navede, katere dodatne informacije potrebuje.

Ko Komisija prejme vse informacije, ki so po njenem mnenju potrebne za presojo zahtevka za odstopanje, zadevno državo članico v enem mesecu obvesti, da ne potrebuje nadaljnjih informacij.

Komisija v petih mesecih po obvestilu iz drugega pododstavka in po posvetovanju z EBA o razlogih za predvideni sklep ter o morebitnih učinkih takega sklepa na finančno stabilnost Unije in delovanje notranjega trga sprejme izvedbeni sklep, s katerim razglasi, da nacionalna zakonodaja ni v neskladju s tem poglavjem, in kreditnim institucijam, navedenim v zahtevku iz odstavka 1, odobri odstopanje. Če namerava Komisija nacionalno zakonodajo razglasiti za neskladno in zavrniti odobritev odstopanja, podrobno obrazloži svoje pomisleke in zadevni državi članici omogoči, da v enem mesecu od datuma obvestila poda pisne pripombe na pomisleke Komisije. Komisija v treh mesecih po izteku roka za predložitev sprejme izvedbeni sklep, s katerim odobri ali zavrne odobritev odstopanja.

Če se nacionalna zakonodaja spremeni, država članica Komisijo obvesti o spremembah. Komisija lahko izvedbeni sklep iz tretjega pododstavka ponovno pregleda.

Če se nacionalna zakonodaja, za katero je bilo razglašeno, da ni v neskladju s tem poglavjem, ne uporablja več za kreditno institucijo, ki ji je bilo odobreno odstopanje od tega poglavja, se odstopanje za navedeno kreditno institucijo umakne.

Komisija sklepe priglasi EBA. EBA objavi seznam kreditnih institucij, ki jim je bilo odobreno odstopanje v skladu s tem členom. Seznam redno posodablja.

Poglavje IV

Subjekti, za katere se uporabljajo zahteve poglavij II in III

Člen 22

Pravila za izračun pragov

1.           Za namene člena 3(b)(ii) izračun pragov temelji na konsolidiranih računovodskih izkazih obvladujočega podjetja v EU.

2.           Za namene člena 3(b)(iii) izračun pragov temelji na dejavnostih, ki se opravljajo v Uniji.

3.           Sredstva in obveznosti zavarovalnic in pozavarovalnic ter drugih nefinančnih podjetij se ne vključijo v izračun.

4.           Pristojni organ do [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 12 mesecev po objavi te uredbe] opredeli kreditne institucije in skupine, za katere se uporablja ta uredba v skladu s členom 3, in jih priglasi EBA.

Po priglasitvi s strani pristojnega organa EBA nemudoma objavi seznam iz prvega pododstavka. Seznam redno posodablja.

Člen 23

Izračun trgovalnih dejavnosti

1.           Za namene člena 3 se trgovalne dejavnosti izračunajo v skladu z veljavnim računovodskim okvirom, kot sledi.

Trgovalne dejavnosti = (TSA + TSL + DA + DL)/2, pri čemer so:

(a) sredstva v obliki vrednostnih papirjev, namenjenih trgovanju (TSA), so sredstva, ki so del portfelja, ki se upravlja kot celota, in za katera obstajajo dokazi o nedavnem dejanskem vzorcu kratkoročnega ustvarjanja dobičkov, razen sredstev v obliki izvedenih finančnih instrumentov;

(b) obveznosti iz naslova vrednostnih papirjev, namenjenih trgovanju (TSL), so obveznosti, ki se prevzamejo z namenom, da se v bližnji prihodnosti ponovno odkupi del portfelja, ki se upravlja kot celota, in za katere obstajajo dokazi o nedavnem dejanskem vzorcu kratkoročnega ustvarjanja dobičkov, razen obveznosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov;

(c) sredstva v obliki izvedenih finančnih instrumentov (DA) so izvedeni finančni instrumenti s pozitivno nadomestitveno vrednostjo, ki niso opredeljeni kot izvedeni finančni instrumenti za varovanje pred tveganjem ali vgrajeni izvedeni finančni instrumenti;

(d) obveznosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov (DL) so izvedeni finančni instrumenti z negativno nadomestitveno vrednostjo, ki niso opredeljeni kot instrumenti za varovanje pred tveganjem.

2.           Sredstva in obveznosti zavarovalnic in pozavarovalnic ter drugih nefinančnih podjetij se ne vključijo v izračun trgovalnih dejavnosti.

3.           EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo metodologijo za izračun trgovalnih dejavnosti iz odstavka 1, pri čemer upošteva razlike v  računovodskih okvirih, ki se uporabljajo.

EBA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 1 mesec od datuma objave te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

4.           Komisija je pooblaščena, da z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 35, spreminja sestavine trgovalnih dejavnosti iz točk (a) do (d) odstavka 1 tega člena, da se upoštevajo spremembe v računovodskih okvirih, ki se uporabljajo.

Člen 24

Predložitev informacij o trgovalnih dejavnostih pristojnemu organu

1.           Subjekti iz člena 3 pristojnemu organu zadevne informacije o skupnem znesku njihovih trgovalnih dejavnosti in njihovih sestavin, kot so določene v členu 23(1), prvič predložijo  [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti datum, tj. 9 mesecev od datuma objave te uredbe], nato pa vsako leto.

2.           EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki vsebujejo enoten obrazec za poročanje iz odstavka 1 ter navodila za uporabo navedenega obrazca.

EBA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 1 mesec od datuma objave te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Poglavje V

Zagotavljanje skladnosti

Oddelek 1

Subjekti

Člen 25

Dolžnosti subjektov, za katere se uporablja ta uredba

1.           Subjekti, za katere se uporablja ta uredba, sprejmejo ustrezne ukrepe, ki pristojnim organom omogočajo, da pridobijo potrebne informacije za presojo skladnosti s to uredbo.

