52014DC0228

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju programa za politiko radiofrekvenčnega spektra /* COM/2014/0228 final */


POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju programa za politiko radiofrekvenčnega spektra

Vsebina

1..... Uvod.. 3

2..... Program EU za politiko radijskega spektra.. 3

2.1.     Inventar spektra. 4

2.2.     Brezžične širokopasovne storitve. 4

2.2.1.       Uvedba pasu 800 MHz. 5

2.3.     Souporaba. 6

2.3.1.       Nelicenčni spekter 7

2.3.2.       Licenčni skupni dostop. 7

2.4.     Druge politike EU.. 8

3..... Odločba o radijskem spektru.. 8

4..... Sklepne ugotovitve.. 8

1.           Uvod

To poročilo je odziv na zahteve iz člena 15 Sklepa 243/2012/EU[1] Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra (PPRS), v skladu s katerim mora Komisija do aprila 2014 poročati o dejavnostih in ukrepih, izvedenih oziroma sprejetih v okviru PPRS. Obveznosti poročanja v zvezi z usklajeno uporabo radijskega spektra določa tudi člen 9 Odločbe 676/2002/ES[2] Evropskega parlamenta in Sveta o normativni ureditvi politike radijskega spektra v Evropski skupnosti (odločba o radijskem spektru), zato so te obveznosti v tem poročilu združene v eno strnjeno poročilo.

Radijski spekter je temelj brezžičnih komunikacij, kot so Wi-Fi in mobilni telefoni, ter ključni vir za druge sektorje, vključno z radiodifuzijo, proizvodnjo in prometom ter osnovnimi nekomercialnimi storitvami, kot so obramba, službe za pomoč v sili in varstvo okolja. Radijski spekter je omejen naravni vir, ki ga je mogoče ponovno uporabiti in po katerem je veliko povpraševanja, naprave, ki ga uporabljajo, pa lahko brez težav delujejo čezmejno. Za čim bolj učinkovito uporabo radijskega spektra na notranjem trgu, vključno s souporabo spektra med različnimi aplikacijami in uporabniki, je potrebno usklajevanje na mednarodni in evropski ravni, pri tem pa je treba upoštevati njegov vpliv na politike EU.

2.           Program EU za politiko radijskega spektra

PPRS opredeljuje ključne cilje politike in določa splošna načela za strateško načrtovanje in usklajevanje uporabe spektra, da se zagotovi delovanje notranjega trga. PPRS na podlagi teh načel določa prednostne naloge za ukrepanje na področju brezžičnih širokopasovnih komunikacij in avdiovizualnih medijev, pa tudi na drugih področjih politik EU, kot so program Galileo, evropski program za spremljanje Zemlje Copernicus, promet, zdravje, raziskave, civilna zaščita in pomoč ob nesrečah, okolje in aplikacije za varčevanje z energijo.

Komisija je v skladu z odločbo o radijskem spektru in PPRS sprejela izvedbene sklepe, ki podpirajo posebna področja politik EU. Posebna področja politik EU vključujejo:

Evropsko digitalno agendo: uskladitev spektra za brezžične širokopasovne povezave in naprave kratkega dosega, da se omogoči aplikacije „interneta stvari“.

Enotno evropsko nebo: uskladitev spektra za mobilne komunikacije na letalih.

Pomorski in kopenski promet: uskladitev spektra za uporabo, med drugim, inteligentnih prometnih sistemov, vključno s sistemi za elektronsko pobiranje cestnine in avtomobilskimi radarji kratkega dosega.

Evropska komisija nadaljuje s svojim delom na področju politike spektra v sodelovanju z Odborom za radijski spekter, Skupino za politiko radijskega spektra (RSPG)[3] in Evropsko konferenco uprav za pošto in telekomunikacije (CEPT)[4].

Komisija svoja prizadevanja osredotoča na več prednostnih nalog v zvezi s spektrom, ki so podrobno opisane v nadaljevanju.

