»1.

Ta direktiva se uporablja za plačilne storitve, ki se opravljajo v Uniji, če se tako ponudnik plačilnih storitev plačnika kot ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila ali edini ponudnik plačilnih storitev v plačilni transakciji nahajajo v Uniji. Člen 78 in Naslov III se uporabljata tudi za plačilne transakcije, pri katerih se samo eden od ponudnikov plačilnih storitev nahaja v Uniji, in sicer za tiste dele plačilne transakcije, ki se izvršijo v Uniji.

2.

Naslov III se uporablja za plačilne storitve v kateri koli valuti. Naslov IV se uporablja za plačilne storitve, izvršene v eurih ali v valuti države članice zunaj euroobmočja.«

»1.

Ta direktiva se uporablja za plačilne storitve, ki se opravljajo v Uniji, če se tako ponudnik plačilnih storitev plačnika kot ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila ali edini ponudnik plačilnih storitev v plačilni transakciji nahajajo v Uniji. Člen 78 in Naslov III in naslov IV, razen člena 72 in člena 74(1), se uporabljata tudi za plačilne transakcije, pri katerih se samo eden od ponudnikov plačilnih storitev nahaja v Uniji, in sicer za tiste dele plačilne transakcije, ki se izvršijo v Uniji.

2.

Naslova III in IV se uporabljata za plačilne storitve v kateri koli valuti. Naslov IV se uporablja za plačilne storitve, izvršene v eurih ali v valuti države članice zunaj euroobmočja.«

»32.

‘storitev odreditve plačil’ pomeni plačilno storitev, ki omogoča dostop do plačilnega računa, ki ga zagotavlja tretji ponudnik plačilnih storitev, kadar je plačnik lahko aktivno vključen v odreditev plačila ali aktivno uporablja programsko opremo tretjega ponudnika plačilnih storitev ali kadar lahko plačnik ali prejemnik plačila uporabljata plačilne instrumente za prenos podatkov o plačniku ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun;«

»32.

‘storitev odreditve plačil’ pomeni plačilno storitev za odreditev plačilnega naloga , ki omogoča dostop do plačilnega računa, ki jo ga zagotavlja tretji ponudnik plačilnih storitev, na zahtevo plačnika v povezavi z računom pri drugem kadar je plačnik lahko aktivno vključen v odreditev plačila ali aktivno uporablja programsko opremo tretjega ponudnika plačilnih storitev ali kadar lahko plačnik ali prejemnik plačila uporabljata plačilne instrumente za prenos podatkov o plačniku ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun;«

»33.

‘storitev zagotavljanja podatkov o računih’ pomeni plačilno storitev, pri kateri se uporabniku plačilnih storitev v strnjeni in uporabniku prijazni obliki zagotovijo podatki o enem ali več plačilnih računih, ki jih ima uporabnik plačilnih storitev pri enem ali več ponudnikih plačilnih storitev, ki vodijo račune;«

»33.

‘storitev zagotavljanja podatkov o računih’ pomeni plačilno storitev, pri kateri se uporabniku plačilnih storitev v strnjeni in uporabniku prijazni obliki zagotovijo podatki tretjega ponudnika plačilnih storitev za zagotavljanje informacij v strnjeni obliki o enem ali več plačilnih računih, ki jih ima uporabnik plačilnih storitev pri enem ali več drugih ponudnikih plačilnih storitev, ki vodijo račune;«

»39.

‘pridobivanje plačilnih transakcij’ pomeni plačilno storitev, ki jo zagotavlja ponudnik plačilnih storitev, ki je v poslovnem razmerju s prejemnikom plačila, za sprejemanje in obdelovanje plačilnih transakcij prejemnika plačila, ki se odredijo s plačilnim instrumentom plačnika in imajo za posledico prenos denarnih sredstev prejemniku plačila; storitev lahko vključuje zagotavljanje avtentikacije, odobritve in drugih storitev v zvezi z upravljanjem denarnih tokov k prejemniku plačila, ne glede na to, ali ponudnik plačilnih storitev vodi denarna sredstva v imenu prejemnika plačila;

40.

