19.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 271/87

Poročevalec

:

Henk Kool (NL/PES), mestni svetnik Haaga

Referenčna dokumenta

:

Predloga uredb Evropskega parlamenta in Sveta

1.

poudarja, da lokalne in regionalne oblasti tesno sodelujejo z bančnimi institucijami zaradi financiranja svojih srednje- in dolgoročnih projektov. Glede na to, da so odgovorne za dve tretjini vseh javnih naložb v EU in da je to samo v letu 2011 predstavljalo 179 milijard EUR oz. 1,4 % BDP EU, kar je več kot skupni proračun Unije (1 %), je zelo jasno, da je odpornost bank v velikem interesu teh oblasti in da bo potekajoča reforma predpisov o bančništvu nanje močno vplivala;

2.

poudarja široko podporo v politiki in ekonomiji ter med strokovnjaki za stališče, da bi bila nadzor bank in spremljanje reform bolj učinkovita, če bi se izvajala na evropski in ne na nacionalni ravni;

3.

pozdravlja uredbi Komisije o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v EU in o poročanju o poslih financiranja vrednostnih papirjev in njihovi preglednosti; poudarja, da je nujno, da se prepreči dodatno regulativno in upravno breme:

4.

obžaluje, da sta področje uporabe in ambicioznost predlogov, ki jih je podala strokovna skupina na visoki ravni, ki jo je Komisija imenovala februarja 2012, bistveno zmanjšana; ugotavlja, da bodo predlogi imeli malo učinka na banke, katerim so namenjeni, zlasti glede na to, da so Francija, Nemčija in Velika Britanija že sprejele podobne nacionalne reforme (1);

5.

ugotavlja, da je namen obeh predlogov uredb, ki ju je predstavila Komisija, uskladiti določena pravila, da bi okrepili regulativni okvir o bančnih in finančnih institucijah. Zaradi močne medsebojne povezanosti ciljnih subjektov in zaradi sistemskega tveganja, ki bi lahko nastalo zaradi tega, je uredbi mogoče izvesti le na ravni Evropske unije. OR zato meni, da je pravna podlaga (člen 114 PDEU) pravilna in da je predlagana zakonodaja v skladu z načelom subsidiarnosti;

6.

znova poudarja pomen posojil za financiranje javnih naložb lokalnih in regionalnih oblasti v projekte splošnega pomena, kot na primer na področju infrastrukture, raziskav in izobraževanja; ugotavlja, da te naložbe predstavljajo pomemben delež javne porabe in so bistvenega pomena za rast in blaginjo državljanov;

7.

poudarja posebno naravo posojil, ki jih najemajo lokalne in regionalne oblasti. Lokalnih in regionalnih oblasti nikakor ni mogoče izenačiti z zasebnimi strankami ali podjetji in narava, zneski ter trajanje posojil tem oblastem zato od bank zahtevajo posebno strokovnost;

8.

priznava pomembno vlogo lokalnih in regionalnih bank ter bank, specializiranih za lokalne in regionalne oblasti, pri razvoju in financiranju regij in občin. Te banke zagotavljajo temeljno podporo za gospodarski razvoj s tem, ko podpirajo MSP, združenja in socialno ekonomijo;

9.

poziva države članice in Evropsko komisijo, naj zaščitijo in okrepijo lokalni podjetniški model vzajemnih in zadružnih institucij ter hranilnic, zlasti malih bank, ki imajo pomembno vlogo v realnem gospodarstvu zaradi svoje močne in uravnotežene prisotnosti v lokalnih in regionalnih skupnostih;

10.

nasprotuje nesorazmerni in nenadzorovani širitvi nekaterih lokalnih in regionalnih bank, ki so s prevzemom slabe aktive resno ogrozile gospodarstva na območjih, kjer imajo sedež;

11.

ugotavlja, da se je ponudba bančnih posojil lokalnim in regionalnim oblastem skrčila, kar se kaže ne le v nižjih zneskih in višjih maržah, ampak tudi v zaskrbljujočem krajšanju trajanja posojila; to morda odraža začarani krog, v katerem splošne banke zmanjšujejo dejavnosti v realnem gospodarstvu in je zato bolj verjetno, da se bodo ukvarjale s trgovanjem in dejavnostmi bančništva v senci;

