POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju programa za politiko radiofrekvenčnega spektra /* COM/2014/0228 final */
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU
PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju programa za politiko
radiofrekvenčnega spektra Vsebina 1..... Uvod.. 3 2..... Program EU za politiko
radijskega spektra.. 3 2.1. Inventar spektra. 4 2.2. Brezžične širokopasovne storitve. 4 2.2.1. Uvedba pasu 800 MHz. 5 2.3. Souporaba. 6 2.3.1. Nelicenčni spekter 7 2.3.2. Licenčni skupni dostop. 7 2.4. Druge politike EU.. 8 3..... Odločba o radijskem
spektru.. 8 4..... Sklepne ugotovitve.. 8 1. Uvod To poročilo je odziv na zahteve iz
člena 15 Sklepa 243/2012/EU[1]
Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega programa politike
radijskega spektra (PPRS), v skladu s katerim mora Komisija do aprila 2014
poročati o dejavnostih in ukrepih, izvedenih oziroma sprejetih v okviru
PPRS. Obveznosti poročanja v zvezi z usklajeno uporabo radijskega spektra določa
tudi člen 9 Odločbe 676/2002/ES[2] Evropskega parlamenta
in Sveta o normativni ureditvi politike radijskega spektra v Evropski skupnosti
(odločba o radijskem spektru), zato so te obveznosti v tem poročilu
združene v eno strnjeno poročilo. Radijski spekter je temelj brezžičnih
komunikacij, kot so Wi-Fi in mobilni telefoni, ter ključni vir za druge
sektorje, vključno z radiodifuzijo, proizvodnjo in prometom ter osnovnimi
nekomercialnimi storitvami, kot so obramba, službe za pomoč v sili in varstvo
okolja. Radijski spekter je omejen naravni vir, ki ga je mogoče ponovno
uporabiti in po katerem je veliko povpraševanja, naprave, ki ga uporabljajo, pa
lahko brez težav delujejo čezmejno. Za čim bolj učinkovito
uporabo radijskega spektra na notranjem trgu, vključno s souporabo spektra
med različnimi aplikacijami in uporabniki, je potrebno usklajevanje na
mednarodni in evropski ravni, pri tem pa je treba upoštevati njegov vpliv na
politike EU. 2. Program EU za politiko radijskega spektra PPRS opredeljuje ključne cilje politike
in določa splošna načela za strateško načrtovanje in
usklajevanje uporabe spektra, da se zagotovi delovanje notranjega trga. PPRS na
podlagi teh načel določa prednostne naloge za ukrepanje na
področju brezžičnih širokopasovnih komunikacij in avdiovizualnih
medijev, pa tudi na drugih področjih politik EU, kot so program Galileo,
evropski program za spremljanje Zemlje Copernicus, promet, zdravje, raziskave,
civilna zaščita in pomoč ob nesrečah, okolje in aplikacije za
varčevanje z energijo. Komisija je v skladu z odločbo
o radijskem spektru in PPRS sprejela izvedbene sklepe, ki podpirajo posebna
področja politik EU. Posebna področja politik EU vključujejo: Evropsko digitalno agendo: uskladitev spektra za brezžične širokopasovne povezave in
naprave kratkega dosega, da se omogoči aplikacije „interneta stvari“. Enotno evropsko nebo: uskladitev spektra za mobilne komunikacije na letalih. Pomorski in kopenski promet: uskladitev spektra za uporabo, med drugim, inteligentnih prometnih sistemov,
vključno s sistemi za elektronsko pobiranje cestnine in avtomobilskimi
radarji kratkega dosega. Evropska komisija nadaljuje s svojim delom na
področju politike spektra v sodelovanju z Odborom za radijski spekter, Skupino
za politiko radijskega spektra (RSPG)[3]
in Evropsko konferenco uprav za pošto in telekomunikacije (CEPT)[4]. Komisija svoja prizadevanja osredotoča na
več prednostnih nalog v zvezi s spektrom, ki so podrobno opisane v
nadaljevanju. 2.1. Inventar spektra Člen 9 PPRS določa
inventar spektra za analizo različnih uporab spektra s strani zasebnih in
javnih uporabnikov, da bi se izboljšalo poznavanje trenutne uporabe spektra. To
bi moralo Komisiji omogočiti, da predlaga ukrepe za učinkovitejšo
uporabo spektra, s katero bi se zagotovila trajnostna brezžična
povezljivost. To bi lahko vključevalo priložnosti za souporabo pasov z
obstoječimi uporabniki ali določanje pasov, ki bi jih bilo
mogoče dodeljevati ali prerazporejati za namene izboljšanja
učinkovitosti, spodbujanja inovacij in povečanja konkurenčnosti.