‘izdajanje plačilnih instrumentov’ pomeni plačilno storitev, pri kateri ponudnik plačilnih storitev plačniku neposredno ali posredno zagotavlja plačilni instrument, prek katerega se odrejajo, obdelujejo in poravnavajo plačnikove plačilne transakcije;

41.

‘kreditni prenos’ pomeni nacionalno ali čezmejno plačilno storitev knjiženja v dobro plačilnega računa prejemnika plačila na podlagi plačilne transakcije ali serije plačilnih transakcij s plačilnega računa plačnika, ki jo opravi ponudnik plačilnih storitev, ki vodi plačilni račun plačnika, na podlagi navodil, ki mu jih daje plačnik;

42.

‘čezmejno plačilo’ pomeni elektronsko obdelano plačilno transakcijo, ki jo odredi plačnik ali se odredi prek prejemnika plačila, pri kateri se ponudnika plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila nahajata v različnih državah članicah;

43.

‘nacionalno plačilo’ pomeni elektronsko obdelano plačilno transakcijo, ki jo odredi plačnik ali se odredi prek prejemnika plačila, pri kateri se ponudnika plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila nahajata v isti državi članici.«

»1.

Države članice ali pristojni organi zahtevajo, da plačilna institucija, ki opravlja plačilne storitve ter, če sočasno opravlja druge poslovne dejavnosti iz člena 17(1)(c), varuje vsa denarna sredstva, ki jih je prejela od uporabnikov plačilnih storitev oziroma prek drugega ponudnika plačilnih storitev za izvršitev plačilnih transakcij, in sicer na enega od naslednjih načinov:«

»1.

Države članice ali pristojni organi zahtevajo, da plačilna institucija, ki opravlja plačilne storitve ter, če sočasno opravlja druge poslovne dejavnosti iz člena 17(1)(c), varuje vsa denarna sredstva, ki jih je prejela od uporabnikov plačilnih storitev oziroma prek drugega ponudnika plačilnih storitev za izvršitev plačilnih transakcij, in sicer na enega od naslednjih načinov:«

»1.

Pristojni organi lahko plačilni instituciji odvzamejo izdano dovoljenje le, če navedena institucija:

(c)

ne izpolnjuje več pogojev za izdajo dovoljenja ali ne obvesti pristojnega organa o večjih spremembah glede izpolnjevanja pogojev;«

»1.

Pristojni organi lahko plačilni instituciji odvzamejo izdano dovoljenje le, če navedena institucija:

(c)

ne izpolnjuje več pogojev za izdajo dovoljenja ali ne obvesti pristojnega organa o večjih spremembah glede izpolnjevanja pogojev ali ne zagotavlja točnega statističnega poročanja;«

»2.

Države članice poleg tega dovolijo izmenjavo informacij med svojimi pristojnimi organi in:

»2.

Države članice poleg tega dovolijo izmenjavo informacij med svojimi pristojnimi organi in:

»5.

»2.

Za nacionalne plačilne transakcije lahko države članice ali njihovi pristojni organi znižajo ali podvojijo zneske iz odstavka 1. Za predplačniške plačilne instrumente lahko države članice te zneske zvišajo do 500 EUR.«

»2.

Za nacionalne plačilne transakcije lahko države članice ali njihovi pristojni organi znižajo ali podvojijo zneske iz odstavka 1. Za predplačniške plačilne instrumente lahko države članice te zneske zvišajo do 500 EUR.«

»(d)

kadar je ustrezno, znesek morebitnih nadomestil za plačilno transakcijo ter po potrebi njegovo razčlenitev.«

»(d)

kadar je ustrezno, znesek morebitnih nadomestil, ki jih za transakcijo zaračuna tretji ponudnik plačilnih storitev, za plačilno transakcijo ter po potrebi njegovo razčlenitev zneskov teh nadomestil.«

»(g)

informacije s strani ponudnika plačilnih storitev o pravici uporabnika plačilnih storitev, da blokira katero koli storitev odreditve plačila v breme svojega računa ali vzpostavi pozitiven ali negativen seznam tretjih ponudnikov storitev.«

»1.