2.           Subjekti, za katere se uporablja ta uredba, pristojnemu organu zagotovijo vse potrebne informacije za presojo skladnosti s to uredbo, vključno z informacijami, ki so potrebne za oceno na podlagi meril iz člena 9(2). Navedeni subjekti zagotovijo tudi, da njihovi mehanizmi notranjih kontrol ter upravni in računovodski postopki omogočajo, da se lahko kadar koli preveri skladnost s to uredbo.

3.           Subjekti, za katere se uporablja ta uredba, evidentirajo vse svoje posle ter dokumentirajo sisteme in postopke, ki se uporabljajo za namene te uredbe, na tak način, da lahko pristojni organ kadar koli preveri skladnost s to uredbo.

Oddelek 2

Pristojni organi

Člen 26

Pooblastila in dolžnosti pristojnih organov

1.           Pri opravljanju dolžnosti, ki so jim naložene v skladu s to uredbo, pristojni organi izvajajo pooblastila, ki jih imajo v skladu z zadevno zakonodajo Unije.

2.           Pristojni organ spremlja dejavnosti subjektov, za katere se uporablja ta uredba, ter stalno presoja in zagotavlja skladnost s to uredbo.

3.           Pristojni organi imajo pooblastilo, da od obvladujočega podjetja v EU, ki ni reguliran subjekt, a ima vsaj eno odvisno podjetje, ki je reguliran subjekt, zahteva, da zagotovi, da njegova regulirana odvisna podjetja zagotavljajo skladnost s to uredbo.

4.           Za namene te uredbe se šteje, da je konsolidacijski nadzornik pristojni organ za vse subjekte skupine, ki pripadajo isti skupini kot obvladujoče podjetje v EU in za katere se uporablja ta uredba.

Če je odvisno podjetje obvladujočega podjetja v EU ustanovljeno v drugi državi članici in ga nadzira drug nadzornik kot obvladujoče podjetje v EU ter če je odvisno podjetje pomembno v skladu s členom 6(4) Uredbe (EU) št. 1024/2013, se konsolidacijski nadzornik posvetuje s pristojnim organom matične države članice pomembnega odvisnega podjetja glede vsake odločitve, ki jo konsolidacijski nadzornik sprejme v skladu s to uredbo.

Poglavje VI

Odnosi s tretjimi državami

Člen 27

Enakovrednost pravnega okvira tretje države

1.           Komisija lahko na zahtevo pristojnega organa države članice ali tretje države ali na lastno pobudo sprejme izvedbene akte, ki določajo, da:

(a) pravne, nadzorne in izvršilne ureditve tretje države zagotavljajo, da kreditna institucija in obvladujoča podjetja v navedeni tretji državi izpolnjujejo zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz členov 6, 10 do 16 in 20;

(b) pravni okvir navedene tretje države zagotavlja učinkovit, enakovreden sistem za priznanje strukturnih ukrepov, sprejetih v okviru nacionalnih pravnih ureditev tretjih držav.

2.           Komisija lahko spremeni ali umakne sklep, če pogoji, na osnovi katerih je bil sprejet, niso več izpolnjeni.

3.           Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 35 te uredbe, da se določijo merila za presojo, ali je pravni in nadzorni okvir tretje države enakovreden tej uredbi ali ne.

Komisija delegirane akte sprejme do [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 24 mesecev od datuma objave te uredbe].

4.           EBA sklene sporazume o sodelovanju z ustreznimi pristojnimi organi tretjih držav, katerih pravni in nadzorni okviri se obravnavajo kot enakovredni tej uredbi v skladu z odstavki 1 do 3. Takšni sporazumi določajo vsaj minimalno izmenjavo informacij med ustreznimi pristojnimi organi obeh jurisdikcij.

Poglavje VII

Upravne sankcije in ukrepi

Člen 28

Upravne sankcije in ukrepi

1.           Brez poseganja v nadzorniška pooblastila pristojnih organov iz člena 26 in pravico držav članic, da določijo in naložijo kazenske sankcije, države članice v skladu z nacionalno zakonodajo določijo, da imajo pristojni organi pooblastilo za nalaganje upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov v zvezi z vsaj naslednjimi kršitvami:

(a) kršitev prepovedi iz člena 6;

(b) kakršno koli manipuliranje podatkov, ki se predložijo v skladu s členom 24(1).

Države članice pristojnim organom zagotovijo pooblastilo za nalaganje upravnih sankcij in ukrepov kreditnim institucijam in vsem subjektom skupine, vključno z mešanimi poslovnimi holdingi, zavarovalnicami ali pozavarovalnicami.

Če se določbe iz prvega pododstavka uporabljajo za pravne osebe, države članice v primeru kršitve pristojnim organom zagotovijo pooblastilo za uporabo sankcij v skladu s pogoji, določenimi v nacionalni zakonodaji, za člane upravljalnega organa in druge posameznike, ki so po nacionalnem pravu odgovorni za kršitev.

2.           Upravne sankcije in ukrepi, naloženi za namene odstavka 1, so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

3.           Če se države članice odločijo določiti kazenske sankcije za kršitve določb iz odstavka 1, zagotovijo, da so uvedeni ustrezni ukrepi, tako da ima pristojni organ vsa potrebna pooblastila za sodelovanje s sodnimi organi v njihovi jurisdikciji, da lahko prejema specifične informacije, povezane s kazenskimi preiskavami ali postopki v zvezi z možnimi kršitvami člena 6 in manipuliranjem podatkov, ki se predložijo v skladu s členom 24(1), ter to omogočijo tudi drugim pristojnim organom in organu EBA, da lahko izpolnjujejo obveznost glede medsebojnega sodelovanja in po potrebi sodelovanja z EBA za namene odstavka 1.

Pristojni organi lahko zaradi lažjega izvajanja pooblastil za sankcioniranje sodelujejo tudi s pristojnimi organi drugih držav članic.

