OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Dolgoročno vlaganje je zagotavljanje dolgotrajnega kapitala za financiranje opredmetenih sredstev (kot so energetska, prometna in komunikacijska infrastruktura, industrijske in storitvene zmogljivosti, stanovanja ter tehnologija s področja podnebnih sprememb in ekoloških inovacij) ter neopredmetena sredstva (kot so izobraževanje ter raziskave in razvoj), ki spodbujajo inovativnost in konkurenčnost. Veliko teh naložb koristi širši javnosti, saj ustvarjajo večje donose za družbo kot celoto s tem, ko podpirajo osnovne storitve in izboljšujejo življenjski standard. Namen tega predloga je prispevati k povečanju količine razpoložljivega kapitala za dolgoročne naložbe v gospodarstvo prihodnosti Evropske unije, da bo mogoče financirati prehod na pametno, trajnostno in vključujočo rast. To bo doseženo tako, da bo vzpostavljena nova oblika naložbenega instrumenta, to so evropski dolgoročni investicijski skladi ali EDIS. Pričakovati je, da bodo EDIS glede na naravo razredov sredstev, v katere lahko vlagajo, vlagateljem lahko omogočili dolgoročne in stabilne donose. Primerna sredstva bi bila opredeljena kot del „alternativnih naložb“ – razredov sredstev, ki ne ustrezajo tradicionalni opredelitvi delnic in obveznic, ki kotirajo na borzi. Alternativne naložbe sestavljajo nepremičnine, tvegani kapital, zasebni kapital, hedge skladi, družbe, ki ne kotirajo na borzi, vrednostni papirji in blago podjetij v težavah, EDIS pa so usmerjeni samo na alternativne naložbe v okviru določene kategorije razredov dolgoročnih sredstev, pri katerih morajo biti za njihov uspešen razvoj vlagatelji pripravljeni na dolgoročno obveznost. Zato bi bili nepremičnine, podjetja, ki ne kotirajo na borzi, ali infrastrukturni projekti primerni, blago pa ne.

Jasno je torej, da je treba obravnavo ovir za dolgoročno vlaganje zagotoviti na ravni Evropske unije. To še posebej velja za sredstva, kakršni so infrastrukturni projekti, ki so odvisni od dolgoročnih obveznosti. Ta sredstva so delno odvisna od tega, kar pogosto imenujemo „potrpežljivi kapital“. Tovrstne naložbe se morda več let ne bodo izplačale, vendar so naložene tako, da lahko omogočajo stabilne in predvidljive donose. Temu opisu ustrezajo infrastrukturni projekti, naložbe v človeški kapital ali koncesije za upravljanje. Kapital, ki je vložen na ta dolgoročni, „potrpežljivi“ način, koristi realnemu gospodarstvu, ker podjetjem omogoča predvidljiv in trajen vir financiranja ter ustvarja delovna mesta.

Vlagatelji, kot so zavarovalnice in pokojninski skladi z dolgoročnimi obveznostmi, so izrazili zanimanje za vlaganje v dolgoročnejša naložbena sredstva. Hkrati so izpostavili pomanjkanje takoj razpoložljivih mehanizmov združevanja, kot so investicijski skladi, ki bi olajšali dostop do tovrstnih naložb. Zato so takšne naložbene priložnosti omejene na nekaj zelo velikih vlagateljev, kot so veliki pokojninski skladi ali zavarovalnice, ki lahko zberejo in vložijo dovolj kapitala z lastnimi sredstvi. Za manjše vlagatelje, kot so lokalni pokojninski načrti, občine, pokojninske sheme zaposlenih v svobodnih poklicih ali korporativni pokojninski načrti, ki bi jim diverzifikacija naložb v takšna sredstva lahko sicer koristila, to predstavlja oviro. Ker teh skupin vlagateljev ni, realno gospodarstvo nima dostopa do večjih skladov s kapitalom podprtega financiranja. Nenazadnje bi lahko donosi ali redni donosi, ki jih ponujajo dolgoročni investicijski skladi, koristili posameznim malim vlagateljem z bodočimi obveznostmi (nakupom nepremičnine, plačilom izobrazbe ali financiranjem večjih obnovitvenih del).

Doslej je obsežne in dolgoročne kapitalske obveznosti, ki so potrebne za upravljanje učinkovitih investicijskih skladov za dolgoročna sredstva, ovirala razdrobljenost predpisov v državah članicah. Kjer na nacionalni ravni obstajajo skladi in pobude, pa ti niso skladni s primerljivimi pobudami v drugih državah članicah. To preprečuje, da bi se kapital in strokovno znanje o naložbah obsežneje združevala, kar sicer ustvarja ekonomije obsega za sklade in zato koristi vlagateljem. Po drugi strani večina držav članic nima modelov skladov ali enakovrednih pobud, ki bi se nanašale na razrede dolgoročnih sredstev. Ker čezmejnega naložbenega instrumenta ni, so vlagatelji na teh trgih izključeni iz vlaganja v razrede dolgoročnih sredstev.

Končni rezultat je, da za usmerjanje sredstev, ki bi bila za daljša časovna obdobja namenjena projektom realnega gospodarstva, ki tako financiranje potrebujejo, ni takoj razpoložljivega mehanizma. To zavira razvoj dolgoročnega vlaganja. Strokovno znanje med strokovnjaki za vlaganja se ne razvija, ker ni povpraševanja. Ekonomije obsega, ki znižujejo stroške upravljanja dolgoročnega investicijskega sklada, se ne udejanjijo.

Poleg tega lahko obsežni infrastrukturni projekti ali projekti industrijskega inženirstva zahtevajo dostop do skladov kapitala, ki pa niso na voljo, če se kapital zbira samo v eni državi članici. Projekti velikega obsega lahko vključujejo tudi podjetja, ki imajo sedež v več različnih državah članicah. S težavo razdrobljenosti in s spodbujanjem vlagateljev ter projektov v različnih državah Evropske unije se mora spoprijemati vsak mehanizem financiranja.

Zato obstaja potreba po uvedbi naložbenega instrumenta, zasnovanega posebej za obravnavanje teh težav. Vsak mehanizem financiranja mora imeti dostop do vlagateljev po vsej Uniji, če naj bo kar najbolj učinkovit. Pomembnost obravnavanja teh vprašanj je bila izražena že v Aktu za enotni trg II (SMA II))[1]. Eden od njegovih 12 ključnih ciljev je krepitev dolgoročnih naložb v realnem gospodarstvu. Za dosego tega cilja je v Aktu za enotni trg II predlagana vzpostavitev novega nabora evropskih pravil, ki bi spodbujala čezmejno zbiranje kapitala, potrebnega za upravljanje stroškovno učinkovitih investicijskih skladov, katerih cilj so dolgoročne naložbene priložnosti.

Širši okvir tega dela je določen v poglavju o dolgoročnem financiranju evropskega gospodarstva v zeleni knjigi Evropske komisije[2], ki opredeljuje vprašanja glede ponudbe in povpraševanja v vseh strukturah financiranja. V zeleni knjigi je potrjeno tudi, da obstaja potreba po ukrepih glede investicijskih skladov, kakršna je predstavljena v tem predlogu, sočasno pa je treba z izboljševanjem zmesi ter splošne prožnosti različnih virov financiranja pozornost usmeriti na kontekst širše potrebe po oživitvi financiranja realnega gospodarstva. Pri tem lahko novi EDIS prispeva h krepitvi nebančnega financiranja, ki je na voljo podjetjem, in tako dopolnjuje dostop do bančnega financiranja.

Trenutno na evropskih trgih investicijskih skladov prevladujejo skladi, ki delujejo v okviru Direktive o KNPVP (Undertakings in Collective Investments in Transferable Securities – kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje), prvič uvedene leta 1985. Upravljana sredstva v okviru KNPVP zdaj znašajo 6 697 milijarde EUR[3]. Direktiva o KNPVP vsebuje niz pravil za produkte, ki jih uporabljajo investicijski skladi, ki so na voljo malim vlagateljem, vendar se osredotoča na prenosljive vrednostne papirje, da zagotovi zadostno likvidnost, ki mora biti na voljo v podporo odkupom na zahtevo. Zato skladi v okviru KNPVP ne morejo prispevati k financiranju obveznosti potrpežljivega kapitala pri infrastrukturi in drugih projektih. Čeprav pobuda KNPVP glede na vrednost, ki jo zelo likvidni skladi imajo za mnogo malih vlagateljev, ne pomeni nujno, da bo vzpostavitev EDIS privabila zanimanje vlagateljev na podobni ravni, njen uspeh kaže, da imajo lahko pobude v okviru celotne EU močan vpliv na razvijanje trga in zaupanja vlagateljev.

Vzpostavitev evropskih skladov tveganega kapitala (EuVECA) in evropskih skladov za socialno podjetništvo (EuSEF) bo skupaj z EDIS pomagala prispevati k financiranju evropskega gospodarstva. Vendar sta shemi EuVECA in EuSEF usmerjeni na zelo specifično nišo evropskega gospodarstva: na zagonska podjetja, ki jih financira tvegani kapital, in na podjetja, ki so specializirana za doseganje vpliva na družbo.