Če uporabnik plačilnih storitev ni potrošnik, se uporabnik in ponudnik plačilnih storitev lahko dogovorita, da se člen 55(1), člen 57(3) ter členi 64, 66, 67, 68, 71 in 80 ne uporabljajo v celoti ali delno. Uporabnik in ponudnik plačilnih storitev se lahko dogovorita tudi o drugačnem roku, kot je določen v členu 63.«

»1.

Če uporabnik plačilnih storitev ni potrošnik, se uporabnik in ponudnik plačilnih storitev lahko dogovorita, da se člen 55(1), člen 57(3) ter členi 59 (novo), 64, 66, 67, 68, 71 in 80 ne uporabljajo v celoti ali delno. Uporabnik in ponudnik plačilnih storitev se lahko dogovorita tudi o drugačnem roku, kot je določen v členu 63.«

»2.

Za nacionalne plačilne transakcije lahko države članice ali njihovi pristojni organi znižajo ali podvojijo zneske iz odstavka 1. Za predplačniške instrumente jih lahko zvišajo do 500 EUR.«

»2.

Za nacionalne plačilne transakcije lahko države članice ali njihovi pristojni organi znižajo ali podvojijo zneske iz odstavka 1. Za predplačniške instrumente jih lahko zvišajo do 500 EUR.«

»1.

Države članice zagotovijo, da ima plačnik pravico pridobiti plačilne storitve, ki omogočajo dostop do plačilnih računov iz točke 7 Priloge I, od tretjega ponudnika plačilnih storitev.

2.

Če plačnik za opravljanje plačilnih storitev v skladu z odstavkom 1 pooblasti tretjega ponudnika plačilnih storitev, ima ta naslednje obveznosti:

(a)

zagotoviti mora, da osebni varnostni elementi uporabnika plačilne storitve niso dostopni drugim pogodbenim strankam;

(b)

nedvoumno mora dokazati svojo istovetnost pri ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun imetnika računa;

(c)

ne sme hraniti občutljivih plačilnih podatkov ali osebnih varnostnih elementov uporabnika plačilnih storitev.

3.

Če ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, prejme plačilni nalog plačnika za storitev odreditve plačila prek storitev tretjega ponudnika plačilnih storitev, slednjega takoj obvesti o prejemu plačilnega naloga in mu zagotovi informacije o razpoložljivosti zadostnih denarnih sredstev za zadevno plačilno transakcijo.

4.

Ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, obravnava plačilne naloge, posredovane prek storitev tretjega ponudnika plačilnih storitev, enako kot plačilne naloge, ki jih prejme neposredno od plačnika, razen če je drugačna obravnava potrebna iz objektivnih razlogov, povezanih z roki in prednostno obravnavo.«

»1.

Države članice zagotovijo, da ima uporabnik plačilnih storitev plačnik pravico pridobiti plačilne storitve, ki temeljijo na dostopu omogočajo dostop do plačilnih računov iz točke 7 Priloge I, od tretjega ponudnika plačilnih storitev.

2.

Če uporabnik plačilnih storitev plačnik za opravljanje plačilnih storitev v skladu z odstavkom 1 pooblasti tretjega ponudnika plačilnih storitev, ima ta naslednje obveznosti:

(a)

zagotoviti mora, da osebni varnostni elementi uporabnika plačilne storitve niso dostopni drugim pogodbenim strankam močno avtentikacijo strank za odreditev plačil ali dostop do podatkov o računu na način, da:

Tretji ponudnik plačilnih storitev ne sme pridobiti osebnih varnostnih elementov uporabnika plačilnih storitev, ki jih je izdal ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun;

(b)

nedvoumno mora dokazati svojo istovetnost pri ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun uporabnika plačilnih storitev imetnika računa;

(c)

ne sme hraniti občutljivih plačilnih podatkov ali osebnih varnostnih elementov uporabnika plačilnih storitev, ki jih pridobi pri dostopu do plačilnega računa uporabnika plačilnih storitev, razen informacij za identifikacijo plačila, ki ga odredi tretji ponudnik plačilnih storitev, kot so referenčna številka, IBAN plačnika in prejemnika plačila, znesek transakcije, druge referenčne informacije in informacije v zvezi s sistemom poravnave, ter ne sme nobenih podatkov uporabiti za druge namene kot v skladu z izrecno zahtevo uporabnika plačilnih storitev.

