14.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 230/1

Poročevalec:

Roman HAKEN

1.1

EESO ugotavlja, da se je v minulih dvajsetih letih izkazalo, da pristop pobude LEADER deluje. Podeželskim akterjem pomaga oceniti dolgoročni potencial regije ter je uspešen in učinkovit instrument izvajanja razvojnih politik. Tudi Evropska komisija je spodbujala to obliko partnerstva za financiranje zamisli za projekte v okviru pobud EU URBAN, URBACT, EQUAL pa tudi pobud Lokalna agenda 21, Mesta v prehodu ter teritorialnih sporazumov o zaposlovanju. Tako je mogoče pojasniti pojav lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (znanega tudi po angleški kratici CLLD – Community-Led Local Development): gre za posodobljeno različico pristopa LEADER in je nekakšna prehodna sprememba.

1.2

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, je poseben instrument, ki se uporablja na podregionalni ravni in dopolnjuje druge oblike razvojne podpore na lokalni ravni. Lokalne skupnosti in organizacije lahko aktivira in vključi tako, da prispevajo k pametni, trajnostni in vključujoči rasti. Krepi teritorialno kohezijo in omogoča izpolnjevanje drugih specifičnih političnih ciljev, tudi v odnosih s partnerji zunaj EU. Dosega trajnostno rast z učinkovito rabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESIS) za ustvarjanje novih kakovostnih delovnih mest in ustanavljanje podjetij, kar vključuje dejavnosti, ki jih vodi skupnost, na področju podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja v skladu s strategijo Evropa 2020.

1.3

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, bi bilo treba čim prej preoblikovati v instrument SMART, da bi lokalnim akterjem pomagali pri izhodu iz gospodarske in socialne krize ter obnovili zaupanje v politiko Evropske unije. Poudariti bi bilo treba inovativne projekte, nova kakovostna delovna mesta in podjetništvo ter pospešiti dejavnosti za prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostni razvoj in socialno vključevanje v skladu z novo strategijo Evropa 2020. Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, je nova vrsta partnerstva v podporo socialnim inovacijam.

1.4

Večina držav članic ga je sprejela v okviru sporazumov o partnerstvu, kar priča o pomenu, ki se danes pripisuje lokalnemu razvoju (1). Ta način večstranskega vodenja bi bilo treba razširiti na vse dejavnosti, ki se financirajo iz ESIS, tudi z možno stopnjo obvezne uporabe v vseh skladih (najmanj 5 %). EESO podpira postopno uvedbo tega instrumenta v vse države članice EU pri uporabi partnerskega načela in seznanjanju z najboljšo prakso.

1.5

EESO je zadovoljen, da grško in italijansko predsedstvo Sveta v letu 2014 namenjata veliko pozornosti kohezijski politiki, ki je učinkovito sredstvo za spodbujanje trajnostne rasti in premagovanje trenutne gospodarske krize v Evropi.

1.6

EESO meni, da bo tudi to mnenje lahko izhodišče za izvedbo pilotnih projektov (ki se financirajo tudi s sredstvi Evropske komisije) za preverjanje instrumenta lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, kjer zdaj ni uveljavljen, torej tudi v pogojih primestnega in zlasti mestnega okolja, ter s tem za razširjanje možnosti za njegovo uporabo. Strinja se, da se v obdobju 2014–2020 tam, kjer vlada zanimanje za to metodo, podpre njena uporaba za sredstva iz vseh skladov, tako na podeželju kot v mestih. Gre namreč za kombinacijo predstavniške in participativne demokracije. Skratka, ta instrument predstavnikom javnih uprav omogoča partnersko sodelovanje z organizirano civilno družbo in državljani.