Pristop predloga glede EDIS je širši kot pri skladih EuVECA in EuSEF. Njegov namen je usmerjenost na širok nabor razredov dolgoročnih sredstev in vzpostavitev investicijskega sklada, ki bi ga bilo mogoče prodati tudi malim vlagateljem. S tem se pojavi potreba po treh osnovnih značilnostih: (1) specifičnih pravilih za produkte, ki zajemajo primerna sredstva in njihovo diverzifikacijo, (2) visoki stopnji usposobljenosti oseb, ki jim bo dovoljeno upravljati in tržiti EDIS in (3) uskladitvi naložbenega horizonta EDIS ter pričakovanj njegovih vlagateljev glede odkupa.

Potreba po pravilih za produkte

Cilj je, da novi okvir EDIS ustvari „drugi potni list za male vlagatelje“, ki bo upošteval preizkušen pristop KNPVP glede specifikacij produktov in razpršitve tveganja. Obstaja veliko zanimanje vlagateljev za možnosti vlaganja v razrede dolgoročnih sredstev, ki skozi svojo celotno življenjsko dobo pridobivajo vrednost (mala ali srednja podjetja) ali ki v obdobju držanja zagotavljajo stalen dohodek (infrastrukturna sredstva). Takšen instrument želijo zlasti pokojninski načrti, ki jih upravljajo občine, volilni okraji, mala in velika podjetja, ali svobodni poklici. Ker taki skladi z dolgoročnimi sredstvi v številnih državah članicah ne obstajajo, so vlagateljev v teh državah izključeni iz te naložbene možnosti. Čezmejni potni list bo ta položaj izboljšal.

Za zadovoljitev teh potreb vlagateljev bodo EDIS lahko vlagali v vse vrste sredstev, s katerimi se ne trguje na organiziranih trgih. Ta sredstva so nelikvidna in zato je pri njihovem nakupu potreben sklad za dolgoročne obveznosti. Enako velja za tiste, ki vlagajo v tak sklad. Sredstva, ki ne kotirajo na sekundarnem trgu, in katerih lastniki porabili veliko časa pri iskanju kupca, bi zajemala naslednje: (1) naložbe v infrastrukturne projekte, na primer na področju prometa, energije ali izobraževanja; (2) naložbe v podjetja, ki ne kotirajo na borzi, v praksi v glavnem MSP; (3) naložbe v nepremičninska sredstva, kakor so zgradbe, ali neposreden nakup infrastrukturnih sredstev.

Zato bo zgolj dejstvo, da se s sredstvom ne trguje na organiziranem trgu, dovolj, da šteje kot dolgoročno sredstvo. Ta sredstva so nelikvidna, ker brez javnega trgovanja niso na voljo razpoložljivi kupci sredstva. Ta sredstva pa so pogosto tudi zelo nesistematična in bodo privlačna le za kupce, ki lahko opravijo svoj pregled skrbnosti in so specializirani na zadevnem področju. Na primer, ko EDIS vlagajo v projektno podjetje, se pričakuje, da dolgo časa ne bo zlahka določljivega kupca tega deleža.

Zaradi dejanskega pomanjkanja likvidnosti predlog EDIS ne vključuje predpisovanja vnaprej določenih obdobij držanja. Glede na visoko stopnjo skrbnosti, ki jo zahtevajo naložbe v dolgoročna sredstva, se ne zdi, da bi bonitetna politika predpisovala najkrajše mogoče obdobje držanja. To je zato, ker bo vsaka odločitev o naložbi drugačna, upravitelji EDIS pa so najprimernejši za odločanje, kako dolgo želijo držati naložbo v sredstvo, da bi dosegli obljubljen donos. To se precej razlikuje od upraviteljev KNPVP, ki spremljajo makroekonomska gibanja ali dnevna gibanja na borzi.

Prav tako se zdi potrebno zagotoviti prožnost upraviteljev glede natančnega časovnega okvira, v katerem mora biti oblikovan portfelj dolgoročnih sredstev. Zato predlog dovoljuje petletno obdobje, v katerem se lahko oblikuje dolgoročni portfelj sredstev. Poleg tega predlog upravitelju omogoča, da v likvidne vrednostne papirje vloži do 30 % kapitala EDIS. Ta likvidnostna rezerva je bila zasnovana, da se EDIS omogoči upravljanje denarnega toka, do katerega prihaja med sestavo dolgoročnega portfelja. Upravitelju tudi omogoča, da naloži presežek denarnih sredstev, do katerega pride „med naložbami“ – tj. ko se dolgoročno sredstvo proda, da se nadomesti z drugim.

Za vzpostavitev zaupanja vlagateljev in pravne varnosti, še posebej za male vlagatelje, na katere so usmerjeni EDIS, a ne le zanje, predlagana shema potrebuje niz strogih, a prilagodljivih pravil za produkte. Pravila za produkte so najustreznejši način, kako izpolniti ugotovljene dolgoročne potrebe po financiranju in opremiti EDIS s predvidljivim profilom produkta. Ko bodo EDIS izdana dovoljenja, bodo na voljo za trženje profesionalnim in malim vlagateljem v drugih državah članicah.

EDIS prinašajo vlagateljem priložnost za diverzifikacijo njihovih naložbenih portfeljev. Sredstva, v katera predlagani EDIS lahko vlaga, so alternativne naložbe, ki se po naravi zelo razlikujejo od bolj tradicionalnih delnic in vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi in ki jih drži veliko vlagateljev. Zaradi strogih pravil o diverzifikaciji, ki jih vsebuje okvir KNPVP, bi lahko upravljanje EDIS postalo predrago ali celo nemogoče, vendar bi razumna raven diverzifikacije finančnih instrumentov EDIS vseeno koristila.

Korist zaradi diverzifikacije imajo tako mali kot institucionalni ali „zahtevni“ vlagatelji, na primer premožni posamezniki. Predlagana stroga pravila za produkte in zaščita vlagateljev, ki jo ta pravila vzpostavljajo, so zasnovana zato, da so EDIS primerni za male vlagatelje.

Potreba po visoki usposobljenosti glede upravljanja

Zaradi pomanjkanja likvidnosti in ker deleži v razredih dolgoročnih sredstev, na katere je usmerjen EDIS, niso uvrščeni na organiziran trg, vsi razredi dolgoročnih sredstev, v katere lahko EDIS vlaga, spadajo v kategorijo „alternativnih naložb“ (glej zgornji opis alternativnih naložb). Zato je nujno, da EDIS upravljajo podjemi, ki imajo ustrezno dovoljenje za upravljanje in trženje alternativnih naložb v okviru Direktive o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (Direktive UAIS).

Zato bo predlagani okvir EDIS vzpostavljen na osnovi pridobitve dovoljenja za upravljanje v Direktivi UAIS[4], v kateri so določena splošna pravila za upravitelje alternativnih investicijskih skladov, ki upravljajo sklade in jih tržijo profesionalnim vlagateljem. Dodana bodo posebna pravila za produkte EDIS, tako da bodo profesionalni in mali vlagatelji, ki jih zanimajo profili donosov, povezani z naložbami v dolgoročna sredstva, EDIS zlahka prepoznali.

Predlagani okvir EDIS temelji na določbah o čezmejnem delovanju v Direktivi UAIS in „evropski“ licenci za trženje profesionalnim vlagateljem dodaja „evropsko“ licenco za trženje EDIS malim vlagateljem. Ker je EDIS mogoče prodati malim potrošnikom, je treba potrošnike še bolj zaščititi, na primer s strožjimi pravili EDIS, ki prepovedujejo vlaganje v sredstva, pri katerih lahko nastane nasprotje interesov, s pravili o preglednosti, ki zahtevajo objavo dokumenta s ključnimi informacijami, in s posebnimi pogoji trženja.

Glede na zgornje lahko EDIS pridobi dovoljenje le, če ima tudi njegov upravitelj dovoljenje v okviru Direktive UAIS. Večina sredstev, v katere vlaga EDIS, mora biti po opredelitvi takšnih, ki se držijo dolgoročno. Prevelika koncentracija v enem samem finančnem instrumentu ali podjemu prinaša vlagateljem tveganja, ki se lahko izkažejo kot zelo težavna za upravljanje. Za odpravo teh tveganj se bo moral EDIS držati pravil o diverzifikaciji. Poleg tega so predlagane omejitve glede uporabe izvedenih finančnih instrumentov v zvezi s sredstvi EDIS ter kapica pri zadolževanju.

Potreba po uskladitvi horizontov vlaganja in odkupa

Sredstva, v katera vlaga EDIS, bodo že po svoji naravi nelikvidna. To pomeni, da ne bodo brez težav na voljo za nakup in prodajo. Morda za dolgoročna sredstva ne bo zanesljivega sekundarnega trga, kar je dejstvo, ki bi lahko otežilo njihovo vrednotenje in prodajo. Nelikvidnost sredstev sama po sebi ne predstavlja težave, predlog o EDIS pa je zasnovan z namenom vzpostavljanja naložbenega instrumenta, primernega za tovrstna sredstva. Zahteve Direktive UAIS tudi obravnavajo ta vprašanja, na primer v povezavi z vrednotenjem in z zahtevo, da imajo upravitelji vzpostavljene ustrezne pravilnike in mehanizme vrednotenja.