Tako bo Komisija lahko določila zadosten in ustrezen spekter za
brezžično širokopasovno povezavo s ciljem dodelitve dodatnih 210 MHz,
potrebnih za doseganje cilja PPRS, ki je 1 200 MHz usklajenih pasov za
brezžično širokopasovno povezavo. Komisija je aprila 2013 v skladu s
členom 9(2) PPRS sprejela Izvedbeni sklep 2013/195/EU[5], ki določa
praktične ureditve, enotne formate in metodologije za inventar radijskega
spektra. Ta sklep določa, da morajo države članice še naprej
prenašati podatke v evropski sistem obveščanja o frekvencah (EFIS)[6] in Komisiji v
obdobju 2013–2015 v strojno berljivi obliki zagotavljati vse dodatne razpoložljive
podatke, tj. podatke, ki niso zbrani v sistemu EFIS. Komisija bo v skladu s
členom 9(4) PPRS v ločenem poročilu o inventarju, ki bo
pripravljeno sredi leta 2014, Evropskemu parlamentu in Svetu poročala
o rezultatih analize tehnoloških trendov, prihodnjih potreb in povpraševanja po
spektru. 2.2. Brezžične širokopasovne
storitve Člen 3(b) PPRS države
članice in Komisijo poziva k sodelovanju pri razporeditvi vsaj 1 200 MHz
spektra do leta 2015, da bi zadostile vse večjemu povpraševanju po
brezžičnem prenosu podatkov. Do zdaj je bilo s sklepi Komisije, ki so bili
sprejeti na podlagi odločbe o radijskem spektru, za brezžične
širokopasovne povezave usklajenih skupaj 990 MHz. Na podlagi teh
izvedbenih ukrepov so države članice v povprečju dodelile približno
600 MHz. V sodelovanju z državami članicami se
izvajajo študije za dosego cilja 1 200 MHz. Posebno pomembna v
političnem smislu je prihodnost pasu UHF (470–790 MHz), za
katerega tekmujejo različne storitve: avdiovizualne in širokopasovne
storitve, brezžični mikrofoni, omrežja za civilno zaščito in
pomoč ob nesrečah ter naprave za kanalske presledke. Komisija pridobiva
strateške nasvete Skupine za politiko radijskega spektra [7] in je vzpostavila
skupino deležnikov na visoki ravni[8]
v zvezi z morebitno prihodnjo uporabo spektra UHF. Komisija želi najti
najboljšo rešitev za sektorja radiodifuzije in brezžične širokopasovne
povezave. Napredek se nadaljuje tudi pri doseganju
trajnostne rešitve za opremo za avdio pripravo programov in posebnih dogodkov
(PMSE) (npr. brezžični mikrofoni) v skladu s
členom 6(6) PPRS in v pričakovanju učinkovitejše uporabe
pasu UHF. Zdaj je primeren in pravi čas, da
se sektorju PMSE zagotovi stalna razpoložljivost spektra za brezžične
mikrofone. Komisija je v Odboru za radijski spekter z državami
članicami začela razpravljati o osnutku sklepa Komisije o uskladitvi
spektra za avdio PMSE, ki naj bi bil sprejet v drugi polovici leta 2014. V okviru postopka popisa inventarja potekajo
tehnične študije in analize, da se ugotovi, ali je mogoče v drugih
pasovih predvideti soobstoj brezžičnih širokopasovnih povezav in
obstoječih storitev. V skladu s členom 6(2) PPRS so morale
države članice do leta 2012 odobriti uporabo frekvenčnih pasov,
že usklajenih na ravni EU[9].
Komisija si že prizadeva za zagotavljanje pravočasnega izvajanja
obveznosti držav članic iz člena 6(2), pri čemer uporablja
vsa sredstva, ki jih ima na voljo, vključno s dopisi, ki so bili poslani
23 državam članicam v okviru projekta EU pilot, in sprožitvijo
enega postopka za ugotavljanje kršitev. 2.2.1. Uvedba pasu 800 MHz V skladu s členom 6(4) PPRS so
morale države članice do 1. januarja 2013 izpeljati postopek
odobritve, da bi omogočile uporabo pasu 800 MHz, tako imenovanega
„pasu digitalne dividende“, za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih
storitev. Na podlagi ustrezno utemeljenih zahtev je Komisija odobrila posebna
odstopanja za države članice, v katerih pas zaradi izrednih nacionalnih
ali lokalnih razmer oziroma težav pri čezmejnem usklajevanju frekvenc ni
bil razpoložljiv (Tabela 1). Štirinajst držav članic je zaprosilo za
odstopanja; dve prošnji sta bili v celoti zavrnjeni, saj nista izpolnjevali
pogojev iz člena 6(4).