2.1.        Inventar spektra

Člen 9 PPRS določa inventar spektra za analizo različnih uporab spektra s strani zasebnih in javnih uporabnikov, da bi se izboljšalo poznavanje trenutne uporabe spektra. To bi moralo Komisiji omogočiti, da predlaga ukrepe za učinkovitejšo uporabo spektra, s katero bi se zagotovila trajnostna brezžična povezljivost. To bi lahko vključevalo priložnosti za souporabo pasov z obstoječimi uporabniki ali določanje pasov, ki bi jih bilo mogoče dodeljevati ali prerazporejati za namene izboljšanja učinkovitosti, spodbujanja inovacij in povečanja konkurenčnosti. Tako bo Komisija lahko določila zadosten in ustrezen spekter za brezžično širokopasovno povezavo s ciljem dodelitve dodatnih 210 MHz, potrebnih za doseganje cilja PPRS, ki je 1 200 MHz usklajenih pasov za brezžično širokopasovno povezavo.

Komisija je aprila 2013 v skladu s členom 9(2) PPRS sprejela Izvedbeni sklep 2013/195/EU[5], ki določa praktične ureditve, enotne formate in metodologije za inventar radijskega spektra. Ta sklep določa, da morajo države članice še naprej prenašati podatke v evropski sistem obveščanja o frekvencah (EFIS)[6] in Komisiji v obdobju 2013–2015 v strojno berljivi obliki zagotavljati vse dodatne razpoložljive podatke, tj. podatke, ki niso zbrani v sistemu EFIS.

Komisija bo v skladu s členom 9(4) PPRS v ločenem poročilu o inventarju, ki bo pripravljeno sredi leta 2014, Evropskemu parlamentu in Svetu poročala o rezultatih analize tehnoloških trendov, prihodnjih potreb in povpraševanja po spektru.

2.2.        Brezžične širokopasovne storitve

Člen 3(b) PPRS države članice in Komisijo poziva k sodelovanju pri razporeditvi vsaj 1 200 MHz spektra do leta 2015, da bi zadostile vse večjemu povpraševanju po brezžičnem prenosu podatkov. Do zdaj je bilo s sklepi Komisije, ki so bili sprejeti na podlagi odločbe o radijskem spektru, za brezžične širokopasovne povezave usklajenih skupaj 990 MHz. Na podlagi teh izvedbenih ukrepov so države članice v povprečju dodelile približno 600 MHz.

V sodelovanju z državami članicami se izvajajo študije za dosego cilja 1 200 MHz. Posebno pomembna v političnem smislu je prihodnost pasu UHF (470–790 MHz), za katerega tekmujejo različne storitve: avdiovizualne in širokopasovne storitve, brezžični mikrofoni, omrežja za civilno zaščito in pomoč ob nesrečah ter naprave za kanalske presledke. Komisija pridobiva strateške nasvete Skupine za politiko radijskega spektra [7] in je vzpostavila skupino deležnikov na visoki ravni[8] v zvezi z morebitno prihodnjo uporabo spektra UHF. Komisija želi najti najboljšo rešitev za sektorja radiodifuzije in brezžične širokopasovne povezave.

Napredek se nadaljuje tudi pri doseganju trajnostne rešitve za opremo za avdio pripravo programov in posebnih dogodkov (PMSE) (npr. brezžični mikrofoni) v skladu s členom 6(6) PPRS in v pričakovanju učinkovitejše uporabe pasu UHF. Zdaj je primeren in pravi čas, da se sektorju PMSE zagotovi stalna razpoložljivost spektra za brezžične mikrofone. Komisija je v Odboru za radijski spekter z državami članicami začela razpravljati o osnutku sklepa Komisije o uskladitvi spektra za avdio PMSE, ki naj bi bil sprejet v drugi polovici leta 2014.

V okviru postopka popisa inventarja potekajo tehnične študije in analize, da se ugotovi, ali je mogoče v drugih pasovih predvideti soobstoj brezžičnih širokopasovnih povezav in obstoječih storitev.

V skladu s členom 6(2) PPRS so morale države članice do leta 2012 odobriti uporabo frekvenčnih pasov, že usklajenih na ravni EU[9]. Komisija si že prizadeva za zagotavljanje pravočasnega izvajanja obveznosti držav članic iz člena 6(2), pri čemer uporablja vsa sredstva, ki jih ima na voljo, vključno s dopisi, ki so bili poslani 23 državam članicam v okviru projekta EU pilot, in sprožitvijo enega postopka za ugotavljanje kršitev.

