14.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 366/5


Obvestilo Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004

(2013/C 366/04)

I.   UVOD

1.

V tem obvestilu je določen poenostavljeni postopek, po katerem namerava Komisija obravnavati nekatere koncentracije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 139/2004 (1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba o združitvah), ker ne sprožajo pomislekov glede konkurence. To obvestilo nadomešča Obvestilo o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004, objavljeno leta 2005 (2). Izkušnje Komisije, pridobljene pri uporabi Uredbe o združitvah in njene predhodnice, Uredbe Sveta (EGS) št. 4064/89 (3), kažejo, da se nekatere kategorije priglašenih koncentracij običajno odobrijo brez kakršnih koli resnih dvomov, če niso bile prisotne nobene posebne okoliščine.

2.

Namen tega obvestila je določiti pogoje, pod katerimi Komisija običajno sprejme skrajšani sklep, s katerim po poenostavljenem postopku razglasi koncentracijo za združljivo z notranjim trgom, in zagotoviti usmeritve glede poteka samega postopka. Če so izpolnjeni vsi potrebni pogoji iz točke 5 ali 6 tega obvestila in če ni posebnih okoliščin, Komisija v 25 delovnih dneh od datuma priglasitve sprejme skrajšani sklep o odobritvi koncentracije v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe o združitvah (4).

3.

Vendar lahko Komisija v zvezi z vsako predlagano koncentracijo uvede preiskavo in/ali sprejme sklep po rednem postopku v skladu z Uredbo o združitvah, zlasti če se uporabljajo zaščitni ukrepi ali izključitve, določeni v točkah od 8 do 19 tega obvestila.

4.

Komisija si z uporabo postopka, opisanega v naslednjih oddelkih, prizadeva, da bi bil nadzor Unije nad združitvami bolj osredotočen in učinkovitejši.

II.   KATEGORIJE KONCENTRACIJ, KI SO PRIMERNE ZA OBRAVNAVO PO POENOSTAVLJENEM POSTOPKU

Upravičene koncentracije

5.

Komisija bo načeloma uporabila poenostavljeni postopek za naslednje kategorije koncentracij (5):

(a)

dve ali več podjetij pridobi skupni nadzor nad skupnim podjetjem, če skupno podjetje ne izvaja in ne načrtuje dejavnosti na ozemlju Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ali pa so te dejavnosti zanemarljive. Do takšnih primerov pride, če:

(i)

je promet skupnega podjetja in/ali promet prispevanih dejavnosti (6) na ozemlju EGP v času priglasitve manjši od 100 milijonov EUR (7) in

(ii)

je skupna vrednost sredstev, prenesenih na skupno podjetje, na ozemlju EGP v času priglasitve nižja od 100 milijonov EUR (8) ali

(b)

dve ali več podjetij se združi ali pa eno ali več podjetij pridobi izključni ali skupni nadzor nad drugim podjetjem, če noben udeleženec koncentracije ne opravlja poslovnih dejavnosti na istem proizvodnem in geografskem trgu (9) ali na proizvodnem trgu, ki je v medsebojnem vertikalnem razmerju s proizvodnim trgom, na katerem posluje kateri koli drug udeleženec koncentracije (10); ali

(c)

dve ali več podjetij se združi ali pa eno ali več podjetij pridobi izključni ali skupni nadzor nad drugim podjetjem in sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(i)

skupni tržni delež vseh udeležencev koncentracije, ki opravljajo poslovne dejavnosti na istem proizvodnem in geografskem trgu (11) (horizontalna razmerja), ne dosega 20 % (12) ter

(ii)

posamični ali skupni tržni deleži vseh udeležencev koncentracije, ki opravljajo poslovne dejavnosti na proizvodnem trgu, ki je v medsebojnem vertikalnem razmerju s proizvodnim trgom, na katerem posluje kateri koli drug udeleženec koncentracije (vertikalna razmerja) (13), ne dosegajo 30 % (14) ali

(d)

udeleženec pridobi izključni nadzor nad podjetjem, nad katerim že ima skupni nadzor.

6.

