52014DC0535

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Poročilo o izvajanju in ustreznosti delovnega načrta za področje kulture 2011–2014 /* COM/2014/0535 final */


POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Poročilo o izvajanju in ustreznosti delovnega načrta za področje kulture za obdobje 2011–2014

1. UVOD

Kultura in raznolikost kulturnega izražanja sta dve od največjih prednosti Evrope. Kultura, ki je vir vrednot, identitete in občutka državljanstva, krepi dobro počutje državljanov ter socialno kohezijo in vključevanje. Poleg tega spodbuja gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in zunanjo trgovino.

Evropska komisija je leta 2007 v evropski agendi za kulturo predlagala oblikovanje evropskega sodelovanja na področju kulture na podlagi treh strateških ciljev, in sicer:

· spodbujanja kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga,

spodbujanja kulture, ki krepi ustvarjalnost in rast, ter spodbujanja kulture, ki je bistven element v zunanjih odnosih EU.

Svet je podprl to agendo in nato vključil njene prednostne naloge v svoja delovna načrta za področje kulture.

Ker je Svet ugotovil, da je njegov delovni načrt za področje kulture 2008–2010 pomenil novo in pomembno obdobje v razvoju sodelovanja držav članic na področju kulture ter da je povečal usklajenost in prepoznavnost ukrepov Unije na tem področju, je leta 2010 sprejel drugi delovni načrt za obdobje 2011–2014.

Ta novi delovni načrt, ki je trdno zasidran v navedenih treh glavnih ciljih, je temeljil tudi na ponovni potrditvi držav članic EU, da kultura lahko prispeva k izpolnjevanju ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

Ob sprejetju aktualnega delovnega načrta za področje kulture decembra 2010 je Svet pozval Komisijo, da pred koncem prve polovice leta 2014 predloži končno poročilo o njegovem izvajanju in ustreznosti na podlagi prostovoljnih prispevkov držav članic. To poročilo naj bi bilo podlaga za pripravo naslednjega delovnega načrta.

V tem poročilu je najprej obravnavan napredek pri izvajanju šestih sektorskih prednostnih področij v delovnem načrtu z delovnimi metodami, ki jih je predvidel Svet, na primer z odprto metodo koordinacije (v nadaljnjem besedilu: OMK). Nato so na podlagi neodvisne ocene OMK, ki se uporablja kot orodje za izvajanje agende za kulturo[1], in prispevkov, ki so jih države članice EU priložile anketi Komisije za leto 2014, v poročilu predstavljene pridobljene izkušnje o ustreznosti delovnega načrta in njegovih instrumentov. V zadnjem poglavju so navedena priporočila za ukrepe v zvezi z vsebino in delovnimi metodami v naslednjem delovnem načrtu za področje kulture po letu 2014.

2. NAPREDEK PRI IZPOLNJEVANJU CILJEV DELOVNEGA NAČRTA ZA OBDOBJE 2011–2014

V delovnem načrtu za področje kulture za obdobje 2011–2014 je predstavljen ambiciozen okvir za sodelovanje, poleg tega pa je opredeljenih šest prednostnih področij ukrepanja za izpolnitev ciljev evropske agende za kulturo in cilja strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Ta prednostna področja so:

kulturna raznolikost, medkulturni dialog ter dostopna in vključujoča kultura, kulturne in ustvarjalne industrije, spretnosti in mobilnost, kulturna dediščina, vključno z mobilnostjo zbirk, kultura v zunanjih odnosih in statistični podatki s področja kulture.

V naslednjem razdelku je opisan napredek pri izvajanju ključnih ukrepov, predvidenih v delovnem načrtu za vsako od teh šestih sektorskih prednostnih nalog.

2.1       Kulturna raznolikost, medkulturni dialog ter dostopna in vključujoča kultura

Medkulturni dialog je ključni cilj evropske agende za kulturo, poleg tega pa lahko medkulturni dialog in sodelovanje v kulturnih dejavnostih okrepita socialno kohezijo in prispevata k vključujoči rasti.

Strokovnjaki iz držav članic so se najprej osredotočili na vlogo javno financiranih kulturnih ustanov pri spodbujanju dostopa do kulture z uporabo OMK. Ob upoštevanju svoje analize več kot 80 politik in praks, zbranih v priročniku o dobri praksi, ki je bil izdan leta 2013[2], so ugotovili, da je vprašanje dostopa tudi vprašanje pomanjkanja povpraševanja javnosti in da je torej treba spodbujati „razvoj občinstva“.