2.2.1.     Uvedba pasu 800 MHz

V skladu s členom 6(4) PPRS so morale države članice do 1. januarja 2013 izpeljati postopek odobritve, da bi omogočile uporabo pasu 800 MHz, tako imenovanega „pasu digitalne dividende“, za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev. Na podlagi ustrezno utemeljenih zahtev je Komisija odobrila posebna odstopanja za države članice, v katerih pas zaradi izrednih nacionalnih ali lokalnih razmer oziroma težav pri čezmejnem usklajevanju frekvenc ni bil razpoložljiv (Tabela 1).

Štirinajst držav članic je zaprosilo za odstopanja; dve prošnji sta bili v celoti zavrnjeni, saj nista izpolnjevali pogojev iz člena 6(4). Komisija je za preostalih 12 držav omejila trajanje odstopanj na najkrajši potreben čas, pri čemer je upoštevala vsako posebno okoliščino. Dve prošnji za odstopanje sta bili le deloma odobreni, štiri pa so bile odobrene za krajši čas, kot je bilo zahtevano. Odstopanja, s katerimi naj bi se preprečile negativne posledice za sosednje države članice, so bila v glavnem utemeljena s težavami pri odklapljanju analogne televizije zaradi posebnih geografskih ali gospodarskih razmer ali pa zaradi težav na področju usklajevanja med državami članicami in s tretjimi državami. Razpoložljivost spektra 800 MHz bo v Bolgariji odložena, saj je Bolgarija v skladu s členom 1(3) PPRS notificirala nadaljnjo uporabo pasu 800 MHz za vojaške namene, dokler se postopoma ne odpravi oprema, ki je v uporabi. V preteklih dveh letih je RSPG državam članicam ponujala „dobre usluge“ za pomoč pri vprašanjih čezmejnega usklajevanja v Uniji, vendar pa je bilo to dragoceno posredovanje omejeno zaradi pomanjkanja jasnih izvršilnih pooblastil.

Tabela 1: Dodelitev usklajenega pasu 800 MHz in odstopanja

Stanje || Države članice || Število držav članic

Dodelitev leta 2012 ali prej || ES*, DK, DE, IE, FR, IT, LU, NL, PT, SE, HR || 11

Dodelitev leta 2013** || LT, AT, SK, FI, CZ, BE, UK, EE*** || 8

Odstopanje do 1. 1. 2014 || ES || 1

Odstopanje do 5. 4. 2014 || RO || 1

Odstopanje do 30. 6. 2014 || HU || 1

Odstopanje do 30. 10. 2014 || EL || 1

Odstopanje do 31. 12. 2014 || MT || 1

Odstopanje do 30. 6. 2015 || LV || 1

Odstopanje do konca leta 2015 || CY || 1

Še ni dodeljen || BG (v skladu s členom 1(3) priglašena raba v vojaške namene); PL (odstopanje do konca leta 2013, vendar zamuja), SI. || 3

*          Čeprav je bil dodeljen leta 2011, odstopanje do 1. januarja 2014.

**        Vključno z odstopanji do 1. januarja 2014.

***      Dodeljenih le 40 MHz (20 MHz dodeljenih januarja 2014).

PPRS v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi storitvami določa, da mora Komisija v sodelovanju z državami članicami obravnavati morebitno tveganje za razdrobljenost notranjega trga zaradi različnih izbirnih meril in postopkov za usklajen spekter. To je treba izvesti s spodbujanjem opredelitve in izmenjave dobrih praks glede pogojev in postopkov za odobritev ter s spodbujanjem izmenjave informacij za okrepitev skladnosti po vsej Uniji. Vendar pa začetne izkušnje, pridobljene z izvajanjem določb PPRS o brezžičnih širokopasovnih povezavah ter spremljanjem nacionalnih pogojev in postopkov odobritve v zadnjih dveh letih, kažejo, da PPRS ni dovolj spodbujal enotnega trga, ki vodi do uskladitve pogojev za dodeljevanje licenc, vključevanja omrežij ali naložb v brezžične širokopasovne povezave in njihovo uvedbo, ki je primerljiva z drugimi regijami ali potrebna za dosego cilja Evropske digitalne agende, v skladu s katerim bi morali imeti do leta 2020 vsi Evropejci dostop do internetne povezave s hitrostjo več kot 30 Mb/s.