Komisija je za preostalih 12 držav omejila trajanje odstopanj na najkrajši
potreben čas, pri čemer je upoštevala vsako posebno okoliščino.
Dve prošnji za odstopanje sta bili le deloma odobreni, štiri pa so bile
odobrene za krajši čas, kot je bilo zahtevano. Odstopanja, s katerimi naj
bi se preprečile negativne posledice za sosednje države članice, so bila v glavnem utemeljena s težavami pri odklapljanju analogne televizije
zaradi posebnih geografskih ali gospodarskih razmer ali pa zaradi težav na
področju usklajevanja med državami članicami in s tretjimi državami.
Razpoložljivost spektra 800 MHz bo v Bolgariji
odložena, saj je Bolgarija v skladu s členom 1(3) PPRS notificirala nadaljnjo uporabo pasu
800 MHz za vojaške namene, dokler se postopoma ne odpravi oprema, ki je v
uporabi. V preteklih dveh letih je RSPG državam članicam ponujala „dobre usluge“ za pomoč pri
vprašanjih čezmejnega usklajevanja v Uniji, vendar pa je bilo to dragoceno
posredovanje omejeno zaradi pomanjkanja jasnih izvršilnih pooblastil. Tabela 1: Dodelitev usklajenega pasu 800 MHz
in odstopanja Stanje || Države članice || Število držav članic Dodelitev leta 2012 ali prej || ES*, DK, DE, IE, FR, IT, LU, NL, PT, SE, HR || 11 Dodelitev leta 2013** || LT, AT, SK, FI, CZ, BE, UK, EE*** || 8 Odstopanje do 1. 1. 2014 || ES || 1 Odstopanje do 5. 4. 2014 || RO || 1 Odstopanje do 30. 6. 2014 || HU || 1 Odstopanje do 30. 10. 2014 || EL || 1 Odstopanje do 31. 12. 2014 || MT || 1 Odstopanje do 30. 6. 2015 || LV || 1 Odstopanje do konca leta 2015 || CY || 1 Še ni dodeljen || BG (v skladu s členom 1(3) priglašena raba v vojaške namene); PL (odstopanje do konca leta 2013, vendar zamuja), SI. || 3 * Čeprav je bil dodeljen
leta 2011, odstopanje do 1. januarja 2014. ** Vključno z odstopanji do
1. januarja 2014. *** Dodeljenih
le 40 MHz (20 MHz dodeljenih januarja 2014). PPRS v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi
storitvami določa, da mora Komisija v sodelovanju z državami
članicami obravnavati morebitno tveganje za razdrobljenost notranjega trga
zaradi različnih izbirnih meril in postopkov za usklajen spekter. To je
treba izvesti s spodbujanjem opredelitve in izmenjave dobrih praks glede
pogojev in postopkov za odobritev ter s spodbujanjem izmenjave informacij za
okrepitev skladnosti po vsej Uniji. Vendar pa začetne izkušnje, pridobljene
z izvajanjem določb PPRS o brezžičnih širokopasovnih povezavah ter
spremljanjem nacionalnih pogojev in postopkov odobritve v zadnjih dveh letih,
kažejo, da PPRS ni dovolj spodbujal enotnega trga, ki vodi do uskladitve pogojev
za dodeljevanje licenc, vključevanja omrežij ali naložb v brezžične
širokopasovne povezave in njihovo uvedbo, ki je primerljiva z drugimi regijami ali
potrebna za dosego cilja Evropske digitalne agende, v skladu s katerim bi
morali imeti do leta 2020 vsi Evropejci dostop do internetne povezave s
hitrostjo več kot 30 Mb/s. 2.3. Souporaba Člen 4 PPRS določa, da države
članice in Komisija po potrebi sprejmejo ukrepe za okrepitev
učinkovitosti in prožnosti, zlasti s skupinsko uporabo in souporabo
spektra, da bi spodbudile inovacije in naložbe. Septembra 2012 je Evropska
komisija objavila svoja stališča v zvezi s spodbujanjem souporabe virov
radijskega spektra v EU[10].