4.           Države članice ob upoštevanju nacionalne zakonodaje na pristojne organe prenesejo pooblastilo, da v primeru kršitev iz odstavka 1 uporabijo vsaj naslednje upravne sankcije in druge ukrepe:

(a) odredbo, s katero se od osebe, odgovorne za kršitev, zahteva, da preneha z nezakonitim ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;

(b) povrnitev pridobljenega dobička ali preprečene izgube na podlagi kršitve, kadar ju je mogoče opredeliti;

(c) javno opozorilo, v katerem sta navedeni odgovorna oseba in narava kršitve;

(d) dokončen ali začasen odvzem dovoljenja;

(e) začasna prepoved opravljanja funkcij upravljanja v subjektu iz člena 3 vsaki fizični osebi, ki je odgovorna za kršitev;

(f) v primeru ponavljajočih kršitev trajna prepoved opravljanja funkcij upravljanja v subjektu iz člena 3 vsaki fizični osebi, ki je odgovorna za kršitev;

(g) naložitev najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj trikratnega zneska pridobljenega dobička ali preprečene izgube zaradi kršitve, kadar ju je mogoče opredeliti;

(h) v primeru fizične osebe najvišja upravna denarna kazen v višini vsaj 5 000 000 EUR oziroma v državah članicah, v katerih euro ni uradna valuta, ustrezne vrednosti v njihovih nacionalnih valutah na datum začetka veljavnosti te uredbe;

(i) v primeru pravnih oseb najvišja upravna denarna kazen v višini vsaj 10 odstotkov skupnega letnega prometa pravne osebe glede na zadnje razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je potrdil upravljalni organ; če je pravna oseba obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki mora pripravljati konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU, je zadevni skupni letni promet skupni letni promet oziroma ustrezna vrsta prihodka v skladu z relevantnim računovodskim okvirom glede na zadnje razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je potrdil upravni organ končnega obvladujočega podjetja.

Države članice lahko določijo, da imajo pristojni organi dodatna pooblastila poleg tistih iz tega odstavka, in predpišejo širši obseg ter višje ravni sankcij, kot so določene v tem odstavku.

5.           Države članice do [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 12 mesecev od datuma objave te uredbe] predpise v zvezi z odstavkom 1 priglasijo Komisiji in EBA. Komisijo in EBA takoj obvestijo o vseh naknadnih spremembah teh predpisov.

Člen 29

Izvajanje nadzorniških pooblastil in sankcij

1.           Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste in ravni upravnih sankcij in drugih ukrepov upoštevajo vse ustrezne okoliščine, ki po potrebi vključujejo:

(a) resnost in trajanje kršitve;

(b) stopnjo odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;

(c) finančno trdnost osebe, odgovorne za kršitev, pri čemer upoštevajo dejavnike, kot sta skupni promet pravne osebe oziroma letni dohodek fizične osebe;

(d) velikost pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani osebe, odgovorne za kršitev, če jih je mogoče opredeliti;

(e) raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, s pristojnim organom, ne glede na potrebo, da se s strani navedene osebe povrne pridobljeni dobiček ali preprečena izguba;

(f) prejšnje kršitve osebe, odgovorne za kršitev;

(g) ukrepe, ki jih je oseba, odgovorna za kršitev, sprejela, da bi preprečila ponovitev kršitve;

(h) morebitne sistemske posledice kršitve.

Člen 30

Poročanje o kršitvah

1.           Pristojni organ vzpostavi učinkovite mehanizme, ki omogočajo poročanje o dejanskih in morebitnih kršitvah iz člena 28(1).

2.           Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

(a) posebne postopke za prejem poročil o kršitvah in njihovo nadaljnjo obravnavo, vključno z vzpostavitvijo varnih komunikacijskih kanalov za taka poročila;

(b) ustrezno zaščito zaposlenih na osnovi pogodbe o zaposlitvi, ki prijavijo kršitve ali ki so obtoženi kršitev, pred povračilnimi ukrepi, diskriminacijo ali drugimi oblikami nepravičnega obravnavanja;

(c) varstvo osebnih podatkov osebe, ki prijavi kršitev, in fizične osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev, vključno z varovanjem zaupnosti glede identitete takih oseb, v vseh fazah postopka ne glede na razkritje informacij, ki ga določa nacionalna zakonodaja v preiskavah ali kasnejših sodnih postopkih.

3.           Države članice od delodajalcev zahtevajo, da imajo vzpostavljene ustrezne notranje postopke, da lahko njihovi zaposleni poročajo o kršitvah iz člena 28(1).

4.           Države članice lahko osebam, ki posredujejo pomembne informacije o morebitnih kršitvah te uredbe, ponudijo finančne spodbude, ki se odobrijo v skladu z nacionalno zakonodajo, če za takšne osebe že ne veljajo druge obstoječe zakonske ali pogodbene obveznosti glede sporočanja takšnih informacij in če so informacije nove in je na njihovi podlagi mogoče naložiti upravno sankcijo ali drug ukrep za kršitev te uredbe oziroma kazensko sankcijo.

Člen 31

Izmenjava informacij z EBA

1.           Pristojni organi EBA vsako leto posredujejo informacije v združeni obliki o vseh upravnih sankcijah in ukrepih, ki jih naložijo v skladu s členom 28. EBA te informacije objavi v letnem poročilu.

2.           Če so se države članice odločile določiti kazenske sankcije za kršitev določb iz člena 28(1), njihovi pristojni organi EBA vsako leto posredujejo podatke v združeni in anonimizirani obliki o vseh opravljenih kazenskih preiskavah in naloženih kazenskih sankcijah. EBA te informacije objavi v letnem poročilu.

3.           Če je pristojni organ upravne sankcije, globe in druge ukrepe ter kazenske sankcije razkril javnosti, o tem hkrati obvesti EBA.

4.           EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih in obrazcih za izmenjavo informacij, kot je določena v odstavkih 1 in 2.

EBA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 12 mesecev od datuma objave te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 32

Objava sklepov

1.           Pristojni organ pod pogoji iz tretjega pododstavka na svoji spletni strani objavi vse sklepe, s katerimi naloži upravno sankcijo ali drug ukrep v zvezi s kršitvijo člena 6 in manipuliranjem pri računovodskem poročanju iz člena 28(1), takoj ko je bila oseba, na katero je naslovljen navedeni sklep, obveščena o sklepu.