2.3.        Souporaba

Člen 4 PPRS določa, da države članice in Komisija po potrebi sprejmejo ukrepe za okrepitev učinkovitosti in prožnosti, zlasti s skupinsko uporabo in souporabo spektra, da bi spodbudile inovacije in naložbe. Septembra 2012 je Evropska komisija objavila svoja stališča v zvezi s spodbujanjem souporabe virov radijskega spektra v EU[10]. Zadevno sporočilo kot prvi nadaljnji dokument v zvezi s prednostnimi nalogami, ki jih določa PPRS, poudarja pomen tehnologij za souporabo radijskih frekvenc ter potrebo po spodbujanju inovatorjev in ustvarjanju pravne varnosti zanje. V njem so predlagani načini za spodbujanje učinkovitejše souporabe spektra z brezžičnimi inovacijami.

Komisija v smislu konkretnih ukrepov v zvezi s souporabo spektra prispeva k področju inovacij z usklajevanjem frekvenčnih pasov, ki so predmet splošnih odobritev (nelicenčni spekter) ali posamičnih pravic do uporabe (licenčni skupni dostop), kot je določeno v naslednjih oddelkih, zahteva pa tudi s tem povezane standarde evropskih organizacij za standarde[11].

2.3.1.     Nelicenčni spekter

Za naprave kratkega dosega običajno veljajo le splošne odobritve za aplikacije, kot so naprave za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID), ki podpirajo avtomatizacijo dobavne verige, in medstrojne aplikacije (M2M), novi inteligentni prometni sistemi (ITS), vključno z elektronskim pobiranjem cestnine in avtomobilskimi radarji kratkega dosega, ter aplikacije, ki jih uporabljajo državljani, kot so alarmi, medicinski pripomočki in usmerjevalniki Wi-Fi. Odločba Evropske komisije 2006/771/ES[12] o uskladitvi radijskega spektra za uporabo naprav kratkega dosega določa usklajene frekvenčne pasove in tehnične pogoje uporabe, pod katerimi se lahko naprave kratkega dosega uporabljajo po vsej Evropi. Aplikacije, ki so odvisne od pasov za naprave kratkega dosega, za katere ni potrebna licenca, imajo enostaven dostop do radijskega spektra, ker v Evropski uniji niso zahtevane licence za radijski spekter. Z usklajevanjem pasov za naprave kratkega dosega po celotnem notranjem trgu se bo tudi podprla ekonomija obsega za proizvajalce opreme.

Evropska komisija zaradi vedno večjega povpraševanja po usklajenih pasovih za naprave kratkega dosega za različne aplikacije redno posodablja pogoje usklajevanja spektra za naprave kratkega dosega. V okviru procesa rednega posodabljanja je bila tehnična priloga k Odločbi Komisije 2006/771/ES od sprejetja leta 2006 petkrat posodobljena, nazadnje leta 2013 (Izvedbeni sklep Komisije 2013/752/EU[13]). V zadnji posodobitvi so bile kot podlaga za usklajena okolja souporabe uvedene širše kategorije naprav kratkega dosega, da bi se omogočili lažji dostop, inovacije ter tehnološka in storitvena nevtralnost – vsa pomembna načela, ki jih vsebuje PPRS.

V predlogu o povezani celini je Komisija med drugim predlagala, da se ustvari ugodno okolje in vzpostavi upravni režim za postavitev majhnih polj za odzivanje na prihodnje povpraševanje po zmogljivosti na področju širokopasovne povezljivosti, pa tudi za zagotavljanje povezljivosti radijskega lokalnega omrežja (RLAN ali Wi-Fi) in združevanje virov RLAN za različne uporabnike.

Poleg tega je bilo za Evropsko konferenco uprav za pošto in telekomunikacije (CEPT) izdano pooblastilo v zvezi z možno razširitvijo omrežij RLAN v pas 5 GHz, ki je odvisna od tehnične izvedljivosti zmožnosti vzdrževanja drugih pomembnih storitev (GMES in ITS), ki so v okviru PPRS prav tako prednostne. Komisija se ukvarja tudi z ukrepom za omogočanje ultraširokopasovne tehnologije (UWB), ki oddaja radijske signale z nizko oddajno močjo po velikem razponu frekvenc in podpira aplikacije kratkega dosega, kot so komunikacije z veliko količino podatkov, sledenje in georadar.

2.3.2.     Licenčni skupni dostop

V okviru koncepta licenčnega skupnega dostopa se pravice na podlagi souporabe dodelijo imetnikom licenc, za katere veljajo pogoji, ki jih opredeli regulativni organ, ki omogoči zagotovitev predvidljive kakovosti storitve. Vsak uporabnik potrebuje posamično (a ne izključno) pravico do uporabe za dostop do določenega frekvenčnega pasu, za določitev pogojev za odobritev pa je odgovoren organ za upravljanje spektra, ki parametre za dostop opredeli z uredbo in licenčnimi pogoji.