Na podlagi teh zaključkov se je druga strokovna skupina za OMK osredotočila na politike in dobre prakse za javne umetniške in kulturne ustanove, ki spodbujajo izmenjave med kulturami in družbenimi skupinami. Navedena skupina je ugotovila, da bi kulturne institucije morale prilagoditi svoje programe (npr. gledališke predstave, razstave del itd.) tako, da ustrezajo raznolikemu občinstvu. Morale bi tudi:

imeti osebje, ki razume raznovrstne potrebe, poskušati doseči širši krog javnosti in ustvarjati priložnosti za srečanja znotraj ustanov[3].

Glede na to, da je obravnavanje šoloobveznih otrok in mladih najočitnejši način za razvoj prihodnjega občinstva, je tretja delovna skupina za OMK trenutno usmerjena v razvoj kulturne zavesti in izražanja z izobrazbo na vseh ravneh[4].

2.2       Kulturni in ustvarjalni sektorji

Kulturni in ustvarjalni sektorji so ključni dejavniki kulturne raznolikosti in prispevajo 4,5 % BDP EU. Ob upoštevanju dejstva, da lahko kulturni in ustvarjalni sektorji pomagajo izpolniti cilj strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, so ti sektorji druga prednostna naloga delovnega načrta. V slednjem je določen širok nabor ukrepov, ki naj bi jih izvedle Komisija in skupine za OMK.

Komisija je leta 2012 objavila celovito strategijo za spodbujanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev EU za rast in delovna mesta[5], ki je temeljila na odzivih na zeleno knjigo iz leta 2010 z naslovom „Izkoriščanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij“[6]. V strategiji so bile države članice pozvane k razvoju novih modelov upravljanja na nacionalni in regionalni ravni, ki temeljijo na sodelovanju med različnimi sektorji in politikami, da bi v celoti izkoristile potencial kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter se bolje odzvale na izzive globalizacije in digitalizacije.

Strategija je tudi postavila temelje za okrepljeno sodelovanje na področju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev med ustreznimi pobudami različnih oddelkov Komisije. Evropska zveza ustvarjalnih industrij, ki je združila učenje na področju politike in preskušanje modelov za dostop do financ in inovacij, je bila na primer pozvana k izmenjavi rezultatov s strokovnjaki v ustreznih skupinah za OMK.

To prednostno področje so obravnavale tri skupine za OMK. Dve skupini za OMK sta pripravili poročili o dobri praksi, in sicer ena o strateški uporabi strukturnih skladov za čim boljše izkoriščanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih sektorjev (2012)[7] in druga o podpori za izvoz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter strategijah za internacionalizacijo (2014)[8]. Obe poročili sta postali koristni orodji za oblikovalce politike na nacionalni in regionalni ravni ter sta pogosto citirana referenčna dokumenta.

Tretja delovna skupina za OMK se osredotoča na obstoječe sheme financiranja za kulturne in ustvarjalne sektorje v državah članicah EU. Ta skupina je bila ustanovljena leta 2014 in bo do konca navedenega leta pripravila poročilo o dobri praksi za finančni inženiring za MSP v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. Tako kot druge skupine za OMK bo tudi ta torej pomagala ustvariti zbirko političnih priporočil, ki lahko pomagajo oblikovati politike za krepitev prispevka kulturnih in ustvarjalnih sektorjev k pametni in trajnostni rasti.

2.3       Spretnosti in mobilnost

Ko umetniki potujejo in delujejo znotraj EU, pomagajo ustvarjati skupni evropski kulturni prostor. Mobilni umetniki imajo tudi več priložnosti, da razširijo krog svojega občinstva, napredujejo na svoji poklicni poti ter na splošno prispevajo k ustvarjalnosti in inovacijam.

Ena od delovnih skupin za OMK je kot prispevek k izboljšanju okvira politike leta 2012 izdala poročilo z naslovom „Building a strong framework for artists’ mobility: five key principles“ (Razvoj trdnega okvira za mobilnost umetnikov: pet ključnih načel)[9], v katerem je povzela praktične nasvete za oblikovalce politike. Druga delovna skupina za OMK, ki je začela z delom leta 2013, bo do konca leta 2014 pripravila priročnik o dobri praksi za gostovanja umetnikov.