V informacijah, objavljenih v skladu s prvim pododstavkom, se navedejo vsaj vrsta in narava kršitve ter identiteta osebe, na katero je sklep naslovljen.

Prvi in drugi pododstavek se ne uporabljata za sklepe, s katerimi se naložijo ukrepi preiskovalne narave.

Če pristojni organ po oceni posameznih primerov meni, da bi bila objava identitete pravne osebe, na katero je sklep naslovljen, ali osebnih podatkov pravne osebe nesorazmerna ali če bi taka objava ogrozila tekočo preiskavo ali stabilnost finančnih trgov, stori eno od naslednjega:

(a) odloži objavo sklepa, dokler razlogi za odlog ne prenehajo obstajati;

(b) sklep objavi na anonimni podlagi na način, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo, če taka objava zagotavlja učinkovito zaščito zadevnih osebnih podatkov, in po potrebi odloži objavo relevantnih podatkov za razumno obdobje, kadar se lahko predvideva, da bodo razlogi za anonimno objavo v navedenem obdobju prenehali obstajati;

(c) sklepa ne objavi, če meni, da objava v skladu s točko (a) ali (b) ne bi zadoščala, da bi zagotovila:

(i)      da ne bo ogrožena stabilnost finančnih trgov;

(ii)     sorazmernost objave takih sklepov ob upoštevanju ukrepov, ki se štejejo za manj pomembne.

2.           Če se proti sklepu vloži pritožba pred nacionalnim sodnim, upravnim ali drugim organom, pristojni organ na svoji spletni strani takoj objavi tudi take informacije in vse kasnejše informacije o rezultatu pritožbe. Prav tako objavi vsak sklep, ki razveljavlja sklep, proti kateremu se vloži pritožba.

3.           Pristojni organ zagotovi, da vsak sklep, objavljen v skladu s tem členom, ostane dostopen na njegovi spletni strani vsaj pet let po objavi. Osebni podatki, vsebovani v navedenih sklepih, se hranijo na spletni strani pristojnega organa toliko časa, kolikor zahtevajo veljavna pravila o varstvu podatkov.

Poglavje VIII

Poročila in pregled

Člen 33

Poročila EBA

EBA v sodelovanju z ESMA pripravi naslednja poročila in jih Komisiji predloži do [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 12 mesecev od datuma objave te uredbe]:

(a) poročilo o možnih omejitvah meril iz točk (a) do (h) člena 9(2) in vrstah listinjenj, ki po mnenju EBA ne ogrožajo finančne stabilnosti osnovne kreditne institucije ali finančnega sistema Unije;

(b) poročilo o tem, ali bi morale biti za namene skrbnega upravljanja lastnega tveganja osnovne kreditne institucije poleg tistih iz člena 11(1) vključene še druge vrste izvedenih finančnih instrumentov in druge vrste finančnih instrumentov;

(c) poročilo o tem, ali bi lahko bili poleg tistih iz člena 12(1) za prodajo strankam dovoljeni tudi drugi finančni instrumenti za namene varovanja pred tveganjem in o deležu kapitalskih zahtev, nad katerim se izvedeni finančni instrumenti ne smejo prodajati, kot je določeno v točki (b) člena 12(2).

Člen 34

Pregled

Komisija redno spremlja učinke predpisov iz te uredbe v smislu doseganja ciljev iz člena 1 in na stabilnost finančnega sistema Unije kot celote, pri čemer upošteva razvoj strukture trga ter razvoj in dejavnosti subjektov, ki jih ureja ta uredba, ter po potrebi predloži primerne predloge. Pregled je zlasti osredotočen na uporabo pragov iz člena 3, uporabo in učinkovitost prepovedi iz člena 6, obseg dejavnosti iz člena 8 in ustreznost meril iz člena 9. Komisija ob upoštevanju mnenj pristojnih organov do 1. januarja 2020, nato pa v rednih presledkih, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem obravnava tudi zgornja vprašanja in ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.

Poglavje IX

Končne določbe

Člen 35

Izvajanje pooblastila

1.           Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.           Pooblastilo iz členov 6(6), 8(3), 10(5), 11(3), 12(2), 15(2), drugega pododstavka člena 16 ter členov 23(4) in 27(3) se na Komisijo prenese za nedoločen čas od datuma iz člena 38.

3.           Pooblastilo iz členov 6(6), 8(3), 10(5), 11(3), 12(2), 15(2), drugega pododstavka člena 16 ter člena 23(4) in 27(3) lahko kadarkoli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem določen. Preklic ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.           Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.           Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 6(6), 8(3), 10(5), 11(3), 12(2), 15(2), drugim pododstavkom člena 16 ter členoma 23(4) in 27(3), začne veljati samo, če niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od dneva, ko jima je bilo poslano uradno obvestilo o delegiranem aktu, ne nasprotujeta delegiranemu aktu ali če pred iztekom tega roka oba obvestita Komisijo o odločitvi, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 36

Začetek veljavnosti in datum začetka uporabe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od datuma začetka veljavnosti, z izjemo člena 6, ki se uporablja od [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 18 mesecev od datuma objave te uredbe], ter členov 13 do 18 in 20, ki se uporabljajo od [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 36 mesecev od datuma objave te uredbe].

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Pravila o spremljanju in poročanju

              2.2.    Upravljavski in kontrolni sistem

              2.3.    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2.    Ocenjene posledice za odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

              3.2.2. Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v EU

1.2.        Zadevna področja v strukturi ABM/ABB[43]

Notranji trg – finančni trgi

1.3.        Vrsta predloga/pobude

ý Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Prispevati k zmanjševanju tveganj za finančno stabilnost ter povrnitvi zaupanja vlagateljev in drugih udeležencev na trgu v finančne trge.