Komisija lahko uporabi poenostavljeni postopek tudi pri združitvi dveh ali več podjetij ali če eno ali več podjetij pridobi izključni ali skupni nadzor nad drugim podjetjem, in sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(i)

skupni tržni delež vseh udeležencev koncentracije, ki so v horizontalnem razmerju, ne dosega 50 % in

(ii)

povečanje („delta“) Herfindahl-Hirschmanovega indeksa, ki izhaja iz koncentracije, ne dosega 150 (15)  (16).

7.

Za namene uporabe točk 5(b), 5(c) in 6 se pri pridobitvi skupnega nadzora zunaj polja delovanja skupnega podjetja razmerja, ki obstajajo samo med podjetji, ki pridobijo skupni nadzor, ne štejejo za horizontalna ali vertikalna razmerja za namene tega obvestila. Lahko pa ta razmerja povzročijo usklajevanje, kot je navedeno v členu 2(4) Uredbe o združitvah; taki primeri so obravnavani v točki 15 tega obvestila.

Zaščitni ukrepi in izključitve

8.

Komisija bo pri presojanju, ali koncentracija sodi v katero od kategorij iz točk 5 in 6, zagotovila, da so dovolj jasno ugotovljene vse pomembne okoliščine. Glede na to, da bodo opredelitve trga pri tej presoji verjetno eden ključnih elementov, bi morali udeleženci načeloma v fazi pred priglasitvijo zagotoviti informacije o vseh verjetnih alternativnih opredelitvah trga (glej točko 22). Priglasitelji so odgovorni za opis vseh alternativnih upoštevnih proizvodnih in geografskih trgov, na katere bi lahko vplivala priglašena koncentracija, ter za zagotovitev podatkov in informacij v zvezi z opredelitvijo takih trgov (17). Komisija si pridržuje diskrecijsko pravico do sprejetja dokončne odločitve glede opredelitve trga na podlagi analize dejstev danega primera. Če je težko opredeliti upoštevne trge ali določiti tržne deleže udeležencev, Komisija ne bo uporabila poenostavljenega postopka. Poleg tega se bo Komisija običajno vzdržala sprejemanja skrajšanih sklepov v zvezi s koncentracijami, pri katerih se pojavijo nova pravna vprašanja splošnega interesa, in bo zadevo vrnila v prvo fazo rednega postopka obravnave združitve.

9.

Čeprav je običajno mogoče domnevati, da koncentracije, ki sodijo v kategorije iz točk 5 in 6, ne bodo povzročile resnih dvomov glede združljivosti z notranjim trgom, lahko kljub temu obstajajo določene okoliščine, ki izjemoma zahtevajo podrobnejšo preiskavo in/ali sprejetje rednega sklepa. Komisija se lahko v takšnih primerih odloči za vrnitev zadeve v prvo fazo rednega postopka.

10.

V nadaljevanju so navedeni nekateri primeri zadev, ki se lahko izključijo iz poenostavljenega postopka.

11.

Manj verjetno je, da bo Komisija predlagano koncentracijo obravnavala po poenostavljenem postopku, če so prisotne katere koli od posebnih okoliščin, navedenih v njenih smernicah o presoji horizontalnih združitev (18). To vključuje primere, kjer je trg že koncentriran, kjer bi predlagana koncentracija odpravila pomemben konkurenčen dejavnik, kjer bi predlagana koncentracija združila dva pomembna inovatorja, kjer predlagana koncentracija vključuje podjetje, ki načrtuje obetavne proizvode, ali kjer obstajajo znaki, da bi predlagana koncentracija udeležencema, ki se združujeta, omogočila oviranje rasti njunih konkurentov.

12.

Enako lahko velja tudi, kadar ni mogoče določiti natančnih tržnih deležev udeležencev. To se pogosto zgodi, kadar udeleženci poslujejo na novih ali slabo razvitih trgih.

13.

Nekatere vrste koncentracij lahko povečajo tržno moč udeležencev z združevanjem tehnoloških, finančnih ali drugih virov, čeprav udeleženci koncentracije ne poslujejo na istem trgu. Tudi koncentracije, pri katerih sta vsaj dva udeleženca prisotna na tesno povezanih sosednjih trgih (19), morda ne bodo primerne za poenostavljeni postopek, zlasti če ima eden ali več udeležencev koncentracije posamično najmanj 30-odstotni tržni delež na katerem koli proizvodnem trgu, na katerem med udeleženci sicer ni horizontalnih ali vertikalnih razmerij, vendar je to sosednji trg trga, na katerem posluje drug udeleženec (20).