Nelikvidna narava sredstev bi lahko v času, preden finančni instrument ali projekt, v katerega je bilo vloženo, doseže svojo pričakovano zapadlost, skladom otežila izpolnjevanje zahtev vlagateljev po odkupu. Potreba po vzdrževanju likvidnih sredstev za izpolnjevanje zahtev po odkupu bi denarna sredstva tudi preusmerila stran od prvotnega namena EDIS, ki je vlaganje v dolgoročne finančne instrumente. Poleg tega bi možnosti za zgodnji odkup, tj. preden se izteče življenjska doba naložbe sklada, vzbudile potrebo po prodaji sredstev, s katero bi izpolnili zahteve po zgodnjem odkupu. Obstaja nevarnost, da bi morala biti ta sredstva prodana po cenah prisilne prodaje, te pa bi bile veliko nižje od cen, za katere upravitelj sklada meni, da bi jih sredstvo doseglo pri prodaji, ki ne bi bila prisilna. Takšna prodaja bi lahko tudi zmanjšala vse dotoke prihodkov, plačanih drugim vlagateljem, ki ne bi prenehali vlagati v EDIS. Zato EDIS vlagateljem ne bodo dajali možnosti zgodnjega odkupa. S tem pristopom bo odpravljena možnost nasprotij interesov med vlagatelji, ki izstopajo, in vlagatelji, ki ostajajo.

EDIS, združen z Direktivo UAIS, bo imel strogo upravljanje in okvir za produkte, ki sta zasnovana tako, da bodo vlagatelji lahko zaupali v preudarnost, kompetentnost in poštenost upravljanja svojih naložb. To, da med življenjsko dobo izbranih naložb odkupi ne bodo dovoljeni, bo moralo biti jasno nakazano, tako da ne bo prihajalo do nerealnih pričakovanj glede likvidnosti sklada. Z razširitvijo EDIS na male vlagatelje bo tudi zagotovljeno, da bo na voljo kar najširši sklad kapitala.

Poleg tega je premija za nelikvidnost, povezana z naložbo v dolgoročna sredstva, mogoča le, če se upravitelj EDIS lahko vključi v projekte za daljše časovno obdobje, ne da bi bil pri tem pod stalnim pritiskom glede odkupa. Kot je poudarjeno v oceni učinka, premija za nelikvidnost, ki izhaja iz naložb v dolgoročna sredstva, zahteva obdobje držanja med 10 in 20 leti. Na primer, letna donosnost na nepremičninskem področju v višini 12,71 % presega 10,94-odstotni donos S&P 500 (delniški indeks) in 7,70-odstotni donos značilnega obvezniškega indeksa, če se ocenjuje v obdobju, ki traja 14 let. Prav tako je ugodno donosnost skladov tveganega kapitala v ZDA – letni donosi v višini 16,5 % v primerjavi z 11,2-odstotnim donosom S&P 500 – mogoče doseči le, če se izbere naložbeno obdobje, ki traja 20 let.

Pozitivne donose naložbe v dolgoročna sredstva bi bilo treba oceniti tudi na podlagi spremljajočih tveganj. Tako kot pri tradicionalnih naložbah v delnice in obveznice je tudi tu prisotno tveganje izgube celotnega kapitala. Vendar dolgoročna sredstva od prenosljivih vrednostnih papirjev, ki trgujejo na organiziranem trgu, razlikuje tveganje nelikvidnosti. V nasprotju z delnicami in obveznicami, ki jih je običajno mogoče zlahka prodati na organiziranem trgu, dolgoročna sredstva nimajo koristi od likvidnih sekundarnih trgov in pogosto traja mesece ali leta, da se takšno sredstvo lahko proda. Zato osnutek predloga zahteva, da je izbrana življenjska doba EDIS zadosti dolga, da se skrbna izbira in dolgoročna obveznost prilagodita izbranemu projektu, podjetju ali realnemu sredstvu.

V teh okoliščinah mora prihodnji potni list sklada spremljati zadostna stopnja prožnosti upravitelja pri izbiri sredstev in določanju časovnega okvira, v katerem se držijo pred odkupom. To pojasnjuje, zakaj pristop v osnutku predloga ne predpisuje fiksnih časovnih obdobij za držanje naložbenih sredstev ali za trajanje samega EDIS.

Novi EDIS bi tako moral imeti prilagodljive naložbene politike in obdobja držanja. Cilj je pritegniti kritično maso upraviteljev, ki bodo ponudili čezmejni instrument in tako pritegnili kritično maso sredstev in vlagateljev. Zato bi morala življenjska doba sklada ustrezati posebnemu profilu sredstev, v katera bo vlagal. To vpliva na možnosti odkupa, ki jih lahko takšen sklad realno ponudi. Izkušnje z odprtimi dolgoročnimi skladi na nacionalnih trgih kažejo, da sklad ne more ponuditi odkupov, dokler ima naložbe v dolgoročna sredstva, ki jih obravnava predlog. Prilagoditev življenjske dobe sklada trajanju naložbenih sredstev je najboljši možen pristop za zagotovitev, da imajo upravitelji možnost vlaganja v sredstva, ki zahtevajo dolgoročne obveznosti, in s tem prispevajo k financiranju gospodarstva. Ponujanje možnosti odkupa na zgodnejši stopnji brez dvoma izniči dolgoročne obete sklada. To bi zmanjšalo njegovo privlačnost za večino vlagateljev v pokojninske načrte, ki namesto možnosti zgodnjega odkupa želijo dolgoročen in stalen dohodek.

To pa seveda ne pomeni, da vlagatelji ne morejo odkupiti svojih naložb pred iztekom življenjske dobe EDIS. Veliko uspešnih dolgoročnih skladov na nacionalni ravni iz ocene učinka Komisije je strukturiranih kot podjetja, ki kotirajo na borzi. To vlagateljem omogoča, da s svojimi delnicami ali enotami iz sklada trgujejo na sekundarnem trgu. Če želimo, da dolgoročne naložbe dejansko postanejo privlačne za male vlagatelje ali skupnost malih vlagateljev na splošno, bodo sekundarni trgi glavno mesto trgovanja, na katerem bo mogoče vložiti v dolgoročni sklad ali ga zapustiti.

V EDIS bodo naložbeni produkti v smislu, kot ga določa Direktiva o trgih finančnih instrumentov (MiFID)[5] in bodo morali zato izpolnjevati vse zahteve navedene direktive glede trženja, prodaje in razkritja.

Predlagani novi EDIS bo na voljo za trženje vlagateljem po vsej Evropski uniji. Zato je pomembno vzpostaviti zaupanje vlagateljev v to, da bo raven zaščite, ki je bodo deležni, enaka ne glede na poreklo upravitelja sklada. Zato je predlagani pravni instrument uredba, saj je to najprimernejši način za doseganje skladnih, jasnih in neposredno veljavnih pravil po vsej Uniji.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

2.1.        Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Od sredine leta 2012 je imela Evropska komisija obsežna posvetovanja s predstavniki več različnih organizacij. Posvetovanja so potekala v obliki dvo- ali večstranskih srečanj, pisnega javnega posvetovanja glede vprašanj upravljanja s premoženjem[6], vključno z dolgoročnimi naložbami, in naknadnega vprašalnika, ki je bil razdeljen zainteresiranim stranem. Službe Komisije so v zvezi s poglavjem o dolgoročnih naložbah prejele 65 odgovorov. Z naknadnim vprašalnikom je prišlo 50 odgovorov. Z upravitelji skladov, ki delujejo na infrastrukturnih in dolgoročnih trgih, z združenji za upravljanje skladov in z malimi vlagatelji ter s predstavniki institucionalnih vlagateljev so bili opravljeni dodatni dvostranski pogovori.

2.2.        Ocena učinka

Komisija je v skladu s svojo politiko o „boljši zakonodaji“ izvedla oceno učinka za možnosti politike. Te možnosti so vsebovale širok nabor možnosti politike, ki so segale od odločitve, da se ne sprejme noben ukrep, in združevanja razredov dolgoročnih sredstev v obstoječi okvir KNPVP do vzpostavitve naložbenega instrumenta samo za profesionalne vlagatelje ali naložbenega instrumenta, odprtega za vse vlagatelje, z možnostmi odkupa ali brez.

Vse te možnosti so bile analizirane glede na splošna načela povečevanja pretoka kapitala, ki je na voljo za dolgoročno financiranje evropskega realnega gospodarstva, in povečevanja skladnosti enotnega trga. Vendar mora biti kateri koli novi mehanizem financiranja v takšnem okviru, da cilj vzpostavitve ekonomij obsega za upravitelje skladov in povečanja izbire ne bo v nasprotju s potrebo po obveščanju in zagotavljanju ustrezne zaščite za vse kategorije vlagateljev.

Izbrana možnost je namenjena vzpostavitvi dolgoročnega naložbenega instrumenta, ki bo odprt tako za profesionalne kot za male vlagatelje. V skladu z nelikvidnimi lastnostmi razredov dolgoročnih sredstev pravice za odkup pred iztekom življenjske dobe sklada ne bodo na voljo. Značilnosti predlaganega EDIS bodo takšne, da bodo dostop do EDIS dovoljevale najširšemu krogu vlagateljev. Tako bo potencialni sklad kapitala, ki je na voljo za takšne naložbe, kar največji. EDIS bodo morali izpolnjevati pravila za produkte, ki bodo zasnovana tako, da bodo omogočala zadostno diverzifikacijo, obravnavala potencialna nasprotja interesov, povečevala preglednost glede stroškov in omejevala uporabo izvedenih finančnih instrumentov in finančnih vzvodov. Te značilnosti so vzpostavljene za zaščito malih vlagateljev. Ker pravice do odkupa med življenjsko dobo sklada ne bodo na voljo, bo lahko več kapitala sklada vloženega v sredstva, ki so nelikvidna. Tovrstna odsotnost pravice do odkupa malim in profesionalnim vlagateljem tudi zelo jasno kaže, da je narava obveznosti dolgoročna.