Nedavno mnenje RSPG o licenčnem skupnem dostopu se lahko šteje za izhodišče za bolj splošno uporabo tega koncepta. Tako CEPT kot RSPG sta pas 2,3 GHz določila kot pas, ki bi se lahko uporabljal za brezžične širokopasovne storitve v EU. V okviru licenčnega skupnega dostopa poteka premislek o takšni uporabi, saj bi se s tem zagotovila dolgoročna obstoječa uporaba pasu v tistih državah članicah, ki želijo ohraniti trenutno uporabo in hkrati zagotavljati pravno varnost za dodatne imetnike licenc.

2.4.        Druge politike EU

Člen 8(2) PPRS določa, da mora Komisija v sodelovanju z državami članicami določiti možnosti uporabe spektra, da bi prispevala k nizkoogljičnemu gospodarstvu. Proučiti mora tudi možnost dajanja spektra na voljo za brezžične tehnologije s potencialom za izboljšanje energetske varčnosti in učinkovitosti pametnih energetskih distribucijskih omrežij in pametnih merilnih sistemov. Komisija je aprila 2012 izvedla javno posvetovanje o uporabi spektra za učinkovitejšo proizvodnjo in distribucijo energije, ki je pokazalo, da na licenčni ali nelicenčni podlagi ni skupnega stališča glede uporabe infrastrukture IKT za pametna omrežja in pametne merilnike ter glede namenske ali skupne uporabe spektra.

Poleg tega ni skupnega mnenja o tem, kako bi bilo treba zagotavljati ključne storitve. Zato je Komisija naročila študijo o uporabi komercialnih mobilnih omrežij in opreme za ključne širokopasovne povezave visoke hitrosti v posebnih sektorjih („Use of commercial mobile networks and equipment for ‘mission-critical’ high-speed broadband communications in specific sectors“). Cilj študije je raziskati potencialno vlogo komercialnih mobilnih omrežij za zagotavljanje ključnih komunikacijskih storitev, vključno s pametnimi energetskimi omrežji. Študija bi morala zagotoviti priporočila v zvezi z infrastrukturo in uporabo spektra za te aplikacije.

3.           Odločba o radijskem spektru

Z odločbo o radijskem spektru so bila določena regulativna orodja za zagotavljanje koordinacije političnih pristopov in usklajenih pogojev za razpoložljivost in učinkovito uporabo radijskega spektra, ki sta potrebni za delovanje notranjega trga. V skladu z odločbo je bil ustanovljen tudi Odbor za radijski spekter, ki pomaga Komisiji pri uresničevanju izvedbenih pooblastil, ki temeljijo na pooblastilih CEPT za doseganje prej navedenih ciljev politike. Uspešno izvajanje odločbe o radijskem spektru temelji na spodbujanju dobrih delovnih odnosov med Komisijo in državami članicami, ki so zastopane v Odboru za radijski spekter. To sodelovanje se nadaljuje pri sedanjem izvajanju PPRS. Vsi ukrepi, predlagani za glasovanje v Odboru za radijski spekter, so prejeli pozitivna mnenja. Seznam odločb oziroma sklepov, sprejetih v obdobju 2006–2013, je naveden v Prilogi 1.

Pokazalo se je, da je odločba o radijskem spektru uspešno dajala na razpolago usklajene vire spektra za strateške sektorje na notranjem trgu in je pozitiven primer sodelovanja z državami članicami. Poleg tega PPRS predstavlja pomemben strateški okvir za izvajanje politike Unije na področju spektra z uporabo mehanizmov, določenih v odločbi o radijskem spektru.

4.           Sklepne ugotovitve

PPRS je prispeval k učinkovitejši uporabi spektra s spodbujanjem pristopov za souporabo spektra, npr. z določitvijo cilja 1 200 MHz za brezžično širokopasovno povezavo in sprožitvijo postopka inventarja spektra, ki ga bodo Komisija in države članice uporabile kot orodje za opredelitev politike, ki bo bolj temeljila na dejstvih. Z učinkovitejšo uporabo spektra je pomagal tudi pri spodbujanju inovacij in konkurence ter tako inovativnim storitvam omogočil dostop do spektra. Z usklajevanjem spektra se ustvarja potencial za ekonomijo obsega, omogočanje najširših možnih pogojev za uporabo spektra pa ob upoštevanju obstoječih uporab omogoča dostop največjemu možnemu številu novih aplikacij.