14.

Komisija lahko prav tako izvede popolno presojo v okviru rednega postopka obravnave združitve pri nekaterih skupnih podjetjih s prometom, ki je v EGP v času priglasitve nižji od praga iz točke 5(a), vendar se lahko pričakuje, da bo v naslednjih treh letih ta prag v EGP občutno presegel. V primerih, ki spadajo pod točko 5(a), je lahko uporaba rednega postopka primerna tudi, če med udeleženci koncentracije obstajajo horizontalna ali vertikalna razmerja, na podlagi katerih ni mogoče izključiti, da bo koncentracija povzročila resne dvome glede združljivosti z notranjim trgom, ali če obstaja katera od okoliščin iz točke 11.

15.

Poleg se lahko odloči za popolno presojo v okviru rednega postopka obravnave združitve tudi, če meni, da bi lahko prišlo do usklajevanja iz člena 2(4) Uredbe o združitvah.

16.

Dosedanje izkušnje Komisije kažejo, da lahko prehod s skupnega na izključni nadzor izjemoma zahteva podrobnejšo preiskavo in/ali sprejetje rednega sklepa. Določen pomislek glede konkurence bi se lahko pojavil v okoliščinah, v katerih je nekdanje skupno podjetje vključeno v skupino ali mrežo svojega edinega preostalega večinskega delničarja, s čemer so odstranjeni pritiski, ki lahko nastanejo zaradi potencialno različnih interesov različnih večinskih delničarjev, in bi se lahko njegov strateški položaj na trgu utrdil. Na primer v scenariju, ko imata podjetje A in podjetje B skupni nadzor nad skupnim podjetjem C, bi lahko koncentracija, s katero bi A pridobil izključni nadzor nad C, povzročila pomisleke glede konkurence, kadar je C neposredni konkurent A, kadar bosta imela C in A znaten skupni tržni delež ter se s tem odpravlja stopnja neodvisnosti, ki jo je prej imel C (21). V primerih, kjer takšni scenariji zahtevajo podrobno analizo, se lahko Komisija odloči za vrnitev zadeve v prvo fazo rednega postopka (22).

17.

Komisija se lahko odloči za vrnitev zadeve v prvo fazo rednega postopka tudi takrat, ko niso niti Komisija niti pristojni organi držav članic preverili predhodne pridobitve skupnega nadzora nad zadevnim skupnim podjetjem.

18.

V primeru koncentracij, kot so opisane v točki 6, bo Komisija v vsakem posameznem primeru odločila, ali je v posebnih okoliščinah obravnavanega primera povečanje stopnje tržne koncentracije, merjeno z delto Herfindahl-Hirschmanovega indeksa, takšno, da bi bilo treba zadevo vrniti v prvo fazo rednega postopka.

19.

Če država članica v petnajstih delovnih dneh od prejema kopije priglasitve koncentracije izrazi utemeljene pomisleke glede priglašene koncentracije ali če v roku, določenem za take pripombe, izrazi utemeljene pomisleke tretja oseba, bo Komisija zadevo vrnila v prvo fazo rednega postopka.

Zahteve za napotitev

20.

Poenostavljeni postopek ne bo uporabljen, če država članica zahteva napotitev priglašene koncentracije v skladu s členom 9 Uredbe o združitvah ali če Komisija sprejme zahtevo ene ali več držav članic za napotitev priglašene koncentracije v skladu s členom 22 Uredbe o združitvah.

Napotitve pred priglasitvijo na zahtevo priglasiteljev

21.

Komisija lahko ob upoštevanju zaščitnih ukrepov in izključitev iz tega obvestila uporabi poenostavljeni postopek za koncentracije, pri katerih:

(a)

se po prejetju utemeljene vloge v skladu s členom 4(4) Uredbe o združitvah odloči, da zadeve ne bo napotila državi članici; ali

(b)

se na podlagi utemeljene vloge v skladu s členom 4(5) Uredbe o združitvah zadeva napoti Komisiji.

III.   POSTOPKOVNE DOLOČBE

Stiki pred priglasitvijo

22.