Pripombe odbora za oceno učinka, izražene v mnenju z dne 31. maja2013, so bile upoštevane. Opis težave je izboljšan, tako da je bolj jasno, kakšen je njen obseg in kakšen je časovni razpored predloga. Izboljšana sta tudi opis možnosti in analiza učinkovitosti želene možnosti. Ocena učinka zdaj tudi podrobneje pojasnjuje, zakaj se predlog razlikuje od določenih stališč, ki so jih med posvetovanji izrazile nekatere zainteresirane strani. Še posebej se je izboljšalo razmišljanje glede odločitve za izločitev pravic do odkupa tako z vidika zaščite vlagateljev kot z vidika pričakovane odločitve za novo možnost s strani vlagateljev. Pri nekaterih manjših vlagateljih morda obstaja manjša verjetnost, da bodo vlagali v sklad brez pravic do odkupa na zahtevo, vendar pa bi tveganja, povezana z omogočanjem takšnih pravic, lahko ogrozila model sklada, manjša učinkovitost naložb za zagotovitev dodatne likvidnosti pa bi zmanjšala vpliv vseh dodatnih povpraševanj malih vlagateljev.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1.        Pravna podlaga in izbira pravne oblike

Pravna podlaga Uredbe je člen 114(1) PDEU, ki uvaja enotne določbe, osredotočene na delovanje notranjega trga. Preudarna pravila za produkte vzpostavljajo omejitve tveganj, povezanih z investicijskimi skladi, ki se usmerjajo v dolgoročna sredstva. Kot takšna ne regulirajo dostopa do dejavnosti upravljanja s premoženjem, ampak urejajo način, kako se te dejavnosti izvajajo, in tako zagotavljajo zaščito vlagateljev ter finančno stabilnost. Podpirajo tudi pravilno delovanje notranjega trga.

S težnjo po integriteti notranjega trga bo predlagani zakonodajni ukrep ustvaril zakonodajni okvir za EDIS, z namenom zagotoviti, da bodo takšni skladi na področju celotne EU izpolnjevali dosledna pravila in da jih bodo po tem prepoznavali vlagatelji po vsej EU. Cilj predlagane uredbe je ustvariti nabor strogih, a prilagodljivih pravil, ki še posebej ustrezajo dolgoročni naravi obravnavanih naložb. Predlagana pravila morajo zagotoviti tudi enake pogoje delovanja za različne upravitelje dolgoročnih investicijskih skladov. Zato ta zakonodajni predlog v korist vseh vlagateljev in za nemoteno delovanje enotnega trga na področju finančnih storitev usklajuje pogoje delovanja za vse ustrezne akterje na trgu investicijskih skladov.

Uredba velja za najprimernejši pravni instrument za uvedbo enotnih zahtev, ki bodo med drugim obravnavale obseg primernih sredstev, sestavo portfelja, pravila o diverzifikaciji, politiko odkupa in pravila glede izdaje dovoljenj za sklade, ki nameravajo sodelovati pri dolgoročnih naložbah. Cilj teh pravil za produkte je zagotoviti, da bodo EDIS delovali učinkoviteje. Opravljanje dejavnosti upravitelja EDIS določa Direktiva UAIS. Dejavnosti upraviteljev bodo še naprej morale izpolnjevati pravila Direktive UAIS, dolgoročne naložbene produkte pa poleg pravil Direktive UAIS ureja predlagana uredba.

3.2.        Subsidiarnost in sorazmernost

Nacionalni zakonodajni pristopi so neizogibno omejeni na zadevno državo članico. Če bi bil profil produkta EDIS urejen le na nacionalni ravni, obstaja tveganje, da bi bili različni naložbeni produkti vsi prodani kot dolgoročni investicijski skladi z različnimi značilnostmi. To bi zmedlo vlagatelje in oviralo vzpostavitev enakih pogojev delovanja na ravni celotne Unije za tiste upravitelje, ki EDIS ponujajo profesionalnim in/ali malim vlagateljem.

Ker ima sektor upravljanja sredstev čezmejno naravo, je sedanja razdrobljenost trga EDIS povzročila, da sektor deluje neučinkovito. Predlagani usklajeni in vzdržni okvir, ki obravnava EDIS, bo vir dolgoročnega financiranja evropskega gospodarstva. Novi okvir bo zagotovil financiranje različnih projektov in sektorjev ter omogočil stabilne vire donosov za dolgoročne vlagatelje. Zato je potreben vseevropski trg EDIS, predlagani zakonodajni ukrep pa je skladen z načelom subsidiarnosti iz člena 5(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Drugega protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

Glede sorazmernosti iz člena 5(4) PDEU predlog dosega ustrezno ravnovesje med zadevnim javnim interesom in stroškovno učinkovitostjo ukrepa. Predlagana pravila si prizadevajo za vzpostavitev skupne blagovne znamke produkta, za katerega obstaja močan javni interes in ki bi postavil temelje za skupen, konkurenčni in stroškovno učinkovit trg za EDIS po vsej Uniji. Zahteve, ki jih morajo upoštevati različne zadevne strani, so natančno opredeljene. Kjer je le mogoče, so zahteve oblikovane kot minimalni standardi (npr. omejitve pri diverzifikaciji izdajatelja), zakonske zahteve pa so oblikovane tako, da obstoječih poslovnih modelov ne ovirajo po nepotrebnem. Parametri predlagane uredbe so še posebej primerni za dolgoročne naložbe in posebne skupine vlagateljev, saj v celoti upoštevajo dejavnike varnosti in zaupanja v zvezi s kakršno koli oznako EDIS. Predlog zato ne presega meja, ki so nujne za doseganje skupnega pravnega okvira za EDIS, hkrati pa obravnava regulatorna vprašanja, ki lahko vplivajo na blagovno znamko.

3.3.        Podrobna obrazložitev predloga

Predlog za uredbo o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih (EDIS) je razdeljen na sedem poglavij.

3.3.1.     Poglavje I – Splošne določbe (členi 1-6)

Poglavje I vsebuje splošna pravila, kot so vsebina in obseg predlaganega okvirja sklada, opredelitve, postopek pridobivanja dovoljenj za EDIS (na ravni sklada) in vzajemno delovanje predlagane uredbe in obstoječih pravil, ki urejajo pridobivanje dovoljenj s strani upraviteljev alternativnih investicijskih skladov, kot je navedeno v Direktivi 2011/61/EU (UAIS).

Člen 1 navaja vsebino in obseg uredbe. Jasno navaja, da so zahteve, ki jih vsebuje uredba, izčrpne, in da zato na nacionalni ravni ni potrebe po prestrogih predpisih. Člen 2 vsebuje bistvene opredelitve, potrebne za enotno uporabo predlagane uredbe. Člen 3 od evropskih alternativnih investicijskih skladov zahteva, da pridobijo dovoljenje v skladu s predlagano uredbo, če naj bi se tržili ali upravljali na področju celotne Unije kot EDIS. Oznaka „evropski dolgoročni investicijski skladi“ (EDIS) je rezervirana za tiste evropske alternativne investicijske sklade, ki izpolnjujejo določbe predlagane uredbe. To pomeni, da upravitelj razredov alternativnih sredstev, ki želi tržiti ali upravljati sklade, usmerjene na dolgoročna sredstva, pri tem pa ne bo uporabljal predlagane oznake, ni zavezan k izpolnjevanju določb predlagane uredbe.

V členu 4 je opisan usklajen postopek pridobivanja dovoljenj za sklade EDIS, v členu 5 pa pogoji za tovrstno pridobivanje dovoljenj. Člen 6 opisuje medsebojno vplivanje obstoječih pravil Direktive UAIS in predlagane uredbe, pri čemer v bistvu določa, da mora izpolnjevanje določb uredbe zagotoviti upravitelj EDIS.

3.3.2.     Poglavje II – Obveznosti v zvezi z naložbeno politiko EDIS (členi7-15)

Poglavje II vsebuje pravila o politiki dovoljenih naložb, ki jih morajo izvajati EDIS, kot so pravila v zvezi s primernimi naložbami, sestavo portfelja in diverzifikacijo, navzkrižjem interesov, koncentracijo in denarnimi posojili.

V členu 7 je opisano, da se tam, kjer je to smiselno, za potrebe poglavja II vsak naložbeni razdelek EDIS obravnava kot ločeni EDIS.

V členu 8 sta opisani dve kategoriji finančnih sredstev, v kateri lahko EDIS vlaga: dolgoročna sredstva in sredstva, našteta v členu 50(1) Direktive 2009/65/ES (Direktive KNPVP). Vendar EDIS ne sme sodelovati pri prodaji sredstev na kratko, pridobivati izpostavljenosti blagu, vstopati v pogodbena razmerja glede posojanja in sposojanja vrednostnih papirjev, vstopati v pogodbena razmerja glede ponovnega odkupa ali uporabljati izvedenih finančnih instrumentov, razen če so ti instrumenti namenjeni zavarovanjem pred tveganji.