Umetniki se med mobilnostjo po EU soočajo z mnogimi izzivi, vključno s pomanjkanjem celovitih informacij o upravnih vprašanjih, kot so vizumi in socialna varnost. Zato je strokovna skupina, ki jo je sklicala Komisija, v okviru delovnega načrta pripravila skupne standarde za storitve obveščanja in svetovanja za umetnike in kulturne delavce, ki želijo biti bolj mobilni[10]. Države članice lahko zdaj uporabijo ta sklop standardov za ustvarjanje ali posodobitev obstoječih informacijskih portalov. To sta na primer storili Nemčija in Avstrija.

Vendar so pravila za vizume, socialno varnost in čezmejno obdavčitev, tudi ko so informacije na voljo, še vedno zapletena, zlasti za umetnike, ki so kratkotrajno napoteni na delo v različne države članice in imajo v njih različne zaposlitvene statuse. Zato je Komisija v okviru delovnega načrta leta 2013 in leta 2014 organizirala seminarja ter povezala pomembno osebje Komisije, držav članic EU in kulturnega sektorja. Njihov cilj je bil olajšati izmenjavo dobre prakse in predlagati številna priporočila. Ta na primer zajemajo postavitev več večjezičnih informacijskih portalov v državah članicah ali potrebo po boljšem usklajevanju med upravami in večji skladnosti z najnovejšo zakonodajo EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti.

Na ravni EU je Komisija 1. aprila 2014 sprejela „vizumski sveženj“, v katerega je zajeta tudi nova vrsta „popotniškega vizuma“, ki bi upravičenim državljanom držav, ki niso članice EU, omogočil vstop v schengensko območje in mobilnost v njem za največ eno leto[11]. Ta vizum bi na primer lahko uporabljali umetniki, ki nastopajo v živo, in cirkusanti. Strokovna skupina, ki jo je ustanovila Komisija in zajema sektor nastopanja v živo, bo v zvezi z davki prispevala k opredelitvi davčnih težav posameznikov, ki so dejavni v različnih državah članicah EU, ter dobre prakse.

To prednostno področje se je osredotočilo tudi na spretnosti. Obravnavane teme so zajemale spodbujanje ustvarjalnih partnerstev, opredeljevanje in razvijanje spretnosti s pomočjo svetov za kulturni sektor ter krepitev medijske pismenosti. Ena od skupin za OMK je leta 2013 pripravila priročnik o politiki[12] za opredeljevanje in oblikovanje uspešnih ustvarjalnih partnerstev in praks, da bi spodbudila sodelovanje med kulturnimi in ustvarjalnimi ter drugimi sektorji, kot sta sektor izobraževanja in usposabljanja ter poslovni sektor. Skupina je ugotovila, da so ustvarjalna partnerstva orodja z velikim učinkom in nizkimi stroški, ki lahko pomagajo oblikovati naravnanost, ki je bistvena za inovacije in ustvarjalnost ter bi lahko pomagala preprečiti osip ali izboljšati stanje na tem področju.

2.4       Kulturna dediščina, vključno z mobilnostjo zbirk

Evropska kulturna dediščina ni samo zbirka znanja, temveč tudi skupni vir in skupna dobrina. Dediščina pomembno prispeva k opredeljevanju identitete evropskih državljanov ter je sredstvo za socialno kohezijo in gospodarski razvoj. Zato lahko prispeva k izpolnjevanju ciljev strategije Evropa 2020.

Ena od skupin za OMK je leta 2012 proučila načine za poenostavitev postopka posojanja in sposojanja predmetov kulturne dediščine med državami članicami EU. Pripravila je praktična priporočila in priročnik s smernicami za uvedbo:

sistema državnih garancij, deljene odgovornosti in ocene tveganja, kontrolnega seznama za vrednotenje, dobrih praks pri oceni tveganja in znižanju stroškov prevoza ter večjezičnega glosarja.

Za dokončanje tega dela se je izvedla primerjalna raziskava, da bi se analizirali sistemi za ocenjevanje umetnin za namene zavarovanja, državne garancije in deljene odgovornosti[13].