Komisija ugotavlja, da so prostovoljni stiki med priglasitelji in Komisijo pred priglasitvijo koristni celo v zadevah, ki so na prvi pogled neproblematične (23). Njene izkušnje s poenostavljenim postopkom kažejo, da lahko zadeve, primerne za obravnavo po poenostavljenem postopku, sprožijo zapletena vprašanja, na primer v zvezi z opredelitvijo trga (glej točko 8 zgoraj), ki jih je najbolje razrešiti pred samo priglasitvijo. Takšni stiki omogočijo Komisiji in priglasiteljem določiti natančen obseg podatkov, ki jih je treba posredovati v priglasitvi, začeti pa bi se morali vsaj dva tedna pred pričakovanim datumom priglasitve. Priglasitelje še posebej spodbujamo, da vzpostavijo stike pred priglasitvijo, če želijo Komisijo zaprositi za uporabo poenostavljenega postopka v primeru, opisanem v točki 6. Na podlagi Uredbe o združitvah lahko priglasitelji kadar koli priglasijo koncentracijo, če je priglasitev popolna. Možnost vzpostavitve stikov pred priglasitvijo je storitev na prostovoljni osnovi, ki jo Komisija zagotavlja priglasiteljem pri pripravi uradnega postopka pregleda združitve. Stiki pred priglasitvijo sicer niso obvezni, vendar so lahko izredno koristni tako za priglasitelje kot tudi za Komisijo pri določanju natančnega obsega podatkov, potrebnih za priglasitev, in bodo v večini primerov omogočili občutno zmanjšanje zahtevanih podatkov.

23.

Kljub temu so stiki pred priglasitvijo, zlasti predložitev osnutka priglasitve, morda manj koristni v primerih, ki sodijo pod točko 5(b), torej v primerih, kjer ni trgov, ki bi jih bilo treba prijaviti (24), ker udeleženci koncentracije ne opravljajo poslovnih dejavnosti na istem proizvodnem in geografskem trgu ali na proizvodnem trgu, ki je v medsebojnem vertikalnem razmerju s proizvodnim trgom, na katerem posluje kateri koli drug udeleženec koncentracije. V takšnih primerih se bodo priglasitelji morda odločili za takojšnjo priglasitev brez predhodne predložitve osnutka priglasitve (25).

24.

Ugotovitev, da ni trgov, ki bi jih bilo treba prijaviti, je treba sprejeti v skladu s točko 8 tega obvestila. Zato so priglasitelji še vedno odgovorni, da Komisiji predložijo vse potrebne podatke, na podlagi katerih lahko zaključi, da s predlagano koncentracijo na ozemlju EGP ne bodo nastali trgi, ki jih je treba prijaviti. Komisija ne bo uporabila poenostavljenega postopka na podlagi točke 5(b), če je težko ugotoviti, da s predlagano koncentracijo ne bodo nastali trgi, ki jih je treba prijaviti. Komisija lahko v takšnih primerih zadevo vrne v prvo fazo rednega postopka in priglasitev šteje kot nepopolno v bistvenih točkah, kot je določeno v točki 26 tega obvestila.

Objava priglasitve

25.

Informacije, ki morajo biti objavljene v Uradnem listu Evropske unije ob prejemu priglasitve (26), zajemajo imena udeležencev koncentracije, njihovo matično državo, naravo koncentracije in vključene gospodarske sektorje ter navedbo, da je na podlagi podatkov, ki jih je posredoval priglasitelj, koncentracija lahko upravičena do obravnave po poenostavljenem postopku. Zainteresirane osebe imajo nato možnost predložiti pripombe, zlasti o okoliščinah, zaradi katerih bi bila lahko potrebna preiskava.

Skrajšani sklep

26.

Če se bo Komisija prepričala, da koncentracija izpolnjuje pogoje za obravnavo po poenostavljenem postopku (glej točki 5 in 6), bo običajno izdala skrajšani sklep. To vključuje ustrezne zadeve, ki so bile priglašene na podlagi poenostavljenega obrazca, vendar ne povzročajo pomislekov glede konkurence. Koncentracija bo tako v 25 delovnih dneh od datuma priglasitve razglašena za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 10(1) in (6) Uredbe o združitvah. Komisija si bo prizadevala, da izda skrajšani sklep čim prej po izteku roka 15 delovnih dni, v katerem lahko države članice zahtevajo napotitev priglašene koncentracije v skladu s členom 9 Uredbe o združitvah. Vendar se lahko Komisija do izteka roka 25 delovnih dni odloči, da zadevo vrne v prvo fazo rednega postopka, ter sproži preiskavo in/ali sprejme redni sklep, če presodi, da je tako ukrepanje ustrezno v zadevnem primeru. Komisija lahko v takih primerih tudi šteje priglasitev za nepopolno v bistvenih točkah v skladu s členom 5(2) Izvedbene uredbe, če ni prejela priglasitve na podrobnem obrazcu.