V členu 9 so podrobno razloženi pogoji za upravičenost do dolgoročnih sredstev, kot so različne kategorije instrumentov, ki se uporabljajo za dostop do kvalificiranih portfeljskih podjetij, naložbe v enote ali delnice drugih EDIS in deleži v realnih sredstvih, kot so nepremičnine, ladje ali letala. V članu 10 so opisani pogoji, ki jih mora podjetje doseči, če želi postati kvalificirano portfeljsko podjetje. Kvalificirano portfeljsko podjetje ne sme kotirati na borzi, sedež mora imeti v EU in imeti mora namen financirati infrastrukturne projekte, podjetja ali nepremičnine, ladje in letala. Ne sme biti v obliki kolektivnega naložbenega podjema.

V členu 11 je splošno pravilo o tem, kako mora upravitelj EDIS obravnavati nasprotja interesov. Upravitelj ne sme imeti nobenega zasebnega interesa glede dolgoročnega sredstva, v katero je vlagal EDIS.

V členu 12 so podrobna pravila glede sestave portfelja, ki so značilna za EDIS. Obravnava tudi pravila o diverzifikaciji, ki jih mora v okviru primernih naložbenih sredstev spoštovati vsak EDIS, kot so pravila o največji izpostavljenosti tveganju, ki je dovoljena EDIS v zvezi s posamezno nasprotno stranko. Člen 13 določa največje omejitve, ki jih lahko ima EDIS pri posameznem izdajatelju (omejitve koncentracije). V členu 14 so navedeni pogoji, pod katerimi si EDIS lahko sposoja denar. Člen 15 vsebuje določbe o uporabi sestave portfelja in pravil o diverzifikaciji, pri čemer so upoštevane različne stopnje v življenjski dobi EDIS.

3.3.3.     Poglavje III – Odkup, trgovanje in izdajanje delnic ali enot EDIS in delitev prihodka (členi 16–20)

V poglavju III so opisane politika odkupov EDIS, možnost trgovanja na sekundarnem trgu, izdaja novih delnic ali enot, prodaja sredstev EDIS in delitev prihodka vlagateljem v EDIS.

V členu 16 je EDIS onemogočeno, da bi vlagateljem ponujal pravico do odkupa pred iztekom življenjske dobe EDIS. Življenjska doba je določena v pravilih EDIS in ustreza življenjski dobi posameznih sredstev EDIS in njegovih dolgoročnih naložbenih ciljev.

Člen 17 določa trgovanje z enotami ali delnicami EDIS na organiziranih trgih in prost prenos enot ali delnic sklada tretjim strankam. V členu 18 so navedeni pogoji, ki jih mora EDIS izpolnjevati za izdajo novih delnic ali enot, kot je predhodna ponudba obstoječim vlagateljem, če je cena izdaje pod neto vrednostjo sredstva EDIS. Člen 19 obravnava postopek, ki ga mora pri prodaji svojih sredstev upoštevati vsak EDIS. V členu 20 so navedena ustrezna pravila za delitev prihodka, ki ga ustvarjajo sredstva EDIS, od EDIS pa se tudi zahteva, da v svojih pravilih financiranja izpostavi svojo politiko delitve.

3.3.4.     Poglavje IV – Zahteve glede preglednosti (člena 21 in 22)

Poglavje IV vsebuje pravila o preglednosti v primerih, ko se EDIS oglašujejo vlagateljem.

Člen 21 zahteva, da EDIS objavi dokument s ključnimi informacijami in prospekt, preden se trži malim vlagateljem. Prospekt in vsi drugi trženjski dokumenti morajo vlagatelje obveščati o posebni naravi dolgoročnega vlaganja v EDIS. V členu 22 je zahteva, da mora upravitelj EDIS vlagateljem podrobno razkriti vse stroške, povezane s skladom.

3.3.5.     Poglavje V – Trženje (členi 23–25)

V poglavju V so pravila, ki veljajo za evropske upravitelje alternativnih investicijskih skladov pri trženju enot ali delnic EDIS profesionalnim in malim vlagateljem.

V členu 23 je zahteva, da morajo imeti upravitelji EDIS v vsaki državi članici vzpostavljene zmogljivosti, kjer nameravajo tržiti svoje EDIS. V členu 24 so dodatne zahteve, ki jih morajo upravitelji izpolnjevati, če želijo tržiti malim vlagateljem. V členu 25 so navedeni postopki obveščanja, ki jih vsebuje Direktiva UAIS, za pooblaščanje upraviteljev EDIS, da lahko tržijo enote ali delnice EDIS vlagateljem tako v matični državi članici kot v potencialni državi članici – gostiteljici.

3.3.6.     Poglavje VI – Nadzor (členi 26–29)

V poglavju VI so navedena veljavna pravila glede nadzora EDIS.

V členu 26 so pojasnjene zadevne vloge pristojnih organov EDIS in upravitelja EDIS. V členu 27 je navedeno, da je treba pooblastila pristojnih organov v okviru Direktiv KNPVP in UAIS izvajati tudi glede na predlagano uredbo. Člen 28 se nanaša na pooblastila Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA), člen 29 pa zagotavlja sodelovanje nadzornih organov.

3.3.7.     Poglavje VII – Končne določbe (člena 30–31)

Poglavje VII vsebuje pravila glede pregleda delovanja predvidenih pravil, ki ga pripravi Komisija, in določbe o začetku veljavnosti predlagane uredbe.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Proračunski vpliv uredbe o EDIS je naveden v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženi predlogu.

2013/0214 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[7],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Dolgoročno financiranje je ključno orodje, ki omogoča spodbujanje evropskega gospodarstva na poti do trajnostne, pametne in vključujoče rasti ter izgradnjo prihodnjega gospodarstva na način, ki bo manj dovzetno za sistemska tveganja in bolj odporno. Evropski dolgoročni investicijski skladi (EDIS) omogočajo dolgotrajno financiranje različnih infrastrukturnih projektov ali podjetij, ki ne kotirajo na borzi, ki izdajajo lastniške ali dolžniške instrumente, za katere kupec ni zlahka določljiv. S financiranjem takšnih projektov EDIS prispevajo k financiranju gospodarstva Unije.

(2)       Na strani povpraševanja lahko EDIS za skrbnike pokojnin, zavarovalna podjetja in druge ustanove, ki imajo redne in ponavljajoče se obveznosti, ponudijo stabilen tok prihodkov. Kljub zagotavljanju manjše likvidnosti kot naložbe v prenosljive vrednostne papirje lahko EDIS ponudijo stabilen tok prihodkov za individualne vlagatelje, ki se zanašajo na reden denarni tok, kakršnega lahko ustvari EDIS. EDIS lahko ponudijo tudi dobre priložnosti za postopno povečevanje vrednosti kapitala za tiste vlagatelje, ki nimajo stabilnega toka prihodkov.

(3)       Financiranje projektov v zvezi s transportno infrastrukturo, trajnostno proizvodnjo ali distribucijo energije, družbeno infrastrukturo (domovi ali bolnišnicami), uvedbo novih tehnologij in sistemov za zmanjšanje porabe virov ter energije ali nadaljnjo rastjo malih in srednjih podjetij je lahko neznatno. Kot se je pokazalo v finančni krizi, lahko vrzeli v financiranju pomaga odpravljati dopolnitev bančnega financiranja z več različnimi viri financiranja, ki bolje mobilizirajo kapital. V tem pogledu imajo lahko EDIS ključno vlogo.

(4)       Individualne vlagatelje morda zanima vlaganje v EDIS, vendar nelikvidna narava večine naložb v dolgoročne projekte onemogoča EDIS, da bi svojim vlagateljem zagotavljali redne odkupe. Obveznost individualnega vlagatelja do naložbe v taka sredstva je po svoji naravi dolgoročna naložba. EDIS bi morali biti zato strukturirani tako, da rednih odkupov ne bi ponujali pred iztekom življenjske dobe EDIS. Poročilo, sestavljeno tri leta po sprejetju te uredbe, bi moralo raziskati, ali je to pravilo doseglo pričakovane rezultate v smislu distribucije EDIS in ali je v omejenem številu primerov uvedba možnosti za nekatere posamezne male vlagatelje, da odkupijo svoje enote ali delnice pred koncem življenjske dobe EDIS, prispevala k povečanju distribucije EDIS med posameznimi malimi vlagatelji.

(5)       Razrede dolgoročnih sredstev v smislu, ki ga ima ta uredba, bi morala sestavljati podjetja, ki ne kotirajo na borzi ali ki izdajajo lastniške ali dolžniške instrumente, za katere kupec ni zlahka določljiv. Ta uredba bi morala prav tako zajemati realna sredstva, ki zahtevajo znatne kapitalske odhodke na začetku obdobja.