1.4.2.     Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Glede na zgoraj navedene splošne cilje so specifični cilji uredbe preprečevanje sistemskega tveganja, finančnih težav ali propada velikih, kompleksnih in medsebojno povezanih bank ter:

· zmanjšati prevzemanje čezmernih tveganj v kreditni instituciji;

· odpraviti pomembna nasprotja interesov med različnimi deli kreditne institucije;

· preprečiti neustrezno razporejanje virov in spodbujati posojanje realnemu sektorju gospodarstva;

· preprečiti izkrivljanje konkurenčnih pogojev za vse institucije na notranjem trgu;

· zmanjšati medsebojno povezanost v finančnem sektorju, ki povzroča sistemsko tveganje;

· olajšati učinkovito upravljanje, spremljanje in nadzor kreditne institucije; in

· olajšati nadzorovano reševanje in sanacijo skupine.

1.4.3.     Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Zmanjšanje prevzemanja tveganj v kreditni instituciji;

zmanjšanje nasprotij interesov med različnimi deli kreditne institucije;

manj neustreznega razporejanja virov in več posojanja realnemu sektorju;

manj izkrivljanja konkurence na notranjem trgu;

manjša medsebojna povezanost v finančnem sektorju;

učinkovitejše upravljanje, spremljanje in nadzor kreditne institucije;

bolj nadzorovano reševanje in sanacija največjih in najkompleksnejših bančnih skupin.

1.4.4.     Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Ustrezni kazalniki za oceno predloga bi lahko vključevali:

· število in velikost bank, za katere se uporabljajo zahteve po strukturni ločitvi;

· razporeditev dejavnosti v subjekt, ki sprejema vloge, ali trgovalni subjekt;

· obseg poslov, razmikov ali likvidnosti na zadevnih trgih;

· trende glede tržnih deležev bank, za katere se uporabljajo zahteve po strukturni ločitvi;

· tržno koncentracijo dejavnosti, za katere se uporabljajo zahteve po strukturni ločitvi;

· nove udeležence v dejavnostih, za katere se uporabljajo zahteve po strukturni ločitvi;

· trende glede dobičkonosnosti bank, za katere se uporabljajo zahteve po strukturni ločitvi;

· merila za velikost implicitnih javnih subvencij;

· merila za prednosti pri stroških financiranja za banke, ki so prevelike, da bi propadle;

· merila za trgovalne dejavnosti in dejavnosti kreditiranja bank, ki so prevelike, da bi propadle.

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Evropska unija (EU) in njene države članice si že od začetka finančne krize prizadevajo temeljito prenoviti zakonodajno ureditev za banke in njihov nadzor.

Na področju bančništva je EU začela vrsto reform za povečanje odpornosti bank in zmanjšanje učinkov potencialnih propadov bank, da bi ustvarila varnejši, zanesljivejši, preglednejši in odgovornejši finančni sistem, ki deluje v dobro gospodarstva in družbe kot celote (glej zlasti novo uredbo in direktivo o kapitalskih zahtevah (CRR/CRD IV) ter predlagano direktivo o sanaciji in reševanju bank (BRRD)).

Vendar bančni sektor EU in posamezne banke ostajajo velike tako v absolutnem kot v relativnem smislu. Največje banke so tudi aktivnejše pri kompleksnih trgovalnih dejavnostih in čezmejnem delovanju, in sicer prek zelo velikega števila pravnih oseb.

Več držav članic EU kot tudi tretjih držav je zato šlo korak naprej in izvedlo oziroma je v postopku izvajanja strukturnih bančnih reform svojih bančnih sektorjev, da bi odpravilo zaskrbljenost glede največjih in najbolj kompleksnih finančnih institucij. Tudi mednarodne institucije, kot so G20, Odbor za finančno stabilnost, Banka za mednarodne poravnave, Mednarodni denarni sklad in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, so poudarile vlogo takšnih reform pri na primer rešljivosti finančnih institucij ter pozvale k široki in globalni razpravi o poslovnih modelih bank.

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja EU

Zaradi teh dogajanj je ukrepanje na ravni EU več kot utemeljeno. Čeprav imajo nacionalne reforme na splošno iste cilje, se razlikujejo v podrobnostih. To izkrivlja odločitve glede ustanovitve subjektov, saj lahko banke, ki so prevelike, da bi propadle, prenesejo dejavnosti ali se preselijo v drugo državo članico. Skupen odziv na ravni EU bi zato bil učinkovitejši. Potreba po enotnih pravilih je za bančno unijo zlasti pomembna, da se olajšata opravljanje nadzornih nalog v okviru enotnega mehanizma nadzora in izvajanje ukrepov reševanja v okviru enotnega mehanizma za reševanje.

1.5.3.     Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Ni relevantno.

1.5.4.     Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

EU je že začela izvajati vrsto reform, da bi povečala odpornost bank ter zmanjšala verjetnost in posledice propadov bank. Te reforme vključujejo ukrepe za povečanje kapitalske ustreznosti bank (uredba in direktiva o kapitalskih zahtevah, CRR/CRD IV), ukrepe za izboljšanje rešljivosti bank (predlagana direktiva BRRD), ukrepe za izboljšanje jamstev za vloge (revidirana direktiva o sistemih zajamčenih vlog, DGS) in ukrepe za povečanje preglednosti ter obravnavo tveganj, povezanim z izvedenimi finančnimi instrumenti, in izboljšanje tržnih infrastruktur (uredba o infrastrukturi evropskega trga, EMIR, ter povezane spremembe in dopolnitve direktive o trgih finančnih instrumentov, MiFID). Da bi se prekinil krog negativnih povratnih učinkov med državo in bančnimi tveganji ter povrnilo zaupanje v euro in bančni sistem, je Evropska komisija poleg tega pozvala k nadaljnjemu razvoju bančne unije, pri čemer gradi na enotnem pravilniku, ki se bo uporabljal za vse banke po vsej EU. To vključuje enotni mehanizem nadzora (SSM) in enotni mehanizem za reševanje (SRM), ki bosta za članice euroobmočja obvezna, vendar bodo v obeh lahko na prostovoljni osnovi sodelovale vse druge države članice.