Po drugi strani se je pokazalo, da v zvezi s PPRS obstajajo omejitve zaradi splošnega značaja nekaterih vzpostavljenih regulativnih načel, ki morajo biti za učinkovito izvajanje natančneje opredeljena. Medtem ko vsaka država članica še naprej določa odobritvene pogoje in postopke za spekter, pa velike razlike med temi pogoji in postopki prispevajo k razdrobljenosti notranjega trga, kar negativno vpliva na čezmejno povezovanje omrežij in na razpoložljive zmogljivosti terminalskih naprav ter prinaša druge slabosti za potrošnike[14]. Zdi se, da zgolj izmenjava informacij in dobre prakse, ki temeljijo na splošnih načelih in pogojih trenutnega okvira, ne zadostujejo za odpravo teh ovir za enotni trg. Kaže, da je potrebna vsaj pravna varnost v zvezi z uveljavljenimi skupnimi načeli in merili, ki jih države članice uporabljajo usklajeno po vsej Uniji.

Zamude pri dodeljevanju pasu 800 MHz kažejo na potrebo po prožnejših in bolj prilagodljivih mehanizmih za usklajen časovni okvir dodelitev po celotni Uniji ali za kategorije držav članic, na podlagi značilnosti brezžičnega širokopasovnega trga, in za usklajeno trajanje pravic do uporabe spektra. V zvezi s tem je pomembno, da se zagotovi učinkovito in pravočasno dodeljevanje obstoječega usklajenega spektra za povečanje potenciala za socialno-ekonomske koristi prek digitalnih storitev, ki se zagotavljajo po brezžičnih širokopasovnih omrežjih.

Na takšnih področjih so nujno potrebne bolj specifične določbe. Komisija je za odpravo teh pomanjkljivosti predlagala konkretne zakonodajne ukrepe v okviru svežnja ukrepov o povezani celini[15]. Ti ukrepi določajo vrsto skupnih načel in meril za odobritve spektra skupaj s formalnim časovno omejenim mehanizmom za medsebojni strokovni pregled nacionalnih načrtov s ciljem zagotavljanja dobre prakse.

Poleg tega bo pravna varnost v zvezi s skupnim časovnim okvirom in trajanjem dodelitev spektra za brezžično širokopasovno povezavo koristna za operaterje pri njihovem ocenjevanju poslovnih načrtov in čezmejnih strategijah, omogočila pa jim bo tudi bolj predvidljiv dostop do spektra in naložbene pogoje. Da se zagotovi učinkovit prispevek politike radijskega spektra k politikam EU, je potrebno večje prizadevanje za usklajevanje v okviru strateških smernic PPRS in uspešno tehnično izvajanje na podlagi odločbe o radijskem spektru s krepitvijo usklajevanja odobritev v Evropi. Končno poročilo o prvem PPRS in napredku v smeri zastavljenih ciljev je načrtovano za konec leta 2015.

Priloga 1: Seznam odločb oziroma sklepov, povezanih s spektrom, sprejetih v obdobju 2006–2013

Program politike in opredelitev

Datum || Sklep || Vsebina

16. december 2009 || Sklep Komisije 2009/978/ES || Sprememba Sklepa 2002/622/ES o ustanovitvi skupine za politiko radijskega spektra

14. marec 2012 || Sklep 243/2012/EU Parlamenta in Sveta || Vzpostavitev večletnega programa politike radijskega spektra (PPRS)

Brezžične širokopasovne povezave

Datum || Akt Unije || Vsebina

12. februar 2007 || Odločba Komisije 2007/90/ES || Sprememba Odločbe 2005/513/ES o uporabi radijskega spektra v frekvenčnem pasu 5 GHz za izvedbo brezžičnih dostopnih sistemov in radijskih lokalnih omrežij

14. februar 2007 || Odločba Komisije 2007/98/ES || Uskladitev radijskega spektra v frekvenčnih pasovih 2 GHz za sisteme, ki zagotavljajo mobilne satelitske storitve

21. maj 2008 || Odločba Komisije 2008/411/ES || Uskladitev frekvenčnega pasu 3400–3800 MHz za elektronske komunikacijske storitve