(6)       Če uredbe, ki bi določala pravila glede EDIS, ne bi bilo, bi bili na nacionalni ravni morda sprejeti nasprotujoči si ukrepi, kar bi zaradi razlik pri ukrepih za zaščito naložb najverjetneje povzročilo izkrivljanje konkurence. Nasprotujoči si ukrepi glede sestave portfelja, diverzifikacije in primernih sredstev, še posebej naložbe v blago, povzročajo ovire čezmejnemu trženju skladov, ki so usmerjeni na podjetja, ki ne kotirajo na borzi, in realna sredstva, saj vlagatelji ne morejo enostavno primerjati različnih naložbenih možnosti, ki so jim ponujene. Nasprotujoče si nacionalne zahteve povzročajo tudi različne ravni zaščite vlagateljev. Poleg tega različne nacionalne zahteve, ki se nanašajo na metode vlaganja, kot so dovoljene ravni zadolževanja, uporaba izvedenih finančnih instrumentov, pravila, ki veljajo za prodajo na kratko, ali vrednostni papirji, ki financirajo transakcije, povzročajo neskladnosti na ravni zaščite vlagateljev. Različne zahteve glede odkupa in/ali obdobij držanja ovirajo čezmejno prodajo skladov, ki vlagajo v sredstva, ki ne kotirajo na borzi. Ta razhajanja lahko oslabijo zaupanje vlagateljev pri odločanju za vlaganje v tovrstne sklade in zmanjšajo možnosti, ki jih imajo vlagatelji na voljo za učinkovito izbiro med različnimi priložnostmi za dolgoročno vlaganje. Zato je ustrezna pravna podlaga za to uredbo člen 114 Pogodbe, kot se razlaga v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(7)       Enotna pravila, ki bodo veljala po vsej Uniji, so nujna, če želimo zagotoviti, da bo imel profil produkta EDIS po vsej Uniji enotno podobo. Če želimo zagotoviti nemoteno delovanje notranjega trga in visoko raven zaščite vlagateljev, je glede delovanja EDIS nujno vzpostaviti enotna pravila, še posebej glede sestave portfeljev EDIS in naložbenih instrumentov, ki jih lahko uporabljajo za pridobivanje izpostavljenosti do podjetij, ki ne kotirajo na borzi, in realnih sredstev. Enotna pravila glede portfelja EDIS so potrebna tudi zato, da bo lahko EDIS, ki si prizadevajo ustvarjati redne prihodke, zagotovljeno vzdrževanje diverzificiranega portfelja naložbenih sredstev, s katerim bodo lahko ohranjali reden denarni tok.

(8)       Bistveno je zagotoviti, da se opredelitev delovanja EDIS, zlasti o sestavi portfelja EDIS in naložbenih instrumentih, ki jih lahko uporabljajo, neposredno uporablja za upravitelje EDIS, zato je ta nova pravila treba sprejeti v obliki uredbe. To zagotavlja tudi enotne pogoje za uporabo oznake EDIS, in sicer s preprečevanjem različnih nacionalnih zahtev. Upravitelji EDIS bi morali upoštevati enaka pravila v vsej Uniji, kar bo tudi okrepilo zaupanje vlagateljev v EDIS in zagotovilo trajnostno zaupanje v oznako. Hkrati se s sprejetjem enotnih predpisov zmanjša zapletenost regulativnih zahtev, ki veljajo za EDIS. Z enotnimi pravili se zmanjšujejo tudi stroški upraviteljev, namenjenimi doseganju skladnosti z različnimi nacionalnimi pravili glede upravljanja skladov, ki vlagajo v podjetja, ki ne kotirajo na borzi, in primerljive razrede realnih sredstev. To še posebej drži za upravitelje, ki želijo zbirati kapital čezmejno. Prav tako prispeva k odpravi izkrivljanja konkurence.

(9)       Nova pravila glede EDIS so tesno povezana z Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010[8], saj navedena direktiva ustvarja pravni okvir, ki ureja upravljanje in trženje alternativnih investicijskih skladov v Uniji. Po opredelitvi so EDIS evropski alternativni investicijski skladi, ki jih upravljajo upravitelji alternativnih investicijskih skladov (UAIS), pooblaščeni v skladu z Direktivo 2011/61/EU.

(10)     Medtem ko Direktiva 2011/61/EU predvideva tudi postopno ureditev neevropskih upraviteljev alternativnih investicijskih skladov v tretjih državah, imajo nova pravila glede EDIS bolj omejen obseg, ki poudarja evropsko razsežnost novega dolgoročnega naložbenega produkta. Zato lahko pooblaščeni EDIS postanejo le evropski alternativni investicijski skladi iz direktive 2011/61/EU in le, če jih upravlja evropski upravitelj alternativnih investicijskih skladov, ki je pridobil dovoljenje v skladu z Direktivo 2011/61/EU.

(11)     Nova pravila, ki veljajo za EDIS, bi morala temeljiti na obstoječem zakonodajnem okviru, ki ga vzpostavlja Direktiva 2011/61/EU, in aktih, sprejetih za njeno izvajanje. Zato bi morala pravila za produkte v zvezi z EDIS veljati poleg pravil, določenih v obstoječi zakonodaji Unije. Za EDIS bi morala še posebej veljati pravila o upravljanju in trženju, navedena v Direktivi 2011/61/EU. Enako bi morala za čezmejne dejavnosti EDIS veljati tudi pravila glede čezmejnega opravljanja storitev in pravice do ustanavljanja, navedena v Direktivi 2011/61/EU. Dopolnjevati bi jih morala posebna pravila glede trženja, zasnovana za čezmejno trženje EDIS malim in profesionalnim vlagateljem po vsej Uniji.

(12)     Za vse tiste evropske alternativne investicijske sklade, ki se želijo tržiti kot EDIS, bi morala veljati enotna pravila. Evropskih alternativnih investicijskih skladov, ki se ne želijo tržiti kot EDIS, ta pravila ne bi smela zavezovati, ti skladi pa bi s tem tudi soglašali, da ne bodo izkoriščali prednosti, ki iz tega izhajajo. Po drugi strani podjemi za kolektivne naložbe v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in neevropski AIS ne bi bili primerni za trženje kot EDIS.

(13)     Za zagotovitev skladnosti EDIS z usklajenimi pravili, ki urejajo dejavnosti teh skladov, je nujno zahtevati, da EDIS dovoljenja izdajo pristojni organi. Usklajeno izdajo dovoljenj in postopke nadzora za upravitelje AIS v okviru Direktive 2011/61/EU bi moral zato dopolnjevati poseben postopek izdaje dovoljenj za sklade EDIS. Treba bi bilo vzpostaviti postopke, ki zagotavljajo, da lahko EDIS upravljajo le UAIS EU, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2011/61/EU in so zmožni upravljati EDIS. Uporabljeni so vsi potrebni ukrepi za zagotovitev, da bodo EDIS lahko izpolnjevali usklajena pravila, ki urejajo dejavnosti teh skladov.

(14)     Ker imajo evropski AIS lahko drugačne pravne oblike, ki ne pomenijo nujno statusa pravne osebe, bi bilo treba določbe, ki zahtevajo od EDIS, da ukrepajo, razumeti v smislu, da se v primerih, ko so EDIS ustanovljeni kot evropski AIS in zato, ker nimajo statusa pravne osebe, ne morejo ukrepati sami, nanašajo na upravitelja.

(15)     Za zagotovitev, da bodo EDIS vlagali v dolgoročne naložbe, bi morala pravila glede portfelja EDIS zahtevati jasno opredelitev kategorij sredstev, ki bi bila primerna za vlaganje s strani EDIS, in pogojev, pod katerimi bi bila primerna. EDIS bi morala v primerna naložbena sredstva vložiti vsaj 70 % svojega kapitala. Za zagotovitev integritete EDIS je tudi zaželeno, da se EDIS prepove sodelovanje pri določenih finančnih transakcijah, ki bi zaradi pojava dodatnih tveganj, različnih od tistih, ki so pri skladu, namenjenemu dolgoročnim naložbam, pričakovana, lahko ogrozile njihovo naložbeno strategijo in cilje. Zagotoviti bi bilo treba jasno usmerjenost na dolgoročne naložbe, kar lahko koristi malim vlagateljem, ki so jim manj običajne naložbene strategije tuje. Zato EDIS ne bi smelo biti dovoljeno vlagati v izvedene finančne instrumente, razen za zavarovanje pred tveganji glede trajanja in valute drugih sredstev. Zaradi likvidne narave blaga in izvedenih finančnih instrumentov, ki zagotavlja posredno izpostavljenosti, naložbe v blago ne potrebujejo dolgoročnih obveznosti vlagateljev in bi jih bilo zato treba izključiti. To načelo se ne uporablja za naložbe v infrastrukturo ali družbe, povezane z blagom ali katerih uspešnost je neposredno povezana z donosnostjo blaga, npr. kmetije v primeru kmetijskih proizvodov ali elektrarne v primeru energetskih proizvodov.

(16)     Opredelitev, kaj predstavlja dolgoročno naložbo, je široka. Ne da bi pri tem nujno zahtevala dolgoročna obdobja držanja za upravitelja EDIS, so primerna naložbena sredstva v splošnem nelikvidna, zahtevajo dolgoročne obveznosti za določeno obdobje in imajo dolgoročen ekonomski profil. Primerna naložbena sredstva so neprenosljivi vrednostni papirji in zato nimajo dostopa do likvidnosti sekundarnih trgov. Pogosto zahtevajo obveznosti za določen čas, kar omejuje možnosti njihovega trženja. Narava ekonomske dobe naložbe, ki jo zahtevajo EDIS, je zaradi visokih kapitalskih obveznosti in dolžine obdobja, ki je potrebno za ustvarjanje donosov, dolgoročna. Zato takšna sredstva ne ustrezajo naložbam s pravicami odkupa.