Kljub široko zastavljenim načrtovanim reformam so potrebni nadaljnji ukrepi za zmanjšanje verjetnosti in posledic propada bank, ki so prevelike, da bi propadle. Takšni ukrepi imajo globalno podporo, kot je razvidno iz nedavnih izjav voditeljev in ministrov skupine G20.

Kar zadeva posledice propadov, bo izvajanje BRRD utrlo pot za nadzorovano reševanje normalnih bank v EU in s tem znatno zmanjšalo posledice propadov takih bank za javne finance. Izvajanje pooblastil za reševanje bo zahtevno v primeru bank, ki so prevelike, da bi propadle, ker so še posebej velike, kompleksne ter imajo povezane bilance stanja in korporativno strukturo. Čeprav je potencial za morebitno javno pomoč očitno manjši, zato še vedno ne bo popolnoma odpravljen, če se pooblastila ne bodo izvajala v celoti v vseh primerih. Posledice propada velikih in kompleksnih bank so zato še vedno lahko velike. Vse to lahko razloži, kako trg dojema preostale implicitne subvencije, in zahteva dodatno jasnost v zvezi z morebitnimi dodatnimi strukturnimi ukrepi. Strukturna reforma bo organom zagotovila več možnosti pri obravnavanju bančnih skupin v težavah. S povečanjem kredibilnosti nadzorovanega reševanja bo v prihodnje tudi izboljšala tržno disciplino in dinamiko bančnih bilanc. Zaradi strukturnih reform bi lahko bila nova pooblastila iz direktive BRRD učinkovitejša za banke, ki so prevelike, da bi propadle, saj bi se organi za reševanje ukvarjali z ločenimi, segregiranimi in enostavnejšimi bilancami stanja. Zaradi tega bi bilo spremljanje in ocenjevanje različnih subjektov bančne skupine lažje, povečale pa bi se tudi možnosti, ki bi jih imeli na razpolago organi za reševanje. Dodatni ukrepi za banke, ki so prevelike, da bi propadle, bi bili v skladu z načelom sorazmernosti iz direktive BRRD.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančnih posledic

ý Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

Začetek veljavnosti in začetek uporabe predvidena v letih 2015/2017, spoštovanje prepovedi trgovanja za lasten račun od januarja 2017 in morebitnih zahtev po ločitvi od julija 2018.

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[44]

Od proračuna za leto 2014 naprej

¨ Neposredno upravljanje – Komisija:

– ¨ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

– ¨  prek izvajalskih agencij.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

ý Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

– ¨ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

– ¨ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

– ¨ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

– ¨ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

– ¨ subjektom javnega prava,

– ¨ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

– ¨ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

– ¨ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

– Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

EBA je regulativna agencija, ki deluje pod nadzorom Komisije.

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Pravila o spremljanju in poročanju

Predlog določa, da bi morala Komisija pregledati učinkovitost predlaganih ukrepov v rednih časovnih presledkih.

2.2.        Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

V zvezi z zakonito, gospodarno, učinkovito in uspešno uporabo odobritev, ki izhajajo iz predloga, se pričakuje, da predlog ne bi ustvaril novih tveganj, ki jih obstoječi okvir za notranjo kontrolo EBA trenutno ne zajema.

2.2.2.     Informacije o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

Ni relevantno.

2.2.3.     Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

Ni relevantno.

2.3.        Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Za namene boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem se določbe Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), za EBA uporabljajo brez omejitev.

EBA pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in takoj sprejme ustrezne določbe za vse svoje osebje.

Odločitve o financiranju ter sporazumi in iz njih izhajajoči izvedbeni instrumenti morajo izrecno določati, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi opravljata preglede na kraju samem pri prejemnikih denarnih sredstev, ki jih izplača EBA, in osebju, odgovornem za njihovo dodelitev.

Člena 64 in 65 uredbe o ustanovitvi EBA vsebujeta določbe glede izvajanja in nadzora nad proračunom EBA ter finančna pravila, ki se uporabljajo.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

|| dif./nedif. ([45]) || držav Efte[46] || držav kandidatk[47] || tretjih držav || po členu 21(2)(b) finančne uredbe

1.a || 12.0302 Evropski bančni organ (EBA) || dif. || DA || DA || NE || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice

3.2.        Ocenjene posledice za odhodke

Ta zakonodajna pobuda bo imela naslednje učinke na odhodke:

· Zaposlitev dveh novih začasnih uslužbencev (ZU) v EBA (2 ZU od januarja 2016) – glej prilogo za več informacij o njunih nalogah in načinu, kako se izračunavajo stroški novih uslužbencev (od katerih bo 40 % financirala EU in 60 % države članice).

· Nove naloge bodo opravljali človeški viri, razpoložljivi v okviru proračunskega postopka letne dodelitve virov, in sicer ob upoštevanju proračunskih omejitev, ki veljajo za vse organe EU in so v skladu s finančnimi programi za agencije. Viri, ki jih agencija potrebuje za nove naloge, bodo skladni in združljivi z načrtovanjem človeških virov in financiranja za EBA, določenim v nedavnem sporočilu Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Načrtovanje človeških in finančnih virov za decentralizirane agencije v obdobju 2014–2020“ (COM(2013) 519).