13. junij 2008 || Odločba Komisije 2008/477/ES || Uskladitev frekvenčnega pasu 2500–2690 MHz za elektronske komunikacijske storitve

5. avgust 2008 || Odločba Komisije 2008/671/ES || Uskladitev frekvenčnega pasu 5875–5905 MHz za varnostne aplikacije inteligentnih prometnih sistemov (ITS)

16. september 2009 || Direktiva 2009/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta || Sprememba direktive o GSM za odprtje frekvenčnega pasu 900 MHz za vsak prizemni sistem, ki lahko zagotavlja elektronske komunikacijske storitve in obstaja sočasno s sistemom GSM

16. oktober 2009 || Odločba Komisije 2009/766/ES || Uskladitev frekvenčnih pasov 900 MHz in 1800 MHz za elektronske komunikacijske storitve

6. maj 2010 || Sklep Komisije 2010/267/EU || Uskladitev tehničnih pogojev za uporabo frekvenčnega pasu 790–862 MHz za elektronske komunikacijske storitve

18. april 2011 || Izvedbeni sklep Komisije 2011/251/EU || Sprememba Odločbe 2009/766/ES o usklajevanju frekvenčnih pasov 900 MHz in 1800 MHz za elektronske komunikacijske storitve

5. november 2012 || Izvedbeni sklep Komisije 2012/688/EU || Uskladitev frekvenčnih pasov 1920–1980 MHz in 2110–2170 MHz za elektronske komunikacijske storitve

Informacije o uporabi spektra

Datum || Odločba/sklep Komisije || Vsebina

16. maj 2007 || 2007/344/ES || Uskladitev dostopnosti informacij glede uporabe spektra v Skupnosti

23. april 2013 || 2013/195/EU || Določitev praktične ureditve, enotnih formatov in metodologije za inventar radijskega spektra

Souporaba

Datum || Odločba/sklep Komisije || Vsebina

9. november 2006 || 2006/771/ES || Uskladitev radijskega spektra za uporabo naprav kratkega dosega (SRD)

23. november 2006 || 2006/804/ES || Uskladitev radijskega spektra za naprave za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID), ki delujejo v pasu ultravisokih frekvenc

21. februar 2007 || 2007/131/ES || Dovoljenje za usklajeno uporabo radijskega spektra za opremo, ki uporablja širokopasovno tehnologijo

23. maj 2008 || 2008/432/ES || Sprememba Odločbe Komisije 2006/771/ES o uskladitvi radijskega spektra za uporabo naprav kratkega dosega

5. avgust 2008 || 2008/673/ES || Sprememba Odločbe 2005/928/ES o uskladitvi frekvenčnega pasu od 169,4 do 169,8125 MHz za nekatere vrste naprav kratkega dosega

13. maj 2009 || 2009/381/ES || Sprememba Odločbe 2006/771/ES o uskladitvi radijskega spektra za uporabo naprav kratkega dosega

21. april 2009 || 2009/343/ES || Sprememba Odločbe 2007/131/ES o dovoljenju za uporabo radijskega spektra za opremo, ki uporablja širokopasovno tehnologijo

30. junij 2010 || 2010/368/EU || Sprememba Odločbe 2006/771/ES o uskladitvi radijskega spektra za uporabo naprav kratkega dosega

29. julij 2011 || 2011/485/EU || Sprememba Odločbe 2005/50/ES o pasu 24 GHz za časovno omejeno uporabo opreme avtomobilskih radarjev kratkega dosega

8. december 2011 || 2011/829/EU || Sprememba Odločbe 2006/771/ES o uskladitvi radijskega spektra za uporabo naprav kratkega dosega

11. december 2013 || 2013/752/EU || Sprememba Odločbe 2006/771/ES o uskladitvi radijskega spektra za uporabo naprav kratkega dosega in razveljavitev Odločbe 2005/928/ES

Komunikacije na letalih in ladjah

Datum || Odločba/sklep Komisije || Vsebina

7. april 2008 || 2008/294/ES || Uskladitev pogojev glede uporabe spektra za mobilne komunikacijske storitve na letalih

19. marec 2010 || 2010/166/EU || Uskladitev pogojev za uporabo radijskega spektra za mobilne komunikacijske storitve na plovilih

