14.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 230/77

Poročevalec:

Juan MENDOZA CASTRO

1.1

EESO pozitivno ocenjuje belo knjigo, saj krepi enega izmed stebrov politike konkurence Unije in poenostavlja postopke.

1.2

V beli knjigi Komisija išče ravnovesje med javnim interesom za zapolnitev vrzeli v zakonodajnem sistemu in interesom podjetij za čim nižje stroške. Vendar je treba paziti, da obseg sprememb uredbe o združitvah ne bi bil v nasprotju s tem ciljem. Prav tako je treba upoštevati koristi združitev za podjetja.

1.3

Na podlagi sodne prakse Sodišča Evropske unije in upravne prakse EESO meni, da mora teorija škode, na kateri temelji bela knjiga:

1.4

EESO priporoča, da se v novem zakonodajnem okviru upoštevajo tudi socialne posledice, zlasti zaposlovanje in konkurenčna zmogljivost podjetij na svetovnih trgih.

1.5

Po mnenju Odbora je treba v „usmerjenem“ sistemu preglednosti, ki ga predlaga Komisija, ustrezno razjasniti naslednje pojme: „konkurent“ glede na merilo, ki se uporablja v protimonopolnih pravilih, „vertikalno povezano podjetje“ (glede določitve pragov), vrsta povezav, da je pridobitev deležev „znatna“, in primer skupin podjetij z dejavnostmi v različnih sektorjih.

1.6

Po mnenju EESO je pomembno, da se dober sloves, ki si ga je pridobil sistem nadzora nad združitvami v EU, ohrani in še okrepi.

1.7

Čeprav je bela knjiga korak v pravo smer, je treba razmisliti o tem, da bi posvetili več pozornosti spremembam, do katerih je prišlo v zadnjih 25 letih (povečanje števila primerov in nadzornih organov), ter potrebam evropskega gospodarstva v 21. stoletju.

1.8

Trenutno je v EU 28 nadzornih organov (31, če upoštevamo celotni EGP), njihova merila pa niso enotna. Zato EESO predlaga ponovni razmislek o beli knjigi, tako da bi ta vključevala:

1.9

V beli knjigi so napovedane spremembe postopkovnih pravil, ki jih Odbor odobrava. Nanašajo se na:

1.9.1

EESO prav tako pozitivno ocenjuje ukrepe poenostavitve postopkov, ki pomenijo nadaljevanje „svežnja poenostavitev“ iz leta 2013, zlasti za skupna podjetja zunaj EGP.

2.1

V tej beli knjigi Komisija deset let po veliki reviziji uredbe o združitvah iz leta 2004 (1) opravlja pregled, kako se je izvajal vsebinski preskus „bistvenega oviranja učinkovite konkurence“, in navaja možnosti, kako je mogoče še nadalje spodbujati zbliževanje in sodelovanje med Komisijo in državami članicami. Prav tako ponuja konkretne predloge sprememb za večjo učinkovitost nadzora združitev v EU.

2.2

Po eni strani naj bi z uredbo o združitvah zagotovili obravnavo vseh možnih vzrokov škodovanja konkurenci, torej tudi potrošnikom, do katerega bi prišlo zaradi združitev ali prestrukturiranja podjetij, tudi tistih, ki so posledica pridobitev neobvladujočih manjšinskih deležev.

2.3

Po drugi strani sta cilj uredbe tesnejše sodelovanje med Komisijo in nacionalnimi organi za konkurenco (NOK) ter ustrezna razdelitev nalog na področju nadzora nad združitvami, zlasti z racionalizacijo pravil o prenosu zadev, ki se nanašajo na združitve, z držav članic na Komisijo in obratno.

3.1

EESO belo knjigo ocenjuje pozitivno, saj bodo predlagane reforme okrepile enega izmed stebrov politike konkurence, predvsem pa vsebuje ukrepe, ki prispevajo k poenostavitvi postopkov.

3.2

Komisija osrednji predlog bele knjige – povečanje svoje zmogljivosti nadzora in njegovo razširitev na protikonkurenčne manjšinske deleže – utemeljuje s tem, da se Uredba št. 139/2004 lahko uporablja samo, kadar se zaradi združitev „trajno spremeni nadzor“ (člen 3(1)), kar pa v tem primeru ne velja. Prav tako meni, da člena 101 in 102 PDEU sama nista zadostna pravna podlaga za obravnavo teh manjšinskih deležev.

3.3

Z belo knjigo Komisija na splošno išče ravnovesje med javnim interesom za zapolnitev vrzeli v zakonodajnem sistemu na področju združitev podjetij in interesom podjetij za čim nižje upravne stroške.

3.4

Vendar se je po mnenju EESO treba izogniti temu, da bi sedanje obsežne opredelitve izrazov v predlogih navsezadnje vodile v povečanje stroškov. To je treba presoditi z vidika koristi, ki jih nove določbe prinašajo za podjetja.

3.5

EESO prav tako meni, da je treba razjasniti nekatere vidike bele knjige in se tako izogniti temu, da bi bil rezultat v nasprotju z namenom lajšanja nadzora nad združitvami brez povečanja upravne obremenitve.

3.6

Bela knjiga navaja, da je okvir za oceno združitev „teorija škode“, ki jo je Komisija sprejela po letu 2002, potem ko je utrpela več pravnih porazov (2). Za izvajanje teorije škode velja, da:

3.6.1

Ta načela – ki jih podpirata sodna praksa Sodišča Evropske unije in upravna praksa Komisije (4) – morajo veljati tudi za manjšinske deleže.