Digitalizacija je bila še eno ključno delovno področje, s poudarkom na filmski dediščini in Europeani, tj. evropski digitalni knjižnici in arhivu[14]. Komisija je leta 2011 sprejela priporočilo o digitalni hrambi in digitalizaciji ter spletni dostopnosti kulturnega gradiva. Države članice je pozvala, naj okrepijo svoja prizadevanja in v digitalizacijo kulturnega gradiva bolj vključijo zasebni sektor. Komisija je vključila Europeano kot eno od infrastruktur za digitalne storitve, ki so upravičene do podpore v okviru instrumenta za povezovanje Evrope. Zagotovila je tudi dostopnost vmesnika in vsebin Europeane za invalide.

Poleg tega je ad hoc strokovna skupina, ki jo je sklicala Komisija, proučila izvedljivost priprave evropskih smernic in etičnega kodeksa o skrbnosti za boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami. Skupina je predlagala, da se pred nadaljnjimi ukrepi počaka na sprejetje revidirane Direktive 93/7/EGS[15] o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni iz ozemlja države članice.

Komisija je junija 2014 za spremljanje in nadaljnje pospeševanje tega dela predstavila dokument o politiki za okrepljeno sodelovanje na ravni EU, ki omogoča celosten pristop k obravnavanju aktualnih izzivov sektorja evropske dediščine ter deležnike v tem sektorju poziva, da v celoti izkoristijo priložnosti vzpostavljenih programov financiranja EU[16].

2.5       Kultura v zunanjih odnosih EU

Agenda za kulturo je opredelila kulturo kot bistven element v zunanjih odnosih EU. V delovnem načrtu je bilo določenih več dejavnosti na tem področju, na primer organizacija skupnih neuradnih srečanj med visokimi uradniki ministrstev za kulturo in zunanje zadeve. Te dejavnosti bi podprle tudi cilje strategije Evropa 2020 in agende za kulturo.

Predsedstva EU so organizirala več takih srečanj, ki so pomagala oblikovati strateški pristop h kulturi v zunanjih odnosih EU. Poleg tega je Komisija leta 2012 sklicala strokovno skupino, da prouči to področje. Ta je pripravila sklop priporočil in načel za razvoj strateškega pristopa h kulturi v zunanjih odnosih EU, pri čemer je za primer uporabila Kitajsko. Ministri EU za kulturo so podprli ta pristop na orientacijski razpravi maja 2013.

V odnosih s tretjimi državami so se spodbujali ratifikacija in cilji Konvencije Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja iz leta 2005, na primer na ministrski konferenci v Tbilisiju junija 2013[17] ali s skupnimi izjavami o kulturi, podpisanimi s strateškimi partnerji EU[18].

2.6       Statistični podatki s področja kulture

Primerljivi statistični podatki o prispevku kulture h gospodarstvu in socialni koheziji so bistveni za politike, ki temeljijo na dokazih. Vendar trenutno ni pravega evropskega sistema za statistične podatke s področja kulture. Edini podatki, ki jih je mogoče uporabiti, so tisti, ki jih pridobijo države članice, te podatke pa je med seboj izjemno težko primerjati, med drugim zaradi razlik v opredelitvah področja kulture in njegovih mej. Projekt mreže za kulturo evropskega statističnega sistema ESSnet-culture je maja 2012[19] predlagal metodološki okvir za pridobivanje primerljivih podatkov o kulturi v celotni EU. Izvajanje tega okvira bo od Eurostata zahtevalo nadaljnje delo in pomoč od nacionalnih statističnih uradov. S tega vidika se je na Eurostatu začelo delo za razvoj in pripravo sklopa rednih evropskih statističnih podatkov o kulturi, pri čemer se prvi rezultati pričakujejo leta 2015. Eurostat je leta 2011 objavil tudi novo izdajo svoje žepnice o statističnih podatkih s področja kulture[20].

V delovnem načrtu je bila Komisija tudi pozvana, da izboljša statistične podatke o mobilnosti umetnikov. Strokovna skupina, ki jo je sklicala Komisija, pa je ugotovila, da ji metodološke težave preprečujejo razvoj zanesljivega pristopa k vzorčenju za merjenje mobilnosti umetnikov in kulturnih delavcev.