3.

Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo račune, zagotovijo rešitve za prejem plačilnih nalogov od tretjih ponudnikov plačilnih storitev in sprejetje preusmeritve, kakor je navedeno v odstavku 2 tega člena.

4. 3.

Če se ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, prejme plačilni nalog plačnika za storitev odreditve plačila plačilni nalog prenese prek storitev tretjega ponudnika plačilnih storitev, tega ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, slednjega takoj obvesti o dostavi prejemu plačilnega naloga in mu zagotovi informacije o razpoložljivosti zadostnih denarnih sredstev za zadevno plačilno transakcijo.

5. 4.

Ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, obravnava plačilne naloge, posredovane prek storitev tretjega ponudnika plačilnih storitev, enako kot plačilne naloge, ki jih prejme neposredno od plačnika, razen če je drugačna obravnava potrebna iz objektivnih razlogov, povezanih z roki in prednostno obravnavo.

6.

Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo račune, ponudijo varen standardiziran vmesnik za plačilne storitve tretjih ponudnikov storitev na podlagi dostopa do plačilnih računov, ko bo tak vmesnik na voljo. Evropski standard mora temeljiti na smernici, ki jo opredeli EBA v tesnem sodelovanju z ECB v [...] od začetka veljavnosti te direktive, ter mora vsebovati najmanj tehnične in funkcijske specifikacije za prenos plačilnega naloga med ponudnikom plačilnih storitev, ki vodi račun, in tretjim ponudnikom plačilnih storitev v skladu z odstavkom 2(a)(i) in za nedvoumno dokazovanje istovetnosti tretjega ponudnika plačilnih storitev, kakor je navedeno v odstavku 2(b).«

1.

Države članice zagotovijo, da ima plačnik pravico uporabljati storitve kartičnih plačil, ki jih zagotavlja tretji izdajatelj plačilnih instrumentov.

2.

Če je plačnik dal soglasje tretjemu izdajatelju plačilnih instrumentov, ki je plačniku zagotovil plačilni instrument, da pridobi podatke o razpoložljivosti zadostnih denarnih sredstev za določeno plačilno transakcijo na določenem plačilnem računu plačnika, ponudnik plačilnih storitev, ki vodi zadevni plačilni račun, zagotovi te podatke tretjemu izdajatelju plačilnih instrumentov takoj po prejemu plačnikovega plačilnega naloga.

3.

Ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, obravnava plačilne naloge, posredovane prek storitev tretjega izdajatelja plačilnih instrumentov, enako kot plačilne naloge, ki jih prejme neposredno osebno od plačnika, razen če je drugačna obravnava potrebna iz objektivnih razlogov, povezanih z roki in prednostno obravnavo.«

1.

Države članice zagotovijo, da ima plačnik pravico uporabljati storitve kartičnih plačil, ki jih zagotavlja tretji izdajatelj plačilnih instrumentov.

2.

Če je plačnik dal soglasje tretjemu izdajatelju plačilnih instrumentov, ki je plačniku zagotovil plačilni instrument, da pridobi podatke o razpoložljivosti zadostnih denarnih sredstev za določeno plačilno transakcijo na določenem plačilnem računu plačnika, ponudnik plačilnih storitev, ki vodi zadevni plačilni račun, zagotovi te podatke tretjemu izdajatelju plačilnih instrumentov takoj po prejemu plačnikovega plačilnega naloga.

3.

Ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, obravnava plačilne naloge, posredovane prek storitev tretjega izdajatelja plačilnih instrumentov, enako kot plačilne naloge, ki jih prejme neposredno osebno od plačnika, razen če je drugačna obravnava potrebna iz objektivnih razlogov, povezanih z roki in prednostno obravnavo.«

»2.

Če je vključen tretji ponudnik plačilnih storitev, ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, nemudoma povrne znesek neodobrene plačilne transakcije in, če je ustrezno, vzpostavi tako stanje obremenjenega plačilnega računa, kakršno bi bilo, če neodobrena plačilna transakcija ne bi bila izvršena. Zaračuna se lahko finančno nadomestilo, ki ga tretji ponudnik plačilnih storitev plača ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun.«

»2.

Če je vključen tretji ponudnik plačilnih storitev, ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, nemudoma povrne znesek neodobrene plačilne transakcije in, če je ustrezno, vzpostavi tako stanje obremenjenega plačilnega računa, kakršno bi bilo, če neodobrena plačilna transakcija ne bi bila izvršena. Zaračuna se lahko Finančno nadomestilo, ki ga tretji ponudnik plačilnih storitev plača ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun, se zagotovi v skladu s členom 82.«

»1.

Z odstopanjem od člena 65 je plačnik lahko obvezan, da krije izgubo v zvezi s kakršno koli neodobreno plačilno transakcijo, ki je posledica uporabe izgubljenega ali ukradenega plačilnega instrumenta ali zlorabe plačilnega instrumenta, v višini do največ 50 EUR.

Plačnik krije vse izgube v zvezi z neodobrenimi plačilnimi transakcijami, če nastanejo s plačnikovo prevaro ali ker naklepno ali iz hude malomarnosti ni izpolnil ene ali več obveznosti iz člena 61. V takih primerih se največji znesek iz odstavka 1 tega člena ne uporablja. Za plačila prek sporazumevanja na daljavo, pri katerih ponudnik plačilnih storitev ne zahteva močne avtentikacije strank, plačnik nosi samo finančne posledice, ki izhajajo iz goljufivega ravnanja z njegove strani. Če prejemnik plačila ali njegov ponudnik plačilnih storitev zavrneta močno avtentikacijo strank, povrneta finančno škodo, povzročeno plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev.«

»1.

Z odstopanjem od člena 65 je plačnik lahko obvezan, da krije izgubo v zvezi s kakršno koli neodobreno plačilno transakcijo, ki je posledica uporabe izgubljenega ali ukradenega plačilnega instrumenta ali zlorabe plačilnega instrumenta, v višini do največ 50 EUR.

Plačnik krije vse izgube v zvezi z neodobrenimi plačilnimi transakcijami, če nastanejo s plačnikovo prevaro ali ker naklepno ali iz hude malomarnosti ni izpolnil ene ali več obveznosti iz člena 61. V takih primerih se največji znesek iz odstavka 1 tega člena ne uporablja. Za plačila prek sporazumevanja na daljavo, pri katerih Kadar ponudnik plačilnih storitev ne zahteva močne avtentikacije strank, plačnik nosi samo finančne posledice, ki izhajajo iz goljufivega ravnanja z njegove strani. Če prejemnik plačila ali njegov ponudnik plačilnih storitev zavrneta močno avtentikacijo strank, povrneta finančno škodo, povzročeno plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev.«

»1.

Države članice zagotovijo, da ima plačnik pravico, da mu njegov ponudnik plačilnih storitev povrne odobreno plačilno transakcijo, ki jo je odredil prejemnik plačila ali je bila odrejena prek njega in je bila že izvršena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

[...] Za direktne obremenitve ima plačnik brezpogojno pravico do povračila v roku, določenem v členu 68, razen če je prejemnik plačila že izpolnil pogodbene obveznosti in je plačnik že prejel storitve oziroma potrošil blago. Na zahtevo ponudnika plačilnih storitev mora prejemnik plačila dokazati, da so pogoji iz tretjega pododstavka izpolnjeni.«

»1.