12. november 2013 || 2013/654/EU || Sprememba Odločbe Komisije 2008/294/ES za vključitev dodatne dostopovne tehnologije in frekvenčnih pasov za mobilne komunikacijske storitve na letalih

Prehodna obdobja/dogovori o souporabi – člen 4.5 odločbe o radijskem spektru

Datum || Odločba/sklep Komisije || Vsebina

22. maj 2007 || 2007/346/ES || Francija – omejen doseg oddajanja za RFID

16. december 2008 || 2009/1/ES || Bolgarija – uskladitev pasu 2 500–2 690 MHz

25. februar 2009 || 2009/159/ES || Avstrija – uporaba pasu 5 875–5 905 MHz za varnostne aplikacije ITS

6. oktober 2009 || 2009/740/ES || Francija – uskladitev pasu 2 500–2 690 MHz

26. oktober 2009 || 2009/812/ES || Francija – uskladitev radijskega spektra za uporabo naprav kratkega dosega

31. marec 2010 || 2010/194/EU || Bolgarija – uskladitev pasu 2 500–2 690 MHz

Odstopanja v skladu s členom 6(4) odločbe PPRS v zvezi s pasom 800 MHz

Datum sklepa || Sklep Komisije, sporočen državam članicam || Vsebina

23. julij 2013 || C(2013) 4546 || Španija – 12 mesecev

23. julij 2013 || C(2013) 4547 || Poljska –12 mesecev

23. julij 2013 || C(2013) 4569 || Madžarska – 18 mesecev

23. julij 2013 || C(2013) 4570 || Avstrija – 9 mesecev

23. julij 2013 || C(2013) 4590 || Malta – 24 mesecev

23. julij 2013 || C(2013) 4592 || Slovaška – odstopanje ni odobreno

23. julij 2013 || C(2013) 4593 || Romunija – do 5. aprila 2014

23. julij 2013 || C(2013) 4594 || Slovenija – odstopanje ni odobreno

23. julij 2013 || C(2013) 4595 || Ciper – 36 mesecev

23. julij 2013 || C(2013) 4608 || Finska – 12 mesecev

23. julij 2013 || C(2013) 4613 || Litva – 6 mesecev*

17. oktober 2013 || C(2013) 6765 || Grčija – 30. oktober 2014

17. oktober 2013 || C(2013) 6764 || Latvija – 30 mesecev

9. december 2013 || C(2013) 8690 || Češka republika – 6 mesecev**

*          30 mesecev za podpas 820–821 MHz

**        Le dve območji

[1]       UL L 81, 21.3.2012, str. 7–17.

[2]       UL L 108, 24.4.2002, str. 1–6.

[3]       Skupina za politiko radijskega spektra je svetovalna skupina Komisije, ki je bila ustanovljena s Sklepom 2002/622/ES.

[4]       CEPT je platforma za tehnično sodelovanje, kjer člani iz 48 evropskih držav sodelujejo na področju pošt, radijskega spektra in telekomunikacijskih omrežij.

[5]       UL L 113, 25.4.2013, str. 18–21.

[6]       EFIS je spletna podatkovna zbirka, namenjena uresničevanju Odločbe Evropske komisije 2007/344/ES o usklajeni dostopnosti informacij glede uporabe spektra v Evropi, ki jo upravlja Evropski urad za radiokomunikacije (ERO) v Københavnu.

[7]       Dokument RSPG13-543 (Annex 1): Work Programme public consultation 2014 (RSPG13-543 (Priloga 1): Javno posvetovanje o delovnem programu 2014), str. 2.

[8]       High Level Group press release (Izjava za javnost Skupine na visoki ravni), IP/14/14 z dne 13. januarja 2014.

[9]       UL L 144, 4.6.2008, str. 77–81; UL L 163, 24.6.2008, str. 37–41; UL L 274, 20.10.2009, str. 32–35.

[10]     Spodbujanje souporabe virov radijskega spektra v EU.

[11]     Pooblastilo M 512, podeljeno CEN, CENELEC in ETSI za standardizacijo radijskih sistemov z možnostjo preoblikovanja.

[12]     UL L 312, 11.11.2006, str. 66–70.

[13]     UL L 334, 13.12.2013, str. 17–36.

[14]     Ocena učinka, ki je priložena predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij in doseganje povezane celine, SWD(2013) 331 final.

[15]     Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o enotnem telekomunikacijskem trgu, COM(2013) 634.