(17)     EDIS bi moralo biti dovoljeno vlagati tudi v sredstva, ki niso primerna naložbena sredstva, saj bi to lahko bilo potrebno, če želijo učinkovito upravljati svoj denarni tok, a le, če je to v skladu z njihovo dolgoročno naložbeno strategijo.

(18)     Primerna naložbena sredstva se morajo razumeti, kot da vključujejo deleže, kot so lastniški ali navidezni lastniški instrumenti, dolžniški instrumenti v kvalificiranih portfeljskih podjetjih in posojila, ki so jim dana. Vključevati bi morala tudi deleže v drugih skladih, ki so usmerjeni na sredstva, kot so naložbe v podjetja, ki ne kotirajo na borzi in ki izdajajo lastniške ali dolžniške instrumente, za katere kupec ni zlahka določljiv. Neposredni deleži realnih sredstev, razen če so listinjena, bi morali tudi ustvariti razred primernih sredstev.

(19)     Navidezni lastniški instrumenti se morajo razumeti, kot da vsebujejo vrsto finančnega instrumenta, ki je kombinacija lastniškega in dolžniškega kapitala, katerega donos je povezan z dobičkom ali izgubo kvalificiranega portfeljskega podjetja in katerega poplačilo v primeru neizpolnitve obveznosti ni v celoti zavarovano. Taki instrumenti vključujejo vrsto finančnih instrumentov, kot so podrejena posojila, tihi deleži, udeležbena posojila, pravice do udeležbe pri dobičku, zamenljive obveznice in obveznice z nakupnim bonom.

(20)     EDIS bi moralo biti kot odraz obstoječih poslovnih praks dovoljeno kupovati obstoječe delnice kvalificiranega portfeljskega podjetja od obstoječih delničarjev tega podjetja. Za zagotovitev kar najširših možnosti za zbiranje sredstev bi morale biti dovoljene tudi naložbe v druge EDIS. Za preprečevanje razpršitve naložb v kvalificirana portfeljska podjetja bi bilo EDIS dovoljeno vlagati le v druge EDIS, če ti skladi niso že sami vložili več kot 10 % svojega kapitala v druge EDIS.

(21)     Uporaba finančnih podjetij je morda nujna za zbiranje in organizacijo prispevkov različnih vlagateljev, vključno z naložbami javne narave, v infrastrukturne projekte. Zato bi bilo treba EDIS dovoliti, da v primerna naložbena sredstva vlagajo prek finančnih podjetij, če so ta podjetja zavezana financiranju dolgoročnih projektov.

(22)     Vlagateljem bi bilo treba zagotoviti, da EDIS neposredno prispevajo k razvoju dolgoročnih naložb, zato bi morali biti EDIS omejeni na naložbe v podjetja, ki ne kotirajo na borzi. Kvalificirana portfeljska podjetja zato ne bi smela biti uvrščena na organizirane trge. Kvalificirana portfeljska podjetja vključujejo infrastrukturne projekte, naložbe v podjetja, ki ne kotirajo na borzi in želijo rasti, in naložbe v nepremičnine ali druga realna sredstva, ki bi lahko bila primerna za namene dolgoročnih naložb.

(23)     Ker so infrastrukturni projekti obsežni, zahtevajo veliko kapitala, ki mora ostati naložen dolgo časa. Taki infrastrukturni projekti vključujejo stavbno infrastrukturo, kot so šole, bolnišnice ali zapori, družbeno infrastrukturo, kot so neprofitna stanovanja, transportno infrastrukturo, kot so ceste, množični tranzitni sistemi ali letališča, energetsko infrastrukturo, kot so energetska omrežja, projekti prilagajanja podnebnim spremembam in zmanjšanja posledic teh sprememb, elektrarne ali cevovodi, infrastrukturo za upravljanje voda, kot so vodovodni sistemi, kanalizacija ali namakalni sistemi, komunikacijsko infrastrukturo, kot so omrežja, in infrastrukturo za ravnanje z odpadki, kot so sistemi recikliranja ali zbiranja odpadkov.

(24)     Podjetja, ki ne kotirajo na borzi, se lahko spopadajo s težavami pri dostopu do kapitalskih trgov in financiranju nadaljnje rasti ter širitve. Zasebno financiranje prek lastniških deležev ali posojil je običajen način zbiranja finančnih sredstev. Ker so takšni instrumenti po svoji naravi dolgoročne naložbe, zahtevajo potrpežljivi kapital, ki ga lahko zagotovijo EDIS.

(25)     Naložbe v realna sredstva zahtevajo potrpežljivi kapital, in sicer zaradi odsotnosti likvidnih sekundarnih trgov. Investicijski skladi predstavljajo bistven vir financiranja sredstev, za katera so potrebni veliki kapitalski odhodki. Za ta sredstva je pogosto potrebno kapitalsko združevanje, da se doseže želena stopnja financiranja. Takšne naložbe potrebujejo dolgo časovno obdobje zaradi na splošno dolge ekonomske dobe, povezane s temi sredstvi. Običajno je za amortizacijo naložbe v znatna realna sredstva potrebnih več let. Da bi olajšali razvoj tako velikih sredstev, bi morali EDIS imeti možnost, da neposredno vlagajo v realna sredstva v vrednosti več kot 10 milijonov EUR. V praksi bi to vključevalo sredstva, kot so infrastruktura, nepremičnine, ladje, letala ali železniški vozni park. Zato je treba neposredne deleže v realnih sredstvih obravnavati enako kot naložbe v kvalificirana portfeljska podjetja.

(26)     Če ima upravitelj delež v portfeljskem podjetju, obstaja tveganje, da bo svoje interese postavil pred interese vlagateljev v sklad. Takšnim nasprotjem interesov se je treba izogniti, zato bi morali EDIS vlagati le v sredstva, ki niso povezana z upraviteljem.

(27)     Če želimo upraviteljem EDIS dovoliti določeno stopnjo prilagodljivosti pri naložbah njihovih skladov, bi bilo treba dovoliti trgovanje z naložbami, ki niso dolgoročne, v obsegu do največ 30 % njihovega kapitala.

(28)     Za omejevanje tveganih dejanj EDIS je nujno zmanjšati tveganje izpostavljenosti do nasprotne stranke, tako da se njihov portfelj podvrže jasnim zahtevam po diverzifikaciji. Vsi izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na prostem trgu (izvedeni finančni instrumenti OTC) bi morali izpolnjevati zahteve Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov[9].

(29)     Za preprečevanje znatnega vpliva, ki bi ga EDIS, ki vlagajo, lahko imeli na upravitelje drugih EDIS ali izdajatelja, se je nujno izogniti pretirani koncentraciji EDIS na eno samo naložbo.

(30)     Da se upraviteljem EDIS med življenjsko dobo sklada omogoči zbiranje dodatnega kapitala, bi jim moralo biti dovoljeno izposojanje denarja v obsegu do 30 % kapitala sklada. Namen tega bi bila zagotovitev dodatnega donosa vlagateljem. Za preprečevanje tveganja zaradi različnih valut bi si EDIS lahko izposojali le v valuti, v kateri upravitelj pričakuje, da bo pridobil sredstvo.

(31)     Zaradi dolgoročne in nelikvidne narave EDIS bi morali upravitelji imeti dovolj časa za vzpostavitev naložbenih omejitev. Pri času, ki je potreben za uvedbo teh omejitev, bi bilo treba upoštevati posebnosti in značilnosti naložb, ki pa ne sme preseči petih let.

(32)     Ne glede na dejstvo, da EDIS ne ponujajo pravic odkupa pred iztekom svoje življenjske dobe, nič ne bi smelo preprečiti sprejetja v trgovanje enot ali delnic posameznega EDIS na organiziranem trgu, kot je določeno v členu 4(14) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov[10], v večstranskem sistemu trgovanja, kot je opredeljen v členu 4(15) Direktive 2004/39/ES, ali v organiziranem sistemu trgovanja, kot je opredeljen v točki (…) Uredbe (…), pri čemer imajo vlagatelji možnost, da svoje enote ali delnice prodajo pred iztekom življenjske dobe EDIS. Pravila ali akti o ustanovitvi EDIS zato ne bi smeli preprečiti, da se enote ali delnice sprejmejo v trgovanje na organiziranih trgih ali da se z njimi tam trguje, poleg tega pa tudi ne bi smeli preprečiti vlagateljem, da prosto prenesejo svoje delnice ali enote na tretje osebe, ki jih želijo kupiti.

(33)     Da se vlagateljem omogoči učinkovit odkup njihovih enot ali delnic ob koncu življenjske dobe sklada, bi moral upravitelj portfeljska sredstva EDIS začeti prodajati pravočasno, da se zagotovi pravilna realizacija vrednosti. Pri določanju urejenega časovnega razporeda dezinvestiranja bi moral upravitelj EDIS upoštevati različne profile zapadlosti naložb in čas, potreben za iskanje kupca sredstev, v katera je vlagal EDIS. Ker vzdrževanje naložbenih omejitev v tem časovnem obdobju za unovčenje ni praktično, bi morala njihova veljavnost z začetkom tega obdobja prenehati.