Države članice zagotovijo, da ima plačnik pravico, da mu njegov ponudnik plačilnih storitev povrne odobreno plačilno transakcijo, ki jo je odredil prejemnik plačila ali je bila odrejena prek njega in je bila že izvršena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

[...] Za direktne obremenitve ima plačnik brezpogojno pravico do povračila v roku, določenem v členu 68, razen če je prejemnik plačila že izpolnil pogodbene obveznosti in je plačnik že prejel storitve oziroma potrošil blago. Vendar pa lahko Komisija z delegiranimi akti vzpostavi celovit seznam blaga in storitev, ki se lahko zagotavljajo z uporabo direktne obremenitve brez povračila. Plačnik in prejemnik plačila se morata posebej sporazumeti o direktni obremenitvi brez povračila v zvezi s katerim koli blagom ali storitvijo s tega seznama ter odsotnost brezpogojne pravice do povračila jasno navesti v pooblastilu. Na zahtevo ponudnika plačilnih storitev mora prejemnik plačila dokazati, da so pogoji iz tretjega pododstavka izpolnjeni.«

»1.

Če je odgovornost ponudnika plačilnih storitev v skladu s členom 80 mogoče pripisati drugemu ponudniku plačilnih storitev ali posredniku, ta ponudnik plačilnih storitev oziroma posrednik prvemu ponudniku plačilnih storitev zagotovi nadomestilo za kakršno koli nastalo izgubo ali plačane zneske v skladu s členom 80. To vključuje nadomestila, kadar kateri izmed ponudnikov plačilnih storitev ne uporablja močne avtentikacije strank.«

»1.

Če je odgovornost ponudnika plačilnih storitev v skladu s členom 65 in členom 80 mogoče pripisati drugemu ponudniku plačilnih storitev ali posredniku, ta ponudnik plačilnih storitev oziroma posrednik prvemu ponudniku plačilnih storitev zagotovi nadomestilo za kakršno koli nastalo izgubo ali plačane zneske v skladu s členom 65 in členom 80. To vključuje nadomestila, kadar kateri izmed ponudnikov plačilnih storitev ne uporablja močne avtentikacije strank.«

1.

Za ponudnike plačilnih storitev se uporablja Direktiva [direktiva o varnosti omrežij in informacij] in zlasti zahteve glede upravljanja tveganj in poročanja o incidentih iz členov 14 in 15 Direktive.

2.

Organ, določen v skladu s členom 6(1) Direktive [direktiva o varnosti omrežij in informacij], brez odlašanja obvesti pristojni organ v matični državi članici in organ EBA o priglasitvah incidentov v zvezi z varnostjo omrežij in informacij, ki jih je prejel od ponudnikov plačilnih storitev.

3.

Po prejemu obvestila, in če je ustrezno, organ EBA o tem uradno obvesti pristojne organe v drugih državah članicah.

4.

Poleg izpolnjevanja določb člena 14(4) Direktive [direktiva o varnosti omrežij in informacij] ponudnik plačilnih storitev, kadar lahko varnostni incident vpliva na finančne interese uporabnikov plačilnih storitev ponudnika plačilnih storitev, brez odlašanja obvesti uporabnike njegovih plačilnih storitev o incidentu ter o možnih ukrepih, ki jih lahko sprejmejo sami, da bi zmanjšali negativne učinke incidenta.«

1.

Za ponudnike plačilnih storitev se uporablja Direktiva [direktiva o varnosti omrežij in informacij] in zlasti zahteve glede upravljanja tveganj in poročanja o incidentih iz členov 14 in 15 Direktive. Ponudniki plačilnih storitev vzpostavijo okvir z ustreznimi ukrepi za zmanjšanje tveganj in kontrolnimi mehanizmi za upravljanje operativnih tveganj, vključno z varnostnimi tveganji, ki so povezana s plačilnimi storitvami, ki jih opravljajo. Kot del tega okvira ponudniki plačilnih storitev opredelijo in vzdržujejo učinkovite postopke upravljanja incidentov, vključno z razvrščanjem glavnih incidentov.