Zadevno sporočilo kot prvi nadaljnji dokument v zvezi s prednostnimi
nalogami, ki jih določa PPRS, poudarja pomen tehnologij za souporabo
radijskih frekvenc ter potrebo po spodbujanju inovatorjev in ustvarjanju pravne
varnosti zanje. V njem so predlagani načini za spodbujanje
učinkovitejše souporabe spektra z brezžičnimi inovacijami. Komisija v smislu konkretnih ukrepov v zvezi s
souporabo spektra prispeva k področju inovacij z usklajevanjem
frekvenčnih pasov, ki so predmet splošnih odobritev (nelicenčni
spekter) ali posamičnih pravic do uporabe (licenčni skupni dostop),
kot je določeno v naslednjih oddelkih, zahteva pa tudi s tem povezane
standarde evropskih organizacij za standarde[11]. 2.3.1. Nelicenčni spekter Za naprave kratkega dosega
običajno veljajo le splošne odobritve za aplikacije, kot so naprave za
radiofrekvenčno identifikacijo (RFID), ki podpirajo avtomatizacijo dobavne
verige, in medstrojne aplikacije (M2M), novi inteligentni prometni sistemi
(ITS), vključno z elektronskim pobiranjem cestnine in avtomobilskimi radarji kratkega
dosega, ter aplikacije, ki jih uporabljajo državljani, kot so
alarmi, medicinski pripomočki in usmerjevalniki Wi-Fi. Odločba
Evropske komisije 2006/771/ES[12] o uskladitvi
radijskega spektra za uporabo naprav kratkega dosega določa usklajene
frekvenčne pasove in tehnične pogoje uporabe, pod katerimi se lahko
naprave kratkega dosega uporabljajo po vsej Evropi. Aplikacije, ki so odvisne
od pasov za naprave kratkega dosega, za katere ni potrebna licenca, imajo
enostaven dostop do radijskega spektra, ker v Evropski uniji niso zahtevane
licence za radijski spekter. Z usklajevanjem pasov za naprave kratkega dosega
po celotnem notranjem trgu se bo tudi podprla ekonomija obsega za proizvajalce
opreme. Evropska komisija zaradi vedno večjega
povpraševanja po usklajenih pasovih za naprave kratkega dosega za različne
aplikacije redno posodablja pogoje usklajevanja spektra za naprave kratkega
dosega. V okviru procesa rednega posodabljanja je bila tehnična priloga k
Odločbi Komisije 2006/771/ES
od sprejetja leta 2006 petkrat posodobljena, nazadnje leta 2013 (Izvedbeni
sklep Komisije 2013/752/EU[13]).
V zadnji posodobitvi so bile kot podlaga za usklajena okolja souporabe uvedene
širše kategorije naprav kratkega dosega, da bi se omogočili lažji dostop,
inovacije ter tehnološka in storitvena nevtralnost – vsa pomembna načela,
ki jih vsebuje PPRS. V predlogu o povezani celini je Komisija med
drugim predlagala, da se ustvari ugodno okolje in vzpostavi upravni režim za
postavitev majhnih polj za odzivanje na prihodnje povpraševanje po zmogljivosti
na področju širokopasovne povezljivosti, pa tudi za zagotavljanje
povezljivosti radijskega lokalnega omrežja (RLAN ali Wi-Fi) in združevanje
virov RLAN za različne uporabnike. Poleg tega je bilo za Evropsko konferenco
uprav za pošto in telekomunikacije (CEPT) izdano pooblastilo v zvezi z možno
razširitvijo omrežij RLAN v pas 5 GHz, ki je odvisna od tehnične
izvedljivosti zmožnosti vzdrževanja drugih pomembnih storitev (GMES in ITS), ki
so v okviru PPRS prav tako prednostne. Komisija se
ukvarja tudi z ukrepom za omogočanje ultraširokopasovne tehnologije
(UWB), ki oddaja radijske signale z nizko oddajno močjo po velikem razponu
frekvenc in podpira aplikacije kratkega dosega, kot so komunikacije z veliko
količino podatkov, sledenje in georadar. 2.3.2. Licenčni skupni dostop V okviru koncepta licenčnega skupnega
dostopa se pravice na podlagi souporabe dodelijo imetnikom licenc, za katere
veljajo pogoji, ki jih opredeli regulativni organ, ki omogoči zagotovitev
predvidljive kakovosti storitve. Vsak uporabnik potrebuje posamično (a ne
izključno) pravico do uporabe za dostop do določenega
frekvenčnega pasu, za določitev pogojev za odobritev pa je odgovoren
organ za upravljanje spektra, ki parametre za dostop opredeli z uredbo in licenčnimi
pogoji. Nedavno mnenje RSPG o licenčnem skupnem
dostopu se lahko šteje za izhodišče za bolj splošno uporabo tega koncepta.