Objava skrajšanega sklepa

27.

Komisija bo objavila obvestilo o sklepu v Uradnem listu, kot ga objavi za redne sklepe. Različica sklepa za objavo bo na voljo na spletni strani Generalnega direktorata za konkurenco. Skrajšani sklep vsebuje podatke o priglašeni koncentraciji, objavljene v Uradnem listu ob priglasitvi (imena udeležencev, njihove matične države, narava koncentracije in zadevni gospodarski sektorji), ter ugotovitev iz sklepa, da je koncentracija razglašena za združljivo z notranjim trgom, ker spada v eno ali več kategorij, opisanih v tem Obvestilu, pri čemer morajo biti te kategorije izrecno navedene.

IV.   POMOŽNE OMEJITVE

28.

Poenostavljeni postopek ni primeren za zadeve, pri katerih podjetja zahtevajo hitro presojo omejitev, ki so neposredno povezane z izvedbo koncentracije in zanjo nujno potrebne.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32.

(3)  Uredba Sveta (EGS) št. 4064/89 z dne 21. decembra 1989 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 395, 30.12.1989, str. 1); popravljena različica UL L 257, 21.9.1990, str. 13.

(4)  Obveznosti glede priglasitve so določene v prilogah I in II k Uredbi Sveta (ES) št. 802/2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba).

(5)  Naslednje kategorije se uporabljajo posamezno in ne kumulativno, tj. če priglašena koncentracija izpolnjuje vsa merila katere koli od posameznih kategorij, navedenih v točki 5(a), (b), (c) ali (d) ali točki 6, bo načeloma upravičena do obravnave po poenostavljenem postopku. Transakcija lahko izpolnjuje tudi merila iz več kot ene kategorije, opisane v tem obvestilu. Temu ustrezno lahko priglasitelji priglasijo koncentracijo na podlagi več kot ene kategorije iz tega obvestila.

(6)  Izraz „in/ali“ se nanaša na različne primere, na primer:

pri skupnem prevzemu ciljne družbe je treba upoštevati promet te ciljne družbe (skupnega podjetja),

pri ustanovitvi skupnega podjetja, h kateremu matične družbe prispevajo svoje dejavnosti, je treba upoštevati promet prispevanih dejavnosti.

pri vstopu novega gospodujočega udeleženca v obstoječe skupno podjetje je treba upoštevati promet skupnega podjetja in promet morebitnih dejavnosti, ki jih prispeva nova matična družba.

(7)  Promet skupnega podjetja se lahko določi na podlagi najnovejših revidiranih računovodskih izkazov matičnih družb ali samega skupnega podjetja, odvisno od razpoložljivosti ločenih računovodskih izkazov za vire, združene v skupnem podjetju.

(8)  Skupno vrednost sredstev skupnega podjetja je mogoče določiti na podlagi zadnje izdelane in potrjene bilance stanja vsake posamezne matične družbe. Izraz „sredstva“ vključuje: (1) vsa opredmetena in neopredmetena sredstva, ki bodo prenesena na skupno podjetje (med primeri opredmetenih sredstev so proizvodni obrati, trgovine na drobno in debelo ter zaloge blaga; med primeri neopredmetenih sredstev so pravice intelektualne lastnine, dobro ime itn.); in (2) vse zneske posojil ali obveznosti skupnega podjetja, za katere je katera koli matična družba skupnega podjetja odobrila podaljšanje ali jamstvo. Če prenesena sredstva v času priglasitve ustvarjajo promet, niti vrednost sredstev niti vrednost letnega prometa ne smeta presegati 100 milijonov EUR.

(9)  Glej Obvestilo Komisije o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava Skupnosti (UL C 372, 9.12.1997, str. 5). Vsako sklicevanje v tem obvestilu na dejavnosti podjetja na trgih je treba razumeti kot dejavnosti na trgih na ozemlju EGP ali trgih, ki zajemajo ozemlje EGP, vendar so lahko večji od ozemlja EGP.