3.2.1.     Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira || Številka || 1.a Premišljena in vključujoča rast – ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

GD: MARKT || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || ||

12.0302 Evropski bančni organ (EBA) || obveznosti || (1) || 0,00 || 0,00 || 0,16 || 0,15 || 0,15 || 0,15 || 0,15 || 0,76

plačila || (2) || 0,00 || 0,00 || 0,16 || 0,15 || 0,15 || 0,15 || 0,15 || 0,76

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov[48] || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice || || (3) || || || || || || || ||

Odobritve za GD  MARKT SKUPAJ || obveznosti || =1+1a +3 || 0,00 || 0,00 || 0,16 || 0,15 || 0,15 || 0,15 || 0,15 || 0,76

plačila || =2+2a +3 || 0,00 || 0,00 || 0,16 || 0,15 || 0,15 || 0,15 || 0,15 || 0,76

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || || ||

plačila || (5) || || || || || || || ||

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || ||

Odobritve iz RAZDELKA 1.a večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4+ 6 || 0,00 || 0,00 || 0,16 || 0,15 || 0,15 || 0,15 || 0,15 || 0,76

plačila || =5+ 6 || 0,00 || 0,00 || 0,16 || 0,15 || 0,15 || 0,15 || 0,15 || 0,76

plačila || =5+ 6 || || || || || || || ||

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

GD: ||

Ÿ Človeški viri || || || || || || || ||

Ÿ Drugi upravni odhodki || || || || || || || ||

GD <…….> SKUPAJ || odobritve || || || || || || || ||

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || || || || || || || ||

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto N[49] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || || || || || || || ||

plačila || || || || || || || ||

3.2.2.     Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

– ¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

– ý  Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije ò || || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta[50] || povprečni stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število realizacij skupaj || stroški realizacij skupaj

POSAMEZNI CILJ št. 1[51] || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za posamezni cilj št. 1 || || || || || || || || || || || || || || || ||

POSAMEZNI CILJ št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za posamezni cilj št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || ||

STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || || || || || ||

3.2.3.     Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.  Povzetek

– ý Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

– ¨  Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N[52] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi upravni odhodki || || || || || || || ||

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[53] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi upravni odhodki || || || || || || || ||

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

SKUPAJ || || || || || || || ||

Potrebe po odobritvah za človeške vire se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ý Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

– ¨  Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

|| || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

|| Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) || ||

|| XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || || || || || || ||

|| XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||

|| XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

Ÿ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[54] ||

|| XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev) || || || || || || ||

|| XX 01 02 02 (PU, LU, MSD, ZU in NNS na delegacijah) || || || || || || ||

|| XX 01 04 yy[55] || – na sedežu || || || || || || ||

|| – na delegacijah || || || || || || ||

|| XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

|| SKUPAJ || || || || || || ||

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci ||

Zunanji sodelavci ||

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– ý Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– Viri, ki jih EBA potrebuje za nove naloge, bodo skladni in združljivi z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020 ter načrtovanjem človeških virov in financiranja za EBA, določenim v nedavnem sporočilu Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Načrtovanje človeških in finančnih virov za decentralizirane agencije v obdobju 2014–2020“ (COM(2013) 519).

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira[56].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Skupaj

Države članice || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00

3.3.        Ocenjene posledice za prihodke

– ¨ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

¨         za lastna sredstva,

¨         za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Posledice predloga/pobude[57]

2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020

Člen …………. || || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00

Za razne namenske prihodke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

Priloga k predlogu uredbe o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v EU

Ocena za EBA

Predlog Komisije vključuje določbe, v skladu s katerimi mora EBA pripraviti štiri delegirane akte in šest tehničnih standardov, s katerimi bi se moralo zagotoviti dosledno izvajanje zelo tehničnih določb po vsej EU.

Komisija bi morala sprejeti regulativne tehnične standarde, ki jih pripravi EBA v zvezi z metodologijo za dosledno merjenje in uporabo meril v povezavi z izračunom pragov, nad katerimi bi se morale ločiti trgovalne dejavnosti. Komisija in EBA bi morali zagotoviti, da lahko te standarde uporabljajo vse zadevne institucije sorazmerno z naravo, obsegom in kompleksnostjo teh institucij in njihovih dejavnosti. Poleg tega bi morala Komisija z izvedbenimi akti sprejeti izvedbene tehnične standarde, ki jih pripravi EBA v zvezi z metodologijo za izračun zneska trgovalnih dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo kreditne institucije in obvladujoča podjetja, ter enotno predlogo za razkritje skupnega zneska sestavin trgovalnih dejavnosti kreditnih institucij in obvladujočih podjetij. Predvideno delo zahteva dvostranske in večstranske sestanke z zainteresiranimi stranmi, analizo in oceno možnosti ter pripravo posvetovalnih dokumentov, javno posvetovanje z deležniki, vzpostavitev in upravljanje stalnih strokovnih skupin, ki jih sestavljajo nadzorniki iz držav članic, vzpostavitev in upravljanje ad hoc strokovnih skupin, analizo odgovorov na posvetovanja, pripravo analize stroškov in koristi ter pripravo zakonodajnega besedila.

Uredba naj bi predvidoma začela veljati konec leta 2015. Dodatni viri za EBA bodo zato potrebni šele od leta 2016 naprej. Dolgoročno bosta potrebni dve delovni mesti začasnega uslužbenca za opravljanje potrebnih nalog:

Delegirani akti Komisije:

· Merili: raven izpodbitne domneve, število.

· Zagotovitev produktov za upravljanje tveganj: zgornja meja, nad katero mora trgovalni subjekt zagotoviti produkte za upravljanje tveganj.

· Pravila ločitve – velike izpostavljenosti:  ustrezne tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja.

· Geografsko področje uporabe: merila za enakovrednost.

Tehnični standardi Komisije:

· Prepoved trgovanja za lasten račun – metodologija za izračun trgovalnih dejavnosti za potrebe splošnega praga.

· Prepoved trgovanja za lasten račun – enotna predloga za razkritje trgovalnih dejavnosti.

· Ločitev – merila: dosledno merjenje in uporaba.

· Podrobnosti o obveznosti poročanja in začetek veljavnosti.

· Registracija repozitorijev sklenjenih poslov.

· Organi, ki imajo dostop do podatkov repozitorijev sklenjenih poslov.

Predpostavka o dodatnih virih:

· Za dve dodatni delovni mesti se predpostavlja, da ju bosta zasedla začasna uslužbenca funkcionalne skupine in razreda AD7.

· Stroški povprečne plače za različne kategorije osebja temeljijo na smernicah GD BUDG.

· Koeficient za prilagoditev plače za London je 1,344.

· Stroški službenih potovanj so ocenjeni na 10 000 EUR.