Tako CEPT kot RSPG sta pas 2,3 GHz določila
kot pas, ki bi se lahko uporabljal za brezžične širokopasovne storitve v
EU. V okviru licenčnega skupnega dostopa poteka premislek o takšni
uporabi, saj bi se s tem zagotovila dolgoročna obstoječa uporaba pasu
v tistih državah članicah, ki želijo ohraniti trenutno uporabo in hkrati
zagotavljati pravno varnost za dodatne imetnike licenc. 2.4. Druge politike EU Člen 8(2) PPRS določa, da mora
Komisija v sodelovanju z državami članicami določiti možnosti uporabe
spektra, da bi prispevala k nizkoogljičnemu gospodarstvu. Proučiti
mora tudi možnost dajanja spektra na voljo za brezžične tehnologije s
potencialom za izboljšanje energetske varčnosti in učinkovitosti
pametnih energetskih distribucijskih omrežij in pametnih merilnih sistemov.
Komisija je aprila 2012 izvedla javno posvetovanje o uporabi spektra za
učinkovitejšo proizvodnjo in distribucijo energije, ki je pokazalo, da na
licenčni ali nelicenčni podlagi ni skupnega stališča glede
uporabe infrastrukture IKT za pametna omrežja in pametne merilnike ter glede
namenske ali skupne uporabe spektra. Poleg tega ni skupnega mnenja o tem, kako bi
bilo treba zagotavljati ključne storitve. Zato je Komisija naročila
študijo o uporabi komercialnih mobilnih omrežij in opreme za ključne
širokopasovne povezave visoke hitrosti v posebnih sektorjih („Use of commercial
mobile networks and equipment for ‘mission-critical’ high-speed broadband
communications in specific sectors“). Cilj študije je raziskati potencialno vlogo
komercialnih mobilnih omrežij za zagotavljanje ključnih komunikacijskih
storitev, vključno s pametnimi energetskimi omrežji. Študija bi morala
zagotoviti priporočila v zvezi z infrastrukturo in uporabo spektra za te
aplikacije. 3. Odločba o radijskem
spektru Z odločbo o radijskem spektru so bila
določena regulativna orodja za zagotavljanje koordinacije političnih
pristopov in usklajenih pogojev za razpoložljivost in učinkovito uporabo
radijskega spektra, ki sta potrebni za delovanje notranjega trga. V
skladu z odločbo je bil ustanovljen tudi Odbor za radijski spekter, ki pomaga
Komisiji pri uresničevanju izvedbenih pooblastil, ki temeljijo na
pooblastilih CEPT za doseganje prej navedenih ciljev politike. Uspešno
izvajanje odločbe o radijskem spektru temelji na spodbujanju dobrih
delovnih odnosov med Komisijo in državami članicami, ki so zastopane v
Odboru za radijski spekter. To sodelovanje se nadaljuje pri sedanjem izvajanju
PPRS. Vsi ukrepi, predlagani za glasovanje v Odboru za radijski spekter, so
prejeli pozitivna mnenja. Seznam odločb oziroma sklepov, sprejetih v
obdobju 2006–2013, je naveden v Prilogi 1. Pokazalo se je, da je odločba o radijskem
spektru uspešno dajala na razpolago usklajene vire spektra za strateške
sektorje na notranjem trgu in je pozitiven primer sodelovanja z državami
članicami. Poleg tega PPRS predstavlja pomemben strateški okvir za
izvajanje politike Unije na področju spektra z uporabo mehanizmov, določenih
v odločbi o radijskem spektru. 4. Sklepne ugotovitve PPRS je prispeval k učinkovitejši uporabi
spektra s spodbujanjem pristopov za souporabo spektra, npr. z določitvijo
cilja 1 200 MHz za brezžično širokopasovno povezavo in sprožitvijo
postopka inventarja spektra, ki ga bodo Komisija in države članice
uporabile kot orodje za opredelitev politike, ki bo bolj temeljila na dejstvih.