(10)  Pri vertikalnem razmerju je proizvod ali storitev podjetja, ki je dejavno na zgornjem delu oskrbne verige, običajno pomemben vložek za proizvod ali storitev podjetja, dejavnega na spodnjem delu oskrbne verige; glej točko 34 Smernic za presojo nehorizontalnih združitev na podlagi Uredbe Sveta o nadzoru koncentracij podjetij (UL C 265, 18.10.2008, str. 6, odstavek 34).

(11)  Prim. opombo 9.

(12)  Pragi pri horizontalnih in vertikalnih razmerjih se uporabljajo za vsako verjetno alternativno opredelitev proizvodnega in geografskega trga, ki jo je treba upoštevati v danem primeru. Pomembno je, da so osnovne opredelitve trga, navedene v priglasitvi, dovolj natančne, da lahko utemeljijo presojo, da navedeni pragi niso doseženi, in da so navedene vse verjetne alternativne opredelitve trga (vključno z geografskimi trgi, ki so ožji od nacionalnega), ki jih bo morda treba upoštevati.

(13)  Prim. opombo 10.

(14)  Prim. opombo 12.

(15)  Herfindahl-Hirschmanov indeks se izračuna kot vsota kvadratov posameznih tržnih deležev vseh podjetij na trgu; glej točko 16 Smernic Komisije o presoji horizontalnih združitev na podlagi Uredbe Sveta o nadzoru koncentracij podjetij (UL C 31, 5.2.2004, str. 5). Vendar je za izračun delte Herfindahl-Hirschmanovega indeksa, ki izhaja iz koncentracije, dovolj, da se od vsote kvadratov tržnih deležev udeležencev koncentracije (drugače povedano, kvadrata tržnega deleža združenega subjekta po koncentraciji) odšteje vsota kvadratov tržnih deležev posameznih udeležencev (ker ostajajo tržni deleži vseh drugih konkurentov na trgu nespremenjeni in zato ne vplivajo na rezultat izračuna). Z drugimi besedami, delto Herfindahl-Hirschmanovega indeksa je mogoče izračunati samo na podlagi tržnih deležev udeležencev koncentracije in ni treba poznati tržnega deleža nobenega drugega udeleženca na trgu.

(16)  Prim. opombo 12.

(17)  Komisija lahko kot pri vseh drugih priglasitvah skrajšani sklep razveljavi, če je bil izdan na podlagi napačnih podatkov, za katere je odgovorno eno od zadevnih podjetij (člen 6(3)(a) Uredbe o združitvah).

(18)  Glej Smernic Komisije o presoji horizontalnih združitev na podlagi Uredbe Sveta o nadzoru koncentracij podjetij (UL C 31, 5.2.2004, str. 5), zlasti odstavek 20.

(19)  Proizvodni trgi so tesno povezani sosednji trgi, če se proizvodi medsebojno dopolnjujejo ali če spadajo v paleto proizvodov, ki jih običajno kupuje ista kategorija kupcev za isto končno uporabo.

(20)  Glej Smernice Komisije za presojo nehorizontalnih združitev na podlagi Uredbe Sveta o nadzoru koncentracij podjetij (UL C 265, 18.10.2008, str. 6), zlasti odstavek 25 in oddelek V.

(21)  Zadeva COMP/M.5141 KLM/Martinair, 17.12.2008, uvodne izjave 14–22.

(22)  Zadeva COMP/M.2908 Deutsche Post/DHL (II), 18.9.2002.

(23)  Glej dokument GD za konkurenco „Best Practices on the conduct of EC merger control proceedings“ (v nadaljnjem besedilu: dokument o najboljših praksah), ki je na voljo na: http://ec.europa.eu/competition/mergers/legislation/proceedings.pdf

(24)  Za opredelitev trgov, ki jih je treba prijaviti, glej oddelek 6.2 poenostavljenega obrazca CO (Priloga II k Izvedbeni uredbi).

(25)  V skladu z dokumentom o najboljših praksah Komisija priglasitelje vseeno spodbuja, naj vnaprej predložijo zahtevek za dodelitev ekipe, ki bo obravnavala zadevo v GD za konkurenco.

(26)  Člen 4(3) Uredbe o združitvah.