1.7

EESO je prepričan, da je primerno lokalnim akterjem – torej državljanom, gospodarskim in socialnim partnerjem, nepridobitnim nevladnim organizacijam (NVO) ter lokalnim oblastem – omogočiti, da z metodo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, denimo sodelujejo pri lokalni razvojni strategiji v domačem kraju. Poleg tega je treba na podlagi izkušenj s pristopom LEADER na podeželju opredeliti vsebino lokalnega razvoja mest, ki ga vodi skupnost, da se bodo mesta in državljani zavedali, katere ukrepe je v mestih mogoče predlagati v okviru lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

1.8

EESO je razočaran, ker javne uprave kljub njeni učinkovitosti pogosto niso naklonjene metodi lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Nujno je pripraviti strategijo, ki bo obveščala in strokovno usmerjala vse akterje, ter se natančneje usmeriti na javne oblasti, da bi se ta priložnost še bolj izkoristila za oblikovanje in izvajanje lokalnih razvojnih strategij. Vprašanje „lastništva rezultatov“ v takšnih skupinah je ključnega pomena za dolgoročno stabilnost razvojnih strategij in za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020. Za uspeh tega instrumenta je bistvena politična podpora na vseh ravneh (EU, nacionalni, regionalni in lokalni).

1.9

EESO opozarja, da morajo biti socialni in gospodarski partnerji ter organizirana civilna družba bolj vključeni v lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, pod pogojem da krepijo svoje zmogljivosti za to vlogo. Neposredna udeležba teh partnerjev v partnerstvu z javno upravo je temelj resnične zastopanosti interesov in potreb državljanov.

1.10

EESO meni, da lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, kot inovacija na področju regionalne politike ni dovolj znan ne na lokalni ravni, ne na ravni nekaterih držav članic, ne v platformah, ki združujejo nosilce tega pristopa. V podporo uporabi novega instrumenta lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v evropskih politikah je treba podrobno ovrednotiti in analizirati, kako se posamezna država članica tega loteva, ter dodati priporočila za učinkovito ravnanje. Tako bomo dobili študijo, ki bo vsebovala ne le primere dobre prakse, temveč tudi spodrsljaje, ki se jim je treba v prihodnje izogniti. EESO si želi sodelovati pri pripravi takšne študije skupaj s pristojnimi službami Evropske komisije, Evropskega parlamenta, Sveta in Odbora regij. Študija bi bila lahko izhodišče za oblikovanje medskupine za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ki bi delovala kot medinstitucionalna platforma.

1.11

V zvezi z lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost, EESO podpira:

1.12

Metoda lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, je v celoti uporabna ne le za sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, temveč tudi za prerazporeditev notranjih finančnih sredstev (ki izhajajo z lokalne, regionalne in nacionalne ravni). Zato pri pripravi razvojnih strategij, konkretnih projektov in načina njihovega izvajanja ne bi smeli izhajati iz predvidenih dotacij EU, temveč iz dejanskih potreb po izboljšanju kakovosti življenja lokalne skupnosti.

1.13

EESO meni, da je bistveno dosledno spoštovati temeljna načela metode lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Uravnoteženo partnerstvo, v katerem sodelujejo lokalne skupnosti, bi moralo biti vnaprejšnji pogoj za pridobitev subvencij. Za učinkovit lokalni razvoj je nujno preprečiti zgolj formalne postopke, v katerih se samo obljublja partnerski pristop, da bi dobili subvencije, vendar ta ni nikoli udejanjen. Nujno je razviti učinkovit sistem nadzora nad zlorabo načel lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

1.14

EESO ugotavlja, da prednosti tega pristopa niso zanemarljive, in to ne le v obdobju gospodarske krize: preglednost finančnih tokov, ki izhajajo iz javnega proračuna, večje zaupanje med organi javne uprave in prebivalci ter učinkovitost vloženih sredstev. OZN, OECD, Svetovna banka in druge institucije se zavzemajo za podobne partnerske pristope. Gre za razširjeni pristop, ki podpira uporabo metod lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, zunaj Evrope, na primer v okviru predpristopnih pogajanj na področju razvojne politike in prizadevanj za dosego ciljev trajnostnega razvoja OZN do leta 2015 ter spoštovanja zavez glede podnebnih sprememb.