2.

Organ, določen v skladu s členom 6(1) Direktive [direktiva o varnosti omrežij in informacij], brez odlašanja obvesti pristojni organ v matični državi članici in organ EBA o priglasitvah incidentov v zvezi z varnostjo omrežij in informacij, ki jih je prejel od ponudnikov plačilnih storitev. V primeru glavnega operativnega incidenta, vključno z varnostnimi incidenti, ponudniki plačilnih storitev o incidentu brez odlašanja obvestijo pristojni organ v matični državi članici v skladu s to direktivo.

3.

Po prejemu obvestila, in če je ustrezno, organ EBA o tem uradno obvesti pristojne organe v drugih državah članicah pristojni organ v matični državi članici v skladu s to direktivo oceni pomembnost incidenta za druge organe ter na podlagi te ocene ustrezne podrobnosti iz obvestila o incidentu sporoči EBA in Evropski centralni banki.

4.

Po prejemu obvestila EBA o tem obvesti pristojne organe v drugih državah članicah v skladu s to direktivo. ECB obvesti ESCB o vprašanjih, ki so pomembna za plačilne sisteme in plačilne instrumente.

5. 4.

Poleg izpolnjevanja določb člena 14(4) Direktive [direktiva o varnosti omrežij in informacij] Ponudnik plačilnih storitev, kadar lahko varnostni incident vpliva na finančne interese uporabnikov plačilnih storitev ponudnika plačilnih storitev, brez odlašanja obvesti uporabnike njegovih plačilnih storitev o incidentu ter o možnih ukrepih, ki jih lahko sprejmejo sami, da bi zmanjšali negativne učinke incidenta.

6.

EBA v tesnem sodelovanju z ECB do [vstaviti datum] izda smernice v skladu s postopkom iz člena [vstaviti številko] Direktive [vstaviti številko direktive] za ponudnike plačilnih storitev o razvrščanju glavnih incidentov iz odstavka 1 in vsebini, obliki in postopkih obveščanja o incidentih iz odstavka 2 ter za pristojne organe v skladu s to direktivo glede meril za ocenjevanje, katera obvestila o incidentih so pomembna za druge organe in katere podrobnosti iz poročil o incidentih se sporoča drugim organom.

7.

EBA v tesnem sodelovanju z ECB redno pregleduje smernice iz odstavka 6, in sicer najmanj vsaki dve leti.

8.

Pri izdajanju in pregledovanju smernic iz odstavka 6 lahko EBA upošteva izvedbeni akt Komisije v skladu s členom 14(7) Direktive [direktiva o varnosti omrežij in informacij] ter standarde in/ali specifikacije, ki jih pripravi in objavi Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij za sektorje, ki opravljajo dejavnosti, ki niso plačilne storitve.«

1.

Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev organu, določenemu v skladu s členom 6(1) Direktive [direktiva o varnosti omrežij in informacij], enkrat letno zagotavljajo posodobljene informacije o oceni operativnih in varnostnih tveganj, povezanih s plačilnimi storitvami, ki jih opravljajo, in o ustreznosti ukrepov za zmanjšanje tveganj in nadzornih mehanizmov, ki se izvajajo kot odziv na ta tveganja. Organ, določen v skladu s členom 6(1) Direktive [direktiva o varnosti omrežij in informacij], brez odlašanja pošlje kopijo teh informacij pristojnemu organu v matični državi članici.

2.

Brez poseganja v člena 14 in 15 Direktive [direktiva o varnosti omrežij in informacij] EBA v tesnem sodelovanju z ECB pripravi smernice o vzpostavitvi, izvajanju in spremljanju varnostnih ukrepov, po potrebi vključno s postopki certificiranja. Med drugim upošteva standarde in/ali specifikacije, ki jih objavi Komisija v skladu s členom 16(2) Direktive [direktiva o varnosti omrežij in informacij].

3.

EBA v tesnem sodelovanju z ECB redno pregleduje smernice, in sicer najmanj vsaki dve leti.

4.