Z učinkovitejšo uporabo spektra je pomagal tudi pri spodbujanju inovacij in
konkurence ter tako inovativnim storitvam omogočil dostop do spektra. Z
usklajevanjem spektra se ustvarja potencial za ekonomijo obsega, omogočanje
najširših možnih pogojev za uporabo spektra pa ob upoštevanju obstoječih
uporab omogoča dostop največjemu možnemu številu novih aplikacij. Po drugi strani se je pokazalo, da v zvezi s
PPRS obstajajo omejitve zaradi splošnega značaja nekaterih vzpostavljenih
regulativnih načel, ki morajo biti za učinkovito izvajanje natančneje
opredeljena. Medtem ko vsaka država članica še naprej določa odobritvene
pogoje in postopke za spekter, pa velike razlike med temi pogoji in postopki
prispevajo k razdrobljenosti notranjega trga, kar negativno vpliva na
čezmejno povezovanje omrežij in na razpoložljive zmogljivosti terminalskih
naprav ter prinaša druge slabosti za potrošnike[14]. Zdi se, da zgolj
izmenjava informacij in dobre prakse, ki temeljijo na splošnih načelih in
pogojih trenutnega okvira, ne zadostujejo za odpravo teh ovir za enotni trg.
Kaže, da je potrebna vsaj pravna varnost v zvezi z uveljavljenimi skupnimi
načeli in merili, ki jih države članice uporabljajo usklajeno po vsej
Uniji. Zamude pri dodeljevanju pasu 800 MHz
kažejo na potrebo po prožnejših in bolj prilagodljivih mehanizmih za usklajen
časovni okvir dodelitev po celotni Uniji ali za kategorije držav
članic, na podlagi značilnosti brezžičnega širokopasovnega trga,
in za usklajeno trajanje pravic do uporabe spektra. V zvezi s tem je pomembno,
da se zagotovi učinkovito in pravočasno dodeljevanje obstoječega
usklajenega spektra za povečanje potenciala za socialno-ekonomske koristi
prek digitalnih storitev, ki se zagotavljajo po brezžičnih širokopasovnih
omrežjih. Na takšnih področjih so nujno potrebne
bolj specifične določbe. Komisija je za odpravo teh pomanjkljivosti
predlagala konkretne zakonodajne ukrepe v okviru svežnja ukrepov o povezani
celini[15].
Ti ukrepi določajo vrsto skupnih načel in meril za odobritve spektra
skupaj s formalnim časovno omejenim mehanizmom za medsebojni strokovni
pregled nacionalnih načrtov s ciljem zagotavljanja dobre prakse. Poleg tega bo pravna varnost v zvezi s skupnim
časovnim okvirom in trajanjem dodelitev spektra za brezžično
širokopasovno povezavo koristna za operaterje pri njihovem ocenjevanju
poslovnih načrtov in čezmejnih strategijah, omogočila pa jim bo
tudi bolj predvidljiv dostop do spektra in naložbene pogoje.
Da se zagotovi učinkovit prispevek politike radijskega spektra k politikam
EU, je potrebno večje prizadevanje za usklajevanje v okviru strateških
smernic PPRS in uspešno tehnično izvajanje na podlagi odločbe o
radijskem spektru s krepitvijo usklajevanja odobritev v Evropi. Končno
poročilo o prvem PPRS in napredku v smeri zastavljenih ciljev je
načrtovano za konec leta 2015. Priloga 1:
Seznam odločb oziroma sklepov, povezanih s spektrom, sprejetih v
obdobju 2006–2013 Program politike in opredelitev Datum || Sklep || Vsebina 16. december 2009 || Sklep Komisije 2009/978/ES || Sprememba Sklepa 2002/622/ES o ustanovitvi skupine za politiko radijskega spektra 14. marec 2012 || Sklep 243/2012/EU Parlamenta in Sveta || Vzpostavitev večletnega programa politike radijskega spektra (PPRS) Brezžične širokopasovne povezave Datum || Akt Unije || Vsebina 12. februar 2007 || Odločba Komisije 2007/90/ES || Sprememba Odločbe 2005/513/ES o uporabi radijskega spektra v frekvenčnem pasu 5 GHz za izvedbo brezžičnih dostopnih sistemov in radijskih lokalnih omrežij 14. februar 2007 || Odločba Komisije 2007/98/ES || Uskladitev radijskega spektra v frekvenčnih pasovih 2 GHz za sisteme, ki zagotavljajo mobilne satelitske storitve 21. maj 2008 || Odločba Komisije 2008/411/ES || Uskladitev frekvenčnega pasu 3400–3800 MHz za elektronske komunikacijske storitve 13. junij 2008 || Odločba Komisije 2008/477/ES || Uskladitev frekvenčnega pasu 2500–2690 MHz za elektronske komunikacijske storitve 5. avgust 2008 || Odločba Komisije 2008/671/ES || Uskladitev frekvenčnega pasu 5875–5905 MHz za varnostne aplikacije inteligentnih prometnih sistemov (ITS) 16. september 2009 || Direktiva 2009/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta || Sprememba direktive o GSM za odprtje frekvenčnega pasu 900 MHz za vsak prizemni sistem, ki lahko zagotavlja elektronske komunikacijske storitve in obstaja sočasno s sistemom GSM 16. oktober 2009 || Odločba Komisije 2009/766/ES || Uskladitev frekvenčnih pasov 900 MHz in 1800 MHz za elektronske komunikacijske storitve 6. maj 2010 || Sklep Komisije 2010/267/EU || Uskladitev tehničnih pogojev za uporabo frekvenčnega pasu 790–862 MHz za elektronske komunikacijske storitve 18. april 2011 || Izvedbeni sklep Komisije 2011/251/EU || Sprememba Odločbe 2009/766/ES o usklajevanju frekvenčnih pasov 900 MHz in 1800 MHz za elektronske komunikacijske storitve 5. november 2012 || Izvedbeni sklep Komisije 2012/688/EU || Uskladitev frekvenčnih pasov 1920–1980 MHz in 2110–2170 MHz za elektronske komunikacijske storitve Informacije o uporabi spektra Datum || Odločba/sklep Komisije || Vsebina 16. maj 2007 || 2007/344/ES || Uskladitev dostopnosti informacij glede uporabe spektra v Skupnosti 23. april 2013 || 2013/195/EU || Določitev praktične ureditve, enotnih formatov in metodologije za inventar radijskega spektra Souporaba Datum || Odločba/sklep Komisije || Vsebina 9. november 2006 || 2006/771/ES || Uskladitev radijskega spektra za uporabo naprav kratkega dosega (SRD) 23. november 2006 || 2006/804/ES || Uskladitev radijskega spektra za naprave za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID), ki delujejo v pasu ultravisokih frekvenc 21. februar 2007 || 2007/131/ES || Dovoljenje za usklajeno uporabo radijskega spektra za opremo, ki uporablja širokopasovno tehnologijo 23. maj 2008 || 2008/432/ES || Sprememba Odločbe Komisije 2006/771/ES o uskladitvi radijskega spektra za uporabo naprav kratkega dosega 5. avgust 2008 || 2008/673/ES || Sprememba Odločbe 2005/928/ES o uskladitvi frekvenčnega pasu od 169,4 do 169,8125 MHz za nekatere vrste naprav kratkega dosega 13. maj 2009 || 2009/381/ES || Sprememba Odločbe 2006/771/ES o uskladitvi radijskega spektra za uporabo naprav kratkega dosega 21. april 2009 || 2009/343/ES || Sprememba Odločbe 2007/131/ES o dovoljenju za uporabo radijskega spektra za opremo, ki uporablja širokopasovno tehnologijo 30. junij 2010 || 2010/368/EU || Sprememba Odločbe 2006/771/ES o uskladitvi radijskega spektra za uporabo naprav kratkega dosega 29. julij 2011 || 2011/485/EU || Sprememba Odločbe 2005/50/ES o pasu 24 GHz za časovno omejeno uporabo opreme avtomobilskih radarjev kratkega dosega 8. december 2011 || 2011/829/EU || Sprememba Odločbe 2006/771/ES o uskladitvi radijskega spektra za uporabo naprav kratkega dosega 11. december 2013 || 2013/752/EU || Sprememba Odločbe 2006/771/ES o uskladitvi radijskega spektra za uporabo naprav kratkega dosega in razveljavitev Odločbe 2005/928/ES Komunikacije na letalih in ladjah Datum || Odločba/sklep Komisije || Vsebina 7. april 2008 || 2008/294/ES || Uskladitev pogojev glede uporabe spektra za mobilne komunikacijske storitve na letalih 19. marec 2010 || 2010/166/EU || Uskladitev pogojev za uporabo radijskega spektra za mobilne komunikacijske storitve na plovilih 12. november 2013 || 2013/654/EU || Sprememba Odločbe Komisije 2008/294/ES za vključitev dodatne dostopovne tehnologije in frekvenčnih pasov za mobilne komunikacijske storitve na letalih Prehodna obdobja/dogovori o souporabi –