3. DELOVNE METODE

Orodja in delovne metode za izvajanje delovnega načrta so zajemali delovne skupine strokovnjakov iz držav članic, ki so se sestali na srečanjih v okviru OMK, strokovne skupine, ki jih je sklicala Komisija, srečanja visokih uradnikov, ki so jih organizirala predsedstva EU, študije in poročila.

3.1 Odprta metoda koordinacije (OMK)

OMK je prilagodljiv in nezavezujoč okvir za oblikovanje sodelovanja med državami članicami na področju kulture, ki je organizirano na podlagi strateških ciljev in spodbujanja izmenjav dobre prakse. OMK je bila najpogosteje uporabljena metoda pridobivanja rezultatov v okviru delovnega načrta za obdobje 2011–2014.

Skupine je v povprečju sestavljalo 25 strokovnjakov iz enakega števila držav članic. Strokovnjaki so bili iz različnih okolij ter so zastopali nacionalna ministrstva, akademske kroge in civilno družbo.

Vsi člani skupin za OMK so bili pozvani k obsežnem razširjanju svojih rezultatov na nacionalni in regionalni ravni. Načrti za razširjanje rezultatov, ki so bili uvedeni na predlog Komisije, so se izkazali za koristne. Komisija je imela tudi dejavno vlogo pri izmenjavi rezultatov na evropski ravni in na pomembnih konferencah, na primer na evropskih kulturnih forumih leta 2011 in leta 2013.

3.2 Strukturirani dialog s civilno družbo

S sklepi Sveta, na podlagi katerih je bil sprejet delovni načrt, so bile Komisija in države članice pozvane, da se redno posvetujejo z deležniki ter jih obveščajo o napredku in rezultatih, doseženih pri izvajanju delovnega načrta.

Komisija je k udeležbi na srečanjih v okviru OMK redno pozivala platformo za medkulturno Evropo, platformo za dostop do kulture ter platformo za kulturne in ustvarjalne industrije. Te platforme so del strukturiranega dialoga, ki ga Komisija izvaja s civilno družbo od leta 2008.

Nekatere države članice, na primer Avstrija, so organizirale seminarje za obveščanje pomembnih deležnikov o rezultatih OMK.

3.3 Informacije za tretje države

Države kandidatke, članice Evropskega združenja za prosto trgovino in druge države, ki sodelujejo v kulturnem programu EU, so bile redno obveščene o delu, ki se je opravljalo v okviru delovnega načrta.

4. PRIDOBLJENE IZKUŠNJE

4.1 Ustreznost in učinek delovnega načrta za obdobje 2011–2014

Komisija je leta 2013 zahtevala zunanje ocenjevalno poročilo[21], da bi se proučila ustreznost, uspešnost, učinkovitost in trajnost OMK kot orodja za izvajanje evropske agende za kulturo in delovnega načrta za področje kulture.

V poročilu je bilo ugotovljeno, da sta obseg izvedenih dejavnosti ter raven spodbujenega sodelovanja in udeleženosti pokazala, da je proces OMK podprl izpolnjevanje ciljev politike agende za kulturo.

V njem je bilo poudarjeno, da so bile teme in vsebine, zajete v obeh generacijah[22] procesa OMK, na splošno enako pomembne za oblikovanje politike na nacionalni ravni in ravni EU ter da so delovne skupine zadostile povpraševanju po skupnih priložnostih za učenje. Dokazi so pokazali, da sta izpolnjena dva vidika ene potrebe, in sicer izmenjava znanja in spoznavanje praks v drugih državah ter učenje o razvoju politik EU na področjih, ki so še zlasti pomembna za nacionalne interese, in sodelovanje v tem razvoju.

Udeležba na srečanjih v okviru OMK je bila na splošno zadovoljiva. Raznolika sestava uradnikov, izvajalcev in zunanjih strokovnjakov je okrepila kakovost izvedenih dejavnosti. Ocenjevalci so izpostavili, da je eden od najpomembnejših dejavnikov, ki jih je treba upoštevati v smislu profila udeležencev, povezanost posameznikov s ključnimi oblikovalci politik v njihovi državi (npr. ministrstvi).