Brez poseganja v člena 14 in 15 Direktive [direktiva o varnosti omrežij in informacij] EBA izda smernice, na podlagi katerih ponudniki plačilnih storitev lažje opredelijo glavne incidente in okoliščine, v katerih mora plačilna institucija priglasiti varnostni incident. Navedene smernice se izdajo do [vstavite datum – dve leti od začetka veljavnosti te direktive].«

1.

Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev pristojnemu organu v skladu s to direktivo , določenemu v skladu s členom 6(1) Direktive [direktiva o varnosti omrežij in informacij], enkrat letno zagotavljajo posodobljene informacije o oceni operativnih in varnostnih tveganj, povezanih s plačilnimi storitvami, ki jih opravljajo, in o ustreznosti ukrepov za zmanjšanje tveganj in nadzornih mehanizmov, ki se izvajajo kot odziv na ta tveganja. Organ, določen v skladu s členom 6(1) Direktive [direktiva o varnosti omrežij in informacij], brez odlašanja pošlje kopijo teh informacij pristojnemu organu v matični državi članici.

2.

Brez poseganja v člena 14 in 15 Direktive [direktiva o varnosti omrežij in informacij] EBA v tesnem sodelovanju z ECB pripravi smernice za ponudnike plačilnih storitev o vzpostavitvi, izvajanju in spremljanju varnostnih ukrepov, po potrebi vključno s postopki certificiranja. Med drugim upošteva standarde in/ali specifikacije, ki jih objavi Komisija v skladu s členom 16(2) Direktive [direktiva o varnosti omrežij in informacij].

3.

EBA v tesnem sodelovanju z ECB redno pregleduje smernice, in sicer najmanj vsaki dve leti.

4.

EBA usmerja izmenjavo informacij na področju operativnih in varnostnih tveganj, povezanih s plačilnimi storitvami, s pristojnimi organi v skladu s to direktivo, ECB, pristojnimi organi v skladu z direktivo o varnosti omrežij in informacij ter po potrebi ENISA.

»1.

Države članice zagotovijo, da ponudnik plačilnih storitev opravi močno avtentikacijo, ko plačnik odredi elektronsko plačilno transakcijo, razen če smernice EBA dovoljujejo posebne izjeme na podlagi tveganj, povezanih z opravljeno plačilno storitvijo. To velja tudi za tretjega ponudnika plačilnih storitev, kadar odredi plačilno transakcijo v imenu plačnika. Ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, omogoči tretjemu ponudniku plačilnih storitev, da se zanaša na njegove metode za avtentikacijo, kadar deluje v imenu uporabnika plačilnih storitev.

2.

Kadar ponudnik plačilnih storitev zagotavlja storitve iz točke 7 Priloge I, mora sam dokazati svojo istovetnost pri ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun imetnika računa.«

»1.

Države članice zagotovijo, da ponudnik plačilnih storitev opravi močno avtentikacijo, ko plačnik odredi elektronsko plačilno transakcijo, razen če smernice EBA dovoljujejo posebne izjeme na podlagi tveganj, povezanih z opravljeno plačilno storitvijo. To velja tudi za tretjega ponudnika plačilnih storitev, kadar odredi plačilno transakcijo v imenu plačnika. Ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, omogoči tretjemu ponudniku plačilnih storitev, da se zanaša na njegove metode za avtentikacijo, kadar deluje v imenu uporabnika plačilnih storitev.

2.

Kadar ponudnik plačilnih storitev zagotavlja storitve iz točke 7 Priloge I, mora sam dokazati svojo istovetnost pri ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun imetnika računa.«

»5.

EBA v tesnem sodelovanju z ECB v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izda smernice, naslovljene na pristojne organe, o pritožbenih postopkih, ki se uporabijo za zagotavljanje izpolnjevanja ustreznih določb te direktive, kakor je določeno v odstavku 1. Navedene smernice se izdajo do [vstavite datum – dve leti od dneva začetka veljavnosti te direktive] in se redno posodabljajo, kadar je potrebno.«