člen 4.5 odločbe o radijskem spektru Datum || Odločba/sklep Komisije || Vsebina 22. maj 2007 || 2007/346/ES || Francija – omejen doseg oddajanja za RFID 16. december 2008 || 2009/1/ES || Bolgarija – uskladitev pasu 2 500–2 690 MHz 25. februar 2009 || 2009/159/ES || Avstrija – uporaba pasu 5 875–5 905 MHz za varnostne aplikacije ITS 6. oktober 2009 || 2009/740/ES || Francija – uskladitev pasu 2 500–2 690 MHz 26. oktober 2009 || 2009/812/ES || Francija – uskladitev radijskega spektra za uporabo naprav kratkega dosega 31. marec 2010 || 2010/194/EU || Bolgarija – uskladitev pasu 2 500–2 690 MHz Odstopanja v skladu s členom 6(4) odločbe
PPRS v zvezi s pasom 800 MHz Datum sklepa || Sklep Komisije, sporočen državam članicam || Vsebina 23. julij 2013 || C(2013) 4546 || Španija – 12 mesecev 23. julij 2013 || C(2013) 4547 || Poljska –12 mesecev 23. julij 2013 || C(2013) 4569 || Madžarska – 18 mesecev 23. julij 2013 || C(2013) 4570 || Avstrija – 9 mesecev 23. julij 2013 || C(2013) 4590 || Malta – 24 mesecev 23. julij 2013 || C(2013) 4592 || Slovaška – odstopanje ni odobreno 23. julij 2013 || C(2013) 4593 || Romunija – do 5. aprila 2014 23. julij 2013 || C(2013) 4594 || Slovenija – odstopanje ni odobreno 23. julij 2013 || C(2013) 4595 || Ciper – 36 mesecev 23. julij 2013 || C(2013) 4608 || Finska – 12 mesecev 23. julij 2013 || C(2013) 4613 || Litva – 6 mesecev* 17. oktober 2013 || C(2013) 6765 || Grčija – 30. oktober 2014 17. oktober 2013 || C(2013) 6764 || Latvija – 30 mesecev 9. december 2013 || C(2013) 8690 || Češka republika – 6 mesecev** * 30 mesecev za podpas 820–821 MHz ** Le dve območji [1] UL L 81, 21.3.2012, str. 7–17. [2] UL L 108, 24.4.2002, str. 1–6. [3] Skupina za politiko radijskega spektra je svetovalna skupina
Komisije, ki je bila ustanovljena s Sklepom 2002/622/ES. [4] CEPT je platforma za tehnično sodelovanje, kjer člani
iz 48 evropskih držav sodelujejo na področju pošt, radijskega spektra
in telekomunikacijskih omrežij. [5] UL L 113, 25.4.2013, str. 18–21. [6] EFIS je spletna podatkovna zbirka, namenjena uresničevanju
Odločbe Evropske komisije 2007/344/ES o usklajeni dostopnosti
informacij glede uporabe spektra v Evropi, ki jo upravlja Evropski urad za
radiokomunikacije (ERO) v Københavnu. [7] Dokument RSPG13-543
(Annex 1): Work Programme public consultation 2014 (RSPG13-543
(Priloga 1): Javno posvetovanje o delovnem programu 2014),
str. 2. [8] High Level Group
press release (Izjava za javnost Skupine na visoki
ravni), IP/14/14 z dne 13. januarja 2014. [9] UL L 144, 4.6.2008, str. 77–81;
UL L 163, 24.6.2008, str. 37–41; UL L 274, 20.10.2009,
str. 32–35. [10] Spodbujanje souporabe virov radijskega spektra v EU. [11] Pooblastilo
M 512, podeljeno CEN, CENELEC in ETSI za standardizacijo radijskih
sistemov z možnostjo preoblikovanja. [12] UL L 312, 11.11.2006, str. 66–70. [13] UL L 334, 13.12.2013, str. 17–36. [14] Ocena učinka, ki je priložena predlogu Uredbe Evropskega
parlamenta in Sveta o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij
in doseganje povezane celine, SWD(2013) 331 final. [15] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu
ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o enotnem telekomunikacijskem trgu,
COM(2013) 634.