Ugotovili so, da so koristi in učinki OMK povezani predvsem z vzajemnim učenjem, izmenjavo dobre prakse in razvojem evropskih mrež znanja o posebnih kulturnih vsebinah. Čeprav je bilo težko izmeriti obseg skupnega učinka OMK, so ocenjevalci upoštevali, da so nekatere dejavnosti in rezultati dejansko vplivali na nacionalne politike in da je bilo mogoče del teh rezultatov pripisati neposredno OMK.

Navedli so tudi, da je z močnejšimi povezavami in boljšimi kanali za izmenjavo informacij med udeleženci OMK ter ključnimi oblikovalci politik na nacionalni ravni mogoče doseči še večji učinek.

Komisija je leta 2014 izvedla anketo, v kateri so sodelovale vse države članice EU. Anketa je pokazala, da je 86 % držav članic menilo, da se je delovni načrt osredotočil na prave prednostne naloge, 85 % pa, da je njihovo izvajanje na splošno izpolnilo pričakovanja njihove vlade. Poleg tega se je 75 % strinjalo, da je delovni načrt pozitivno vplival na kulturni sektor v njihovi državi in da je bil pomemben za razvoj kulturne politike v njihovi državi. Podobno število anketiranih držav članic (72 %) je navedlo, da je bil delovni načrt pomemben za izvajanje kulturne politike v njihovi državi, 21 % pa je menilo, da ni bil pomemben.

Mnenja držav članic o vlogi, ki jo je imel delovni načrt pri usklajevanju kulturne politike na ravni EU, pa so se nekoliko bolj razlikovala, in sicer je 67 % menilo, da se je usklajevanje izboljšalo, 25 % pa, da se ni. Podobno se je 68 % strinjalo, da je prispevek kulture k izpolnjevanju splošnih ciljev strategije Evropa 2020 zaradi delovnega načrta bolj prepoznaven, 18 % pa ni bilo tega mnenja. 65 % se je strinjalo, da se je z delovnim načrtom izboljšalo usklajevanje med EU in deležniki na področju kulture, samo 10 % pa se s tem ni strinjalo.

4.2. Ustreznost in učinek orodij ter delovnih metod

86 % držav članic je menilo, da je delovni načrt uporabil prave strukture in delovne metode.

Zunanji ocenjevalci so analizirali skupno deset skupin za OMK. Ugotovili so, da so se rezultati druge generacije OMK (2011–2014), ki je bila usmerjena v objavljanje bolj praktičnega gradiva, na primer vodnikov, priročnikov, orodij itd., znatno izboljšali. Opozorili so na tveganje, da bi lahko v prihodnosti časovni pritisk negativno vplival na kakovost rezultatov, in priporočili, da se morda podaljša obdobje delovanja (in/ali poveča število srečanj) delovnih skupin za OMK.

Ocenjevalci so navedli, da je trenutni način delovanja OMK na splošno deležen široke podpore, pri čemer je ta rezultat potrdila tudi anketa Komisije, v kateri je 93 % držav članic imelo pozitivno mnenje o uspešnosti OMK in njeni vlogi pri izvajanju delovnega načrta. Ugotovili so, da sta bila organizacija in upravljanje procesa OMK učinkovita ter da je bilo mnenje o podpori Komisije zelo pozitivno.

Ocenjevalci so predlagali, da bi več študijskih obiskov v okviru procesa OMK morda še bolj okrepilo sodelovanje in udeležbo. Predlagali so tudi uporabo temeljitejšega pristopa, ki temelji na dokazih, za nadaljnje izboljšanje kakovosti rezultatov.

Ocenjevalci so navedli, da je bilo sodelovanje med delovnimi skupinami za OMK in procesom strukturiranega dialoga, ki je vključeval civilno družbo, omejeno ter da bi tesnejše povezave lahko imele dodatne koristi. Opozorili so tudi, da se je treba izogibati togosti in nepotrebni institucionalizaciji ter da je treba povsod, kjer je to mogoče, uvesti več prilagodljivosti. V tem smislu bi se teme za razpravo lahko prilagodile glede na potrebe udeležencev in udeležba bi lahko bila bolj prilagodljiva, pri čemer bi lahko k dialogu prispevale vse zainteresirane organizacije.

5. ZA NOV DELOVNI NAČRT ZA PODROČJE KULTURE

5.1 Trajanje in delovne metode

Na podlagi ankete Komisije iz leta 2014 68 % držav članic EU želi, da bi nov delovni načrt za področje kulture zajemal štiri leta, 73 % pa jih želi, da se izvede vmesna ocena.