3.7

Glede na to, da bela knjiga predlaga znatno povečanje pristojnosti Komisije, EESO priporoča, da se v analizi postopkov združitve upoštevajo tudi socialne posledice, še posebej zaposlovanje.

4.1

Sistem nadzora združitev v Evropski uniji je z leti dosegel dober sloves in služi za zgled na drugih celinah. Po mnenju EESO je pomembno, da se ta sloves ohrani in še okrepi.

4.2

EESO ceni predlog bele knjige za izboljšanje usklajevanja med Komisijo in NOK ter za napredovanje v smeri „evropskega prostora združitev“, ki bi olajšal enotno obravnavo postopkov in prispeval k pravni varnosti. Vendar je s predlagani ukrepi treba seči dlje od posameznih sprememb uredbe in se lotiti širše revizije obstoječega sistema nadzora.

4.3

V zadnjih 25 letih se je nadzor nad združitvami v EU znatno povečal, obenem pa se je povečala velikost evropskih podjetij in se okrepila njihova mednarodnost. Leta 1989 so bili samo trije pristojni nacionalni organi na tem področju; leta 2000 jih je bilo skupaj s Komisijo 14, trenutno pa jih je 28 (oziroma 31, če upoštevamo celotni EGP).

4.4

Zaradi razkoraka med zakonodajo in merili izvajanja se podjetja soočajo z dodatnim bremenom, ki je v mnogih primerih nepotrebno: manj kot 5 % združitev, priglašenih pri Komisiji, je bilo ocenjenih kot potencialno nevarnih za konkurenco (5). Nadzorni sistem mora uskladiti zaščito potrošnikov in uporabnikov z nujno potrebo evropskih podjetij po konkurenčnosti na svetovnih trgih.

4.5

Zato EESO predlaga ponovni premislek o beli knjigi in njeno umestitev v širši okvir, ki bi zajemal:

5.1.1

Komisija za odločitev o obvezni zahtevi po preskusu „bistvenega oviranja učinkovite konkurence“ predlaga „usmerjen“ sistem preglednosti, ki bi temeljil na dveh kumulativnih merilih:

5.1.2

EESO predlaga, da se pri pripravi sprememb uredbe razjasnijo naslednji vidiki:

5.2.1

EESO pozdravlja predlog za odpravo dvostopenjskega postopka, kar zahteva člen 4(5) Uredbe št. 139/2004 (utemeljena vloga, ki ji sledi priglasitev), in njegovo nadomestitev z neposredno priglasitvijo Komisiji. Države članice imajo pravico do le majhnega števila vetov, kar opravičuje to spremembo, ki bo omogočila pospešitev postopkov.

5.2.2

Prav tako je pozitiven predlog, da se olajša izmenjava informacij med državami članicami in Komisijo, tako da se začetni informativni dokument strank ali zahteva po dodelitvi zadeve pošlje državam članicam, da so opozorjene na transakcijo v času stikov pred priglasitvijo.

5.3.1

Predlaga se odprava „elementa samoobtožbe“ iz točke 4(4) Uredbe št. 139/2004, po katerem strani, ki sodelujejo v združitvi ali pri prevzemu, lahko predložijo utemeljeno vlogo, s katero se Komisijo obvesti, da bi lahko združitev bistveno vplivala na konkurenco na samostojnem trgu v državi članici. Z reformo bi zadoščalo dokazati, da bo transakcija verjetno vplivala predvsem na ta trg.

5.3.2

Komisija meni, da bi odprava te odvračilne zahteve lahko spodbudila uporabo te prostovoljne prijave, s čimer se EESO strinja.

5.4.1

Bela knjiga vsebuje predlog za spremembo člena 22 uredbe, tako da bi lahko samo države članice, ki so pristojne za pregled transakcije (in ne tako kot doslej „ena ali več držav članic“), zahtevale napotitev na Komisijo v 15 delovnih dneh in v skladu s svojo nacionalno zakonodajo. Komisija bi se lahko odločila, ali bo zahtevi po napotitvi ugodila ali jo bo zavrnila. Če bi sprejela pozitivno odločitev, bi imela pristojnost za celotni EGP. Vendar če bi ena ali več pristojnih držav članic nasprotovala napotitvi (ne da bi bilo treba navesti razlog), bi se Komisija odpovedala pristojnosti za celotni EGP, države članice pa bi obdržale svojo pristojnost.

5.4.2

Čeprav predlog lahko poenostavi postopek, je njegova učinkovitost po mnenju EESO omejena, ker je ta pristojnost v primeru pridobitve neobvladujočih manjšinskih deležev v EU priznana samo v Nemčiji, Avstriji in Združenem kraljestvu.

5.4.3

Spremembe pri napotitvah po priglasitvi prav tako pomenijo večjo pristojnost Komisije, kar EESO odobrava: če druge države članice nimajo ugovora in Komisija sprejema priporočilo, bi slednja imela pristojnost za pregled transakcije v vsem EGP in ne le na ozemlju zadevne države članice (razen če je organ države članice že odobril transakcijo na svojem ozemlju, še preden je to pristojnost prevzela Komisija).

5.5.1

Po sprejetju svežnja poenostavitev iz leta 2013 (6) bela knjiga predlaga še druge ukrepe z istim ciljem, ki si zaslužijo pozitivno oceno EESO.

5.5.2

Najpomembnejša je namera, da se iz področja uporabe uredbe izključi ustanovitev skupnih podjetij zunaj EGP, ki ne vpliva na konkurenco v EGP.

5.5.3

Omenjena je tudi možnost, da Komisija iz obveznosti predhodne priglasitve izvzame nekatere kategorije združitev, ki običajno ne vzbujajo pomislekov glede konkurence.