· Stroški, povezani z zaposlovanjem (potovanje, hotel, zdravstveni pregledi, namestitev in druga nadomestila, stroški selitve itd.), so ocenjeni na 12 700 EUR.

Metoda za izračun povečanja potrebnih proračunskih sredstev za naslednja tri leta je podrobneje predstavljena v spodnji preglednici. Pri izračunu se upošteva dejstvo, da se 40 % stroškov financira iz proračuna Unije.

Vrsta stroškov || Izračun || Znesek (v tisočih)

2016 || 2017 || 2018 || Skupaj

Izdatki za zaposlene || || || || ||

11 Plače in nadomestila || = 2 x 132 x 1,344 || 355 || 355 || 355 || 1,064

12 Izdatki, povezani z zaposlovanjem || = 2 x 13 || 25 || || || 25

13 Izdatki za službene poti || = 2 x 10 || 20 || 20 || 20 || 60

Skupaj: Izdatki za zaposlene || || 400 || 375 || 375 || 1,150

|| || || || ||

Od tega prispevek Skupnosti (40 %) || || 160 || 150 || 150 || 460

Od tega prispevek držav članic (60 %) || || 240 || 225 || 225 || 690

[1]               Za mandat in seznam članov glej http://ec.europa.eu/internal_market/bank/docs/high-level_expert_group/mandate_en.pdf.

[2]               Druga priporočila skupine so vključevala (2) potrebo po ločitvi dodatnih dejavnosti, ki bi bila odvisna od načrta za sanacijo in reševanje, (3) uporabo reševanja z zasebnimi sredstvi kot orodja za reševanje, (4) pregled kapitalskih zahtev za trgovalna sredstva in posojila, povezana z nepremičninami, in (5) ukrepe, namenjene krepitvi upravljanja in nadzora bank, da bi se izboljšala pregled nad bankami in tržna disciplina.

[3]               Evropski parlament (McCarthy, 2013), Reforma strukture bančnega sektorja EU, 2013/2021 (INI).

[4]               Pri kreditnih institucijah izraz prevelika, da bi propadla, po pomenu vključuje tudi subjekte, ki so prepomembni, da bi propadli, preveč medsebojno povezani, da bi propadli, in preveč kompleksni, da bi propadli. Glej tudi Evropska komisija (2013b).

[5]               Direktiva xx/xxxx/EU Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za sanacijo in reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv Sveta 77/91/EGS in 82/891/ES, direktiv 2001/27/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES in 2011/35/ES in Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L xxx).

[6]               COM(2012) 102 final, http://ec.europa.eu/internal_market/bank/docs/shadow/green-paper_sl.pdf.

[7]           Ta opredelitev je bila razvita v okviru poročila Odbora za finančno stabilnost z dne 27. oktobra 2011 o okrepitvi nadzora in zakonodajne ureditve bančništva v senci, http://www.financialstabilityboard.org/publications/r_111027a.pdf.

[8]               P7_TA(2012) 0427, http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&reference=P7-TA-2012-0427&language=SL.

[9]               Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu, Bančni sistem v senci – Obravnavanje novih virov tveganja v finančnem sektorju, COM(2013) 614 final.

[10]             Posvetovanje, organizirano s strani strokovne skupine na visoki ravni, o reformi strukture bančnega sektorja v EU, maj/junij 2012. http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/2012/banking_sector_en.htm. Strokovna skupina je prejela 83 odzivov, v veliki večini od bank in drugih finančnih institucij, sledile pa so jim male stranke in njihova združenja ter podjetniške stranke.

[11]             Posvetovanje o priporočilih strokovne skupine na visoki ravni o strukturi bančnega sektorja v EU, http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/2012/hleg-banking_en.htm. Od 89 prejetih odzivov jih je skoraj polovica prišla iz bančnega sektorja.

[12]             „Posvetovanje Komisije o strukturni reformi bančnega sektorja“ http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/2013/banking-structural-reform/index_en.htm. Službe Komisije so prejele več kot 500 odzivov. Ti so prispeli od bank in drugih finančnih institucij, podjetniških strank, vlagateljev, javnih organov, posameznikov (439) in potrošniških združenj (11).

[13]             Vzpostavljen s sprejetjem Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

[14]             Vzpostavljen s sprejetjem [SRM].

[15]             To je prag za „pomembne institucije“, ki se uporablja v Uredbi (EU) št. 1024/2013.

[16]             Glej Prilogo 6 k oceni učinka.

[17]             Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1); Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

[18]             Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

[19]             Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu (UL L 319, 5.12.2007, str. 1–36).

[20]             UL C , , str. .

[21]             UL C […], […], str. […].

[22]             UL C […], […], str. […].

[23]             Vzpostavljen z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

[24]             Vzpostavljen z [SRM].

[25]             Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

[26]             Direktiva 2011/61/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010.

[27]             Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

[28]             Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

[29]             Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1) .

[30]             Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

[31]             Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

[32]             Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

[33]          Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog (UL L 135, 31.5.1994, str. 5 do 14).

[34]             Uredba Komisije (ES) št. 1287/2006 z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi vodenja evidenc za investicijske družbe, poročanjem o transakcijah, tržno preglednostjo, sprejemanjem finančnih instrumentov v trgovanje in pojmi, opredeljenimi v navedeni direktivi (UL L 241, 2.9.2006, str. 1).

[35]             Direktiva 2011/61/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

[36]             Uredba (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih tveganega kapitala (UL L 115, 25.4.2013, str. 1).

[37]          Uredba (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (UL L 115, 25.4.2013, str. 18).

[38]             Uredba (EU) št. xx/xxxx Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih (UL L, xx/xx).

[39]             Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

[40]             Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog (UL L 135, 31.5.1994, str. 5 do 14).

[41]             Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L 319, 5.12.2007, str. 1 do 36).

[42]             Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov.

[43]             ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[44]             Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[45]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[46]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[47]             Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[48]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[49]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[50]             Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest…).

[51]             Kakor je opisan v točki 1.4.2. „Posamezni cilji…“.

[52]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[53]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[54]             PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

[55]             Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[56]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma (za obdobje 2007–2013).

[57]             Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.