12.

izraža zaskrbljenost zaradi precejšnje razlike med obrestno mero ECB (0,25 % od novembra 2013) in obrestnimi merami, ki jih banke nudijo lokalnim in regionalnim oblastem, glede na to, da ta razlika ne temelji na objektivni oceni finančnega stanja zadevne lokalne skupnosti, kjer je tveganje neplačila še vedno dokaj majhno;

13.

meni, da so zaradi teh zaostrenih pogojev proračuni lokalnih in regionalnih oblasti močno pod pritiskom, saj jih te oblasti vse težje uravnavajo, vse težje dosegajo dobro absorpcijsko sposobnost in financirajo dolgoročne projekte, ki prispevajo k rasti in zaposlovanju;

14.

zato vabi Komisijo, da v naslednji fazi predstavi zakonodajni predlog za uvedbo učinkovitih ukrepov za odpravo kreditnega krča za MSP ter lokalne in regionalne oblasti;

15.

opozarja na dejstvo, da nekatere lokalne in regionalne oblasti za financiranje svojih dejavnosti in politik izdajajo finančne instrumente, kot so obveznice;

16.

obžaluje, da so nekatere banke spodbujale lokalne in regionalne oblasti k nakupu slabih in kompleksnih finančnih produktov v pretiranih količinah, pri čemer so se povsem zavedale tveganj, ki so bila povezana s tem; poudarja, da zaradi pomanjkanja ustreznega strokovnega znanja večina lokalnih in regionalnih oblasti nima potrebnega tehničnega znanja, da bi v celoti razumela te produkte; zato obžaluje, da morajo breme zaradi izpada te aktive v celoti prevzeti lokalne in regionalne oblasti ter njihovi davkoplačevalci;

17.

poziva države članice in Evropsko komisijo, naj spodbudijo banke k prevzemu obsežnega, poštenega in odgovornega pristopa v odnosu do lokalnih in regionalnih oblasti, ko jim svetujejo o nastalih tveganjih; poziva tudi k razvoju enostavnih in preglednih finančnih instrumentov za lokalne in regionalne oblasti z jasno opredeljenimi pogoji ob podpisu pogodbe; poziva, naj ti instrumenti vsebujejo jasno razvidne obresti, da se zagotovi preglednost v demokratičnem odločanju lokalnih in regionalnih oblasti;

18.

se strinja s ciljem, da se okrepi stabilnost in odpornost bank s prepovedjo trgovanja za lasten račun in spodbujanjem sposobnosti za ločevanje tveganih trgovalnih dejavnosti;

19.

podpira cilje, opredeljene v členu 1, za preprečevanje sistemskih tveganj, finančnih težav in propada velikih, kompleksnih in med seboj povezanih subjektov v finančnem sistemu;

20.

poziva Komisijo, naj prouči, ali bi bilo mogoče uporabljati podobna pravila za banke vseh velikosti, pri čemer je treba upoštevati upravno breme in stroške, saj bi tovrstne pobude lahko povečale tudi varnost malih bank;

21.

podpira predlog Komisije o prepovedi trgovanja za lasten račun s finančnimi instrumenti in proizvodi, tj. trgovanja, katerega izključni cilj je dobiček za banke, glede na to, da Direktiva o trgih finančnih instrumentov (COM(2011) 656, t. i. MiFiD II) ne obravnava izrecno trgovanja za lasten račun. Pravico do izdajanja teh instrumentov bi morali imeti izključno tržni udeleženci, ki so sposobni dokazati, da se bodo ti produkti uporabili za kritje njihovih lastnih komercialnih ali industrijskih tveganj. Sicer bi obstajala nevarnost nejasne razmejitve med dejavnostmi svetovanja in naložbenimi dejavnosti bank, kar bi spodbujalo špekulacijo in cenovno nestabilnost ter sistemska tveganja bančnega sistema;

22.

izraža zaskrbljenost zaradi visokofrekvenčnega trgovanja, ki bi lahko povzročilo velika tveganja za bančni sistem, in poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za ureditev tega področja;

23.

ponavlja, da je področje uporabe predlagane uredbe bistveno zmanjšano, saj so države članice že sprejele ali pa razmišljajo o sprejetju podobnih nacionalnih pravil, in da so se priporočila Liikanenove skupine opazno omilila;