Komisija zato predlaga, da nov delovni načrt zajema štiri leta, in sicer od leta 2015 dalje, in da se razdeli v dve dvoletni fazi. Leta 2016 bi se lahko na podlagi poglobljene vmesne ocene delovni načrt spremenil glede na nove izzive ali bi se ponovno obravnavala vprašanja iz prejšnjih delovnih načrtov, ki niso bila nujne prednostne naloge leta 2015. V vsaki fazi bi morale hkrati delovati največ štiri strokovne skupine za OMK, da bi lahko Komisija učinkovito podprla proces ter da bi lahko Svet in predsedstva izkoristili rezultate delovnega načrta. Druge morebitne izboljšave se bodo proučile ob načrtovanju delovnega načrta, ki se bo izvajal od leta 2015 dalje.

5.2. Izzivi, ki jih je treba obravnavati, in tematske prednostne naloge

Na seji Sveta maja 2014 je potekala orientacijska razprava za pripravo novega delovnega načrta Sveta za področje kulture. Ministri EU za kulturo so opredelili številne izzive, ki bi jih bilo treba obravnavati na področju kulture v okviru evropskega sodelovanja, in sicer:

vpliv digitalnega premika na kulturo in izvajalce kulturnih dejavnosti, proučitev novih modelov financiranja za kulturo glede na spreminjajoče se finančne okoliščine, spodbujanje dostopa do kulture in sodelovanja v njej, med drugim tudi z digitalnimi sredstvi, obravnavo spreminjajočih se modelov upravljanja na področju kulture, boljše razumevanje in merjenje učinka kulture ter spodbujanje ustreznosti kulture za medsektorske politike („vključevanje“).

Ministri so potrdili svoje zanimanje za kulturno dediščino ter razvoj kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. Strinjali so se tudi, da je varovanje kulturne raznolikosti ključni razlog, zakaj je treba ukrepe bolje usklajevati. Izpostavljena je bila tudi potreba, da se začnejo priprave za naslednjo fazo evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

Ta področja ukrepanja so povsem v skladu z glavnimi cilji evropske agende za kulturo in strategije Evropa 2020. Posodobljen delovni načrt, usmerjen v omejeno število prednostnih nalog na visoki ravni, bi omogočil, da se dosežejo rezultati z jasnejšo dodano vrednostjo. Komisija zato priporoča, da nov delovni načrt zajema naslednja prednostna področja:

spodbujanje kulturne raznolikosti in dostopa do kulture, kulturno dediščino, spodbujanje inovacij v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, vključno v digitalnem, ter izboljšanje upravljanja in vključevanja kulture.

O teh in drugih predlogih se bo razpravljalo ob pripravi naslednjega delovnega načrta.

5.3 Delovne metode

Odprta metoda koordinacije (OMK)

Države članice so sicer zadovoljne z delovanjem OMK, vendar je na podlagi neodvisne zunanje ocene in ankete Komisije mogoče izvesti številne majhne izboljšave v zvezi s tem. Vsak proces OMK bi moral imeti dobro opredeljene in praktične rezultate, pri čemer bo Komisija, kadar bo to mogoče, naročila izvedbo raziskav, da podpre njihovo delo in razširi zbirko podatkov. Obdobje delovanja delovnih skupin za OMK bi bilo treba nekoliko podaljšati, in sicer z enega leta in pol na dve leti, v katerih bi bilo skupno šest srečanj. Študijski obiski, ki se bodo uvedli med OMK, bi lahko izboljšali vzajemno učenje.

Strukturirani dialog s civilno družbo

V skladu s priporočili zunanjih ocenjevalcev namerava Komisija nadaljevati redne dialoge s civilno družbo, proces pa bo spremenila tako, da bo omogočil bolj odprte, vključujoče in prilagodljive prispevke civilne družbe. Komisija bo uvedla prenovljen strukturirani dialog, ki se bo osredotočil na posebne pobude in teme, povezane s tistimi v novem delovnem načrtu, z minimalno podporo za upravne naloge. Ko bo prenovljeni strukturirani dialog vzpostavljen, bodo udeleženci tega dialoga svoje strokovno znanje lahko izmenjali z ustreznimi strokovnimi skupinami za OMK.