1.15

EESO se zaveda prihodnjih možnih izzivov na področju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, povezanih s poenostavitvijo in zmanjšanjem upravnih obremenitev. Ti so:

1.16

EESO priporoča, da se uporabljajo različni izrazi za različne vrste uporabe programa lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, kot v primeru podeželskih lokalnih akcijskih skupin in lokalnih akcijskih skupin za ribištvo. Za mestne lokalne akcijske skupine predlagamo na primer poimenovanje „mestna partnerstva“, za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, v mestnem (urbanem) okolju pa kratico CLLD-U. Tako bi lažje razlikovali, za kateri prostor gre, za katere finančne tokove in katere namene. Hkrati priporočamo, da se po vzoru uspešnega programa LEADER prouči novo ime in zanimiva kratica za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ki bi ju vsi akterji bolj sprejeli. Poimenovanje je nepogrešljiv del promocijske kampanje in izraz lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, lahko kot ime metode ostane nekakšna „opomba pod črto“.

2.1

Temeljna načela pristopa LEADER – dodana vrednost in njihovo izvajanje v okviru metode lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost:

2.2

Odbor regij„meni, da je lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ključen instrument za skladen razvoj mestnih in podeželskih območij, saj krepi zmogljivosti za razvoj povezav z okoliškimi primestnimi in podeželskimi območji“ (3).

2.3

Evropski ekonomsko-socialni odbor je pripravil vrsto mnenj o sodelovanju in udeležbi v partnerstvu, nekatera so navedena v opombi (4).

2.4

Evropska komisija je objavila dokumenta o uporabi instrumenta lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ki temeljita na izkušnjah z metodo LEADER, z naslovoma „Evropski strukturni in investicijski skladi – Navodila za države članice in organe, pristojne za programe – Navodila za upravičence – Navodila za lokalne akterje o lokalnem razvoju, ki ga vodi skupnost“ (5) in „Smernice za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov“ (6).

2.5

Ta dva dokumenta bi bilo treba učinkoviteje razširjati v okviru prave namenske strategije obveščanja. Poleg tega je treba zagotoviti primeren prostor za skupna srečanja akterjev lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in strokovnjakov z možnostjo razprave in primerjave pristopa v različnih regijah EU. Prostore za te dejavnosti bi lahko denimo ponudil EESO.

3.1

Lokalna akcijska skupina je temeljna enota programa LEADER. Gre za lokalno partnerstvo s proporcionalno zastopanostjo sektorjev in področij ukrepanja. Lokalna akcijska skupina je pravna oseba z vzpostavljenimi postopki vodenja in odločanja. Skupno število lokalnih akcijskih skupin v EU, ki so deležne podpore iz programov za razvoj podeželja in drugih ukrepov tipa LEADER, je 2  402; pokrivajo 77 % celotnega ozemlja EU (7), skoraj 90 % podeželja in več kot 50 % prebivalstva EU (8).

3.2

Pristop LEADER se je izkazal že za tako uspešnega, da bi ga bilo treba po možnosti razširiti na vsa podeželska območja v EU. Poleg tega je nujno zagotoviti skladnost pravil za mednarodno sodelovanje med lokalnimi akcijskimi skupinami iz različnih držav članic.

3.3

Med predlaganimi prednostnimi nalogami programa za obdobje 2014–2020 so zlasti:

4.1

Ozemlja, kjer se mesto tesno stika s podeželjem, so ugoden prostor za učinkovito uporabo instrumenta lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. S takšnim instrumentom se je mogoče odzivati na spremembe vzorcev vedenja na določenem ozemlju in upoštevati njegove funkcionalne povezave. Mesto in predmestno podeželje sta zelo močno povezana, zato bi ta povezava morala biti deležna posebnega pristopa.