24.

poudarja, da je treba v tako izjemno povezanem sektorju zagotoviti enotnost na ravni EU, da bodo breme in stroški izpolnjevanja pravil čim manjši, da se zagotovijo enaki pogoji za vse ter preprečijo izkrivljanje konkurence in motnje v delovanju notranjega trga v tem sektorju;

25.

pozdravlja napoved Komisije, da se bodo ta pravila po izvajanju pregledala, ter poziva k temeljiti preučitvi morebitnih negativnih posledic, zlasti za financiranje realnega gospodarstva v mestih in regijah EU;

26.

se sprašuje, ali dejstvo, da odločitev o ločitvi nekaterih trgovalnih dejavnostih temelji na omejenem preizkusu, zagotavlja zadostno pravno sredstvo za dosego splošnih ciljev uredbe in ali bi morda ne bilo bolje zasledovati te cilje s širšim preizkusom, ki bi zajemal vse cilje;

27.

dvomi v učinkovitost izjemno zapletenega pristopa, ki lahko po eni strani oteži in podraži ocenjevanje in spremljanje izvajanja pravil in po drugi strani dovoljuje izjeme od uredbe ter omogoča regulativno arbitražo;

28.

obžaluje omejeno področje uporabe osnutka uredbe, zlasti izvzetje trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti iz procesa odločanja. Obstaja zaskrbljenost, da prekomerno špekulativno trgovanje povzroča prevelike trge in ustvarja izkrivljanja tako na finančnem trgu kot v realnem gospodarstvu. Ta izkrivljanja bi lahko povzročila napačno oblikovanje cen na trgih izvedenih finančnih instrumentov za kmetijske surovine, energijo in kovine, ki so pomembni za lokalno in regionalno gospodarstvo;

29.

poziva Komisijo, naj iz opredelitve v členu 5(4) uredbe o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v EU izključi dolgoročno hrambo dolžniških vrednostnih papirjev (t. i. buy and hold), saj so del osrednjih bančnih dejavnostih;

30.

poziva Komisijo, da v svoje mehanizme za reševanje bank vključi načelo simetrije. To pomeni, da bi organ za sanacijo banke lahko izgubo prenesel na upnike, tako kot bi ti imeli korist od morebitnega dobička; to bi moralo veljati enako za vse vrste upnikov;

31.

podpira uredbo o poročanju o poslih financiranja vrednostnih papirjev in njihovi preglednosti ter meni, da ti ukrepi dopolnjujejo strukturne reforme bank, ki so nujne za zapolnitev ugotovljene pravne vrzeli;

32.

priznava, da je uredba potrebna glede na tesno povezanost tradicionalnega bančnega sektorja in bančnega sistema v senci ter dejstvo, da slednje opravlja iste ekonomske funkcije kot banke, in sicer kreditno posredništvo, prenos kreditnega tveganja, spreminjanje likvidnosti in sprememba ročnosti, vendar brez ustreznega nadzora;

33.

poziva ECB, Komisijo, Parlament in države članice naj si intenzivno prizadevajo, da bodo dovolj in obsežno informirane o bančnemu sistemu v senci. Obveščenost je ključni dejavnik, ki bi javnim oblastem moral omogočiti, da bodo dovolj odzivne pri urejanju sistema, kljub izjemno hitrim spremembam in poskusom izogibanja zakonov;

34.

pozdravlja predlagano obvezno prijavo vseh transakcij v skupno podatkovno zbirko in meni, da bo to pripomoglo k boljšemu nadzoru tveganj in izpostavljenosti, povezanimi s posli financiranja vrednostnih papirjev; pozdravlja dejstvo, da bodo ti ukrepi tudi povečali preglednost za vlagatelje in jim dali orodja za sprejemanje naložbenih odločitev na podlagi boljšega poznavanja posebnosti poslov financiranja vrednostnih papirjev;

35.

podpira določitev minimalnih pogojev, ki bodo izboljšali preglednost ponovne zastave, pri čemer se zagotovi soglasje stranke in da se pri sprejetju odločitev v celoti zavedajo morebitnih tveganj, ki jih prinašajo.