Poleg tega namerava Komisija še naprej uporabljati evropske kulturne forume, ki potekajo vsaki dve leti, za obveščanje evropskih deležnikov o rezultatih delovnega načrta.

5.4 Uporaba rezultatov na nacionalni in evropski ravni

Čeprav je OMK preverjeno dober okvir za povezovanje v mreže in vzajemno učenje med upravami EU, je prenos priporočil strokovnih skupin v oblikovanje politik na nacionalni in evropski ravni še vedno izziv. Za reševanje tega vprašanja mora biti ena od prednostih nalog novega delovnega načrta razširjanje rezultatov na regionalni, nacionalni in evropski ravni. K temu lahko pripomorejo tudi redne razprave o ugotovitvah v zvezi z OMK z državami članicami in generalnimi direktorji Generalnega direktorata Komisije za izobraževanje in kulturo.

Nekatere države članice so tudi predlagale okrepitev povezave med političnimi prednostnimi nalogami EU in rezultati delovnega načrta. To bi bilo mogoče storiti tako, da se ustrezni zaključki v zvezi z OMK uvrstijo na dnevni red sej Sveta in zagotovi, da so prednostne naloge delovnega načrta bolj jasno vključene v prednostne naloge za trojke predsedstev.

6. ZAKLJUČEK

Evropski parlament, Svet, Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij so pozvani, da upoštevajo to poročilo.

Svet je pozvan, da uporabi to poročilo kot podlago za pripravo naslednjega delovnega načrta EU za področje kulture ter upošteva predloge o izzivih, ki jih je treba obravnavati, in spremenjeno ureditev dela iz tega poročila.

[1] Mednarodna družba za svetovanje Ecorys, „Evaluation of the open method of coordination and the structured dialogue as the Agenda for Culture’s implementing tools at EU level“ (Ocena odprte metode koordinacije in strukturiranega dialoga, ki se uporabljata kot orodji za izvajanje agende za kulturo na ravni EU) (2013).

[2] http://ec.europa.eu/culture/policy/strategic-framework/documents/omc-report-access-to-culture_en.pdf.

[3] http://ec.europa.eu/culture/library/reports/201405-omc-diversity-dialogue_en.pdf.

[4] Ta skupina za OMK bo predvidoma zaključila z raziskavami leta 2015.

[5] COM(2012) 537.

[6] COM(2010) 183.

[7] http://ec.europa.eu/culture/policy/strategic-framework/documents/structural-funds-handbook_en.pdf.

[8] http://ec.europa.eu/culture/library/reports/eac-omc-executive-summary-ccs-strategies_en.pdf.

[9] http://ec.europa.eu/culture/policy/strategic-framework/documents/omc-report-mobility-of-artists_en.pdf.

[10] http://ec.europa.eu/culture/library/publications/mobility-info-standards_en.pdf.

[11] Vendar bivanje v eni državi članici ne sme biti daljše od 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.

[12] http://ec.europa.eu/culture/library/reports/creative-partnerships_en.pdf.

[13] http://ec.europa.eu/culture/policy/strategic-framework/documents/omc-report-mobility-of-collections_en.pdf; http://ec.europa.eu/culture/policy/strategic-framework/documents/toolkit-mobility-of-collections_en.pdf.

[14] http://www.europeana.eu/.

[15] http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:31993L0007:sl:HTML.

[16] Sporočilo Komisije „Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo“ (COM)2014 477 final.

[17] Na ministrski konferenci vzhodnega partnerstva o kulturi, ki je potekala junija 2013 v Gruziji, so vzhodne partnerice potrdile svojo zavezo, da bodo v celoti izvajale konvencijo.

[18] Na primer z Brazilijo, Kitajsko in Mehiko.

[19] http://ec.europa.eu/culture/library/reports/ess-net-report_en.pdf.

[20] http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-32-10-374/EN/KS-32-10-374-EN.PDF.

[21] Mednarodna družba za svetovanje Ecorys, „Evaluation of the open method of coordination and the structured dialogue as the Agenda for Culture’s implementing tools at EU level“ (Ocena odprte metode koordinacije in strukturiranega dialoga, ki se uporabljata kot orodji za izvajanje agende za kulturo na ravni EU).

[22] 2008–2010 in 2011–2014.