4.2

Predmestni prostor ima posebne težave (izzive), ki se lahko odpravijo z uporabo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Glavni izzivi so trajnostna mobilnost, oblikovanje socialno kohezivne družbe, opredelitev prednostnih nalog glede uporabe zemljišč. Primestni prostor obkroža mesta z več kot 25  000 prebivalci. V zvezi s tem velja omeniti skupni raziskovalni projekt OECD in Evropske komisije Rurban, katerega cilj je prepoznati in ovrednotiti formalna in neformalna partnerstva med mesti in podeželjem ter njihov prispevek k lokalnemu razvoju (9).

4.3

Pristop lokalnega razvoja se od leta 2007 uporablja tudi v okviru Evropskega sklada za ribištvo za podporo trajnostnemu razvoju ribiških skupnosti s pomočjo lokalnih akcijskih skupin za ribištvo.

5.1

Enotne opredelitve mestnega okolja ni, zato se uporabljajo nacionalna in lokalna pravila in običaji. Za podeželski prostor se uporablja merilo največje velikosti mesta: to ne sme imeti več kot 25  000 prebivalcev. Po analogiji bi ga lahko uporabljali tudi za mestna območja (tako da bi določili prag najmanjšega (10  000) in največjega števila (1 50  000) prebivalcev). Javna uprava bi sodelovala prek predstavnikov, pristojnih za določeno območje. Idealno bi bilo, da bi ti prišli tako iz osrednje mestne uprave kot iz drugih delov mesta (npr. iz določene četrti, socialno izključenega predela ali mestnega območja z določeno vrsto problemov itd.).

5.2

Konkretne izkušnje, ki so jih pridobila nekatera mesta pri sodelovanju v operativnem programu Urbact II in v evropski platformi za razvoj znanja (10) (ter krajši čas v platformi za urbani razvoj) (11), so lahko vir navdiha. Prav tako je treba preučiti izkušnje Mest v prehodu in skupnosti za permakulturo, v okviru katerih je več tisoč lokalnih skupnosti po vsej EU uspešno promoviralo trajnostni razvoj, ki ga vodi skupnost.

5.3

Iz dvajsetletnih izkušenj podeželja bodo tudi mesta črpala navdih, najprej na primer v prehodnem obdobju, ki bo predmet presoje. V praksi bosta tako nadaljnja strokovna podpora in mentorstvo pripomogla k uspešnemu prenosu metodologije.

5.4

V programskem obdobju 2007–2013 so bili oblikovani posvetovalni organi na ravni mest – v obliki lokalnih skupin za podporo programu Urbact – ki so bili vključeni v postopek priprave lokalnih akcijskih načrtov. Vendar pa je v nasprotju s tem, kar predvidevata pristop LEADER in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, tu šlo zgolj za razmeroma neformalne posvetovalne skupine strokovnjakov, v katerih ni nujna zastopanost različnih sektorjev. Sestava teh skupin je bila odvisna od tematske usmeritve ustreznega projekta. Operativni program Urbact II ni finančno podpiral dosežkov lokalnih skupin za podporo. Za večjo učinkovitost delovanja načela partnerstva tudi v mestnem okolju bi bilo treba oblikovati partnerstva na podlagi lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Ta bi morala imeti na voljo potrebna finančna sredstva za delo. „Ta pristop je mogoče uporabiti tudi na mestnih območjih in območjih, ki jih sestavljajo majhna in srednje velika mesta s svojim funkcionalnim okolišem, ki imajo vlogo lokalnih in podregionalnih središč“ (12).

5.5

Glede na težave, s katerimi se soočajo v mestih, so različni operativni programi ustrezen instrument financiranja pilotnih projektov v okviru lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Zato predlagamo, da se za ta pristop in strategije, ki iz njega izhajajo v okviru pilotnih projektov, uporabijo za financiranje na mestnih območjih (na primer za okolje, varstvo kulturnih spomenikov in dediščine itd.) (13).

5.6

Smiselno bi bilo zbrati primere dobre prakse iz različnih držav članic na področju razvoja mest po zaslugi partnerskega pristopa, ki bi jih lahko vključili v študijo, navedeno v točki 1.10. Kodeks ravnanja z naslovom: „Načelo partnerstva pri izvrševanju skladov skupnega strateškega okvira – elementi za evropski kodeks ravnanja glede partnerstva“ (14) tudi lahko usmerja delo v okviru partnerstva.

6.1

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, mora državljanom pomagati ustrezno in trajno razvijati občine in mesta. Prek njega lahko državljani neposredno sodelujejo pri izboljševanju kakovosti življenja v svoji skupnosti; gre za dejansko vključujočo rast, katere rezultati so opazni na lokalni ravni. Jasno je, da je za njegovo udejanjanje treba dodeliti sredstva za krepitev zmogljivosti, da lahko vsi partnerji v celoti prevzamejo svojo vlogo, ne pa da so zgolj opazovalci procesa, in da lahko dejavno sodelujejo v horizontalnem partnerstvu v smislu upravljanja na več ravneh. Spodbujati je treba tudi podporo in mentorstvo bolj izkušenih akterjev in strokovnjakov, torej strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje. Sedanji predlog mora hkrati analizirati in pojasniti vzroke za učinkovitost in uspešnost pristopa LEADER ter upravičiti razloge za razširitev pristopa lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, na vse programe v okviru evropskih investicijskih skladov, da bi bila kohezijska politika uspešna.

6.2

Kjer ta metoda še ni sprejeta, je treba opraviti srednjeročno oceno, da bi lahko ta pristop uvedli v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESI) za obdobje 2014–2020.

6.3

Pri tem je bistven vidik izmenjava strokovnih znanj, ki jih imajo socialni in gospodarski partnerji, predstavniki civilne družbe, lokalne in regionalne skupnosti ter državne uprave. Takšno izmenjavo bi moralo podpreti več strani.

6.4

Priprava strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, zahteva določen čas; kljub temu pa je v določenem obdobju treba imeti dovolj časa za njihovo izvedbo ter zadosten proračun za financiranje različnih ukrepov. Predolga priprava brez učinkov na terenu (v obliki uresničenih projektov) ter tudi pospešeno financiranje dejavnosti (zaradi izteka obdobja za črpanje sredstev) lahko zbudita nezaupanje v ta instrument.

6.5

Dodatni problemi, ki jih je treba rešiti za pravilno uporabo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, so birokracija in pretirano upravno breme, pozno povračilo stroškov, predfinanciranje projektov iz lastnih virov ali posojil, kjer obresti bremenijo končnega prejemnika. Preučiti velja oblike participativnega financiranja, javno-zasebno financiranje in organizirano udeležbo bančnega sektorja z državnim poroštvom.

6.6

Države članice pogosto poleg predpisov Evropske komisije uvajajo dodatne, nepotrebne predpise „državne“ birokracije, zaradi katerih je uporaba subvencij zelo zahtevna in ki zaradi svoje zapletenosti in možnih posledic odvračajo prosilce. Nekatere nacionalne oblasti se poleg tega trudijo čim bolj zmanjšati stroške za angažiranje ljudi na terenu in upravljanje manjših lokalnih akcijskih skupin, kar pa lahko vodi v krizo delovanja celotnega sistema.

6.7

EESO se zavzema za usposabljanje izobraževalcev: v okviru tehnične pomoči na podlagi člena 5 Uredbe (EU) št. 1303/2013 o splošnih določbah je treba zagotoviti izobraževanje nacionalnih ali regionalnih akterjev. Prav tako je treba vzpostaviti ustrezne razmere za učinkovito povezovanje v mreže na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni in njihovo uporabo, kajti delo v mrežah prinaša precejšnjo dodano vrednost.

6.8

Smiselno bi bilo zbrati primere dobre prakse iz različnih držav članic, ki bi jih lahko vključili v študijo, navedeno v točki 1.10.