(34)     Sredstva, v katera je EDIS vlagal, lahko v času življenjske dobe sklada začnejo kotirati na organiziranem trgu. Če se to zgodi, sredstvo ne izpolnjuje več zahteve te uredbe, da ne sme kotirati na borzi. Da se upraviteljem omogoči dezinvestiranje takega sredstva na urejen način, se lahko to sredstvo do treh let upošteva v zahtevi po 70-odstotni omejitvi primernih naložbenih sredstev.

(35)     Ob upoštevanju posebnih značilnosti EDIS in ciljnih malih ter profesionalnih vlagateljev je pomembno, da se vzpostavijo stroge zahteve po preglednosti, ki bodo bodočim vlagateljem omogočale informirano presojo in popolno zavedanje predvidenih tveganj. Poleg upoštevanja zahtev glede preglednosti iz Direktive 2011/61/EU bi morali EDIS tudi objaviti prospekt, vsebina katerega bi morala nujno vsebovati vse informacije, ki jih morajo kolektivni naložbeni podjemi zaprtega tipa razkriti v skladu z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta[11] ter Uredbo Komisije (ES) št. 809/2004[12]. Za trženje EDIS malim vlagateljem bi morala biti obvezna objava dokumenta s ključnimi informacijami v skladu z Uredbo št. […] z dne […] Evropskega parlamenta in Sveta. Poleg tega bi morali vsi dokumenti o trgovanju izrecno poudarjati profil tveganj EDIS.

(36)     Ker so EDIS usmerjeni tako na profesionalne kot na male vlagatelje po vsej Uniji, je trženjskim zahtevam, navedenim v Direktivi 2011/61/EU, nujno treba dodati določene zahteve, da se zagotovi ustrezna raven zaščite vlagateljev. Zato bi morali biti na voljo sistemi za vpis, izplačila imetnikom enot ali delničarjem, ponovni odkup enot ali delnic, odkup enot ali delnic in objavo podatkov, ki so jih EDIS in njihovi upravitelji dolžni zagotoviti. Poleg tega je treba zagotoviti, da mali vlagatelji ne bodo prikrajšani nasproti izkušenim profesionalnim vlagateljem, zato morajo biti pri trženju EDIS malim vlagateljem uvedeni določeni zaščitni ukrepi.

(37)     Organi, pristojni za EDIS, bi morali preveriti, ali bo EDIS zmožen tekočega izpolnjevanja zahtev te uredbe. Ker imajo pristojni organi v okviru Direktive 2011/61/EU že široke pristojnosti, je te pristojnosti nujno razširiti tako, da bodo izvajane glede na nova skupna pravila o EDIS.

(38)     ESMA bi moral biti v zvezi s to uredbo sposoben izvajati vsa pooblastila, ki so nanj prenesena z Direktivo 2011/61/EU.

(39)     Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (ESMA) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES[13], bi moral imeti osrednjo vlogo pri uporabi pravil, ki zadevajo EDIS, z zagotavljanjem dosledne uporabe predpisov Unije s strani nacionalnih pristojnih organov. Ker je ESMA organ z visoko specializiranimi strokovnjaki za vrednostne papirje in trge, je učinkovito in ustrezno, da se mu zaupa priprava osnutkov regulativnih tehničnih standardov, ki ne vključujejo odločitev politik. Te osnutke mora predložiti Komisiji z upoštevanjem okoliščin, v katerih bo življenjska doba EDIS dovolj dolga, da bo zajemala življenjsko dobo vsakega posameznega sredstva EDIS, lastnosti časovnega razporeda urejene prodaje sredstev EDIS, opredelitve, metodologije izračuna in predstavitve razkritja stroškov ter lastnosti sistemov, ki jih morajo EDIS vzpostaviti v vsaki državi članici, kjer želijo tržiti enote ali delnice.

(40)     Nova enotna pravila o EDIS bi se morala uporabljati v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[14] ter Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[15].

(41)     Ciljev te uredbe, in sicer zagotovitve enotnih zahtev glede pogojev za naložbe in delovanje EDIS po vsej Uniji ter sočasnega popolnega upoštevanja potrebe po uravnovešanju varnosti in zanesljivosti EDIS z učinkovitim delovanjem trga za dolgoročno financiranje in stroški za različne zainteresirane strani, države članice ne morejo v zadostni meri doseči. Ker jih je zaradi njihove obsežnosti in učinkov lažje dosegati na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego zadevnih ciljev.

(42)     Nova enotna pravila o EDIS spoštujejo temeljne pravice in upoštevajo načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ter še posebej zaščito potrošnikov, pravico do poslovanja, pravico do odprave in poštenega sojenja ter zaščito osebnih podatkov. Nova enotna pravila o EDIS bi se morala uporabljajo v skladu s temi pravicami in načeli.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I Splošne določbe

Člen 1 Vsebina

1.           Ta uredba določa enotna pravila glede pridobitev dovoljenj, naložbenih politik in pogojev delovanja evropskih alternativnih investicijskih skladov („AIS“), ki se v Uniji tržijo kot evropski dolgoročni investicijski skladi („EDIS“).

2.           Področju, ki je zajeto v tej uredbi, države članice ne smejo dodajati dodatnih zahtev.

Člen 2 Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „kapital“ pomeni skupni prispevek kapitala in neporabljeni kapital na vpoklic, izračunan na podlagi zneskov, ki jih je mogoče vložiti po odbitku vseh plačil, dajatev in stroškov, ki jih neposredno ali posredno krijejo vlagatelji;

(2) „lastniški instrument“ pomeni lastniški delež v podjetju, ki ga predstavljajo delnice ali druge oblike deležev v kapitalu kvalificiranega portfeljskega podjetja in se izda njegovim vlagateljem;

(3) „navidezni lastniški instrument“ pomeni katero koli vrsto finančnega instrumenta, katerega donos je povezan z dobičkom ali izgubo kvalificiranega portfeljskega podjetja in katerih poplačilo v primeru neizpolnitve obveznosti ni v celoti zavarovano;

(4) „finančno podjetje“ pomeni katerega koli od naslednjih subjektov:

(a) kreditno institucijo iz člena 4(1) Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta[16];

(b) investicijsko podjetje, kot je določeno v točki 1 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES;

(c) zavarovalnico iz člena 13(1) Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta[17];

(d) finančni holding, kot je določeno v členu 4(19) Direktive 2006/48/ES;

(e) mešani poslovni holding, kot je opredeljen v členu 4(20) Direktive 2006/48/ES;

(5) „pristojni organ EDIS“ pomeni pristojni organ matične države članice evropskega AIS, kot je določena v členu 4(1)(p) Direktive 2011/61/EU;

(6) „matična država članica EDIS“ pomeni državo članico, v kateri so EDIS pridobili dovoljenje.

Člen 3 Pridobitev dovoljenj in uporaba oznake

1.           Za pridobitev dovoljenja za upravljanje EDIS so primerni le evropski AIS.

2.           EDIS se lahko tržijo le v Uniji, kjer so v skladu s to uredbo pridobili dovoljenje.

Dovoljenje za upravljanje EDIS velja v vseh državah članicah.

3.           Kolektivni naložbeni podjem lahko uporablja oznako „EDIS“ ali „dolgoročni investicijski sklad“ le v povezavi s seboj ali z enotami ali delnicami, ki jih izdaja tam, kjer je v skladu s to uredbo pridobil dovoljenje.

4.           Pristojni organi za EDIS vsako četrtletje obvestijo organ ESMA o odobrenih ali odvzetih dovoljenjih v skladu s to uredbo.

ESMA vodi osrednji javni register, v katerem so navedeni vsi EDIS, ki so pridobili dovoljenje v okviru te uredbe, njegov upravitelj in pristojni organ EDIS. Register je na voljo v elektronski obliki.

Člen 4 Vloga za pridobitev dovoljenja za upravljanje EDIS

1.           EDIS za dovoljenje zaprosijo pri pristojnem organu.

V vlogi za pridobitev dovoljenja za upravljanje EDIS se navede naslednje:

(a) pravila upravljanja ali akti o ustanovitvi;

(b) informacije o istovetnosti upravitelja;

(c) informacije o istovetnosti depozitarja;

(d) opis informacij, ki bodo na voljo vlagateljem;

(e) vse druge informacije ali dokumenti, ki jih zahteva pristojni organ EDIS, da preveri skladnost z zahtevami iz te direktive.

2.           Upravitelj evropskega alternativnega investicijskega sklada („EU UAIS“), ki je pridobil dovoljenje v okviru Direktive 2011/61/EU, mora pristojni organ EDIS zaprositi za dovoljenje za upravljanje EDIS, ki je predložil vlogo za pridobitev dovoljenja za delovanje v skladu z odstavkom 1.

V vlogi za pridobitev dovoljenja za upravljanje EDIS se navede naslednje:

(a) pisni dogovor z depozitarjem;

(b) informacije o ureditvi prenosa nalog glede portfelja in upravljanja tveganj ter upravnih nalog v zvezi z EDIS;

(c) informacije o naložbenih strategijah, profilu tveganja in drugih značilnostih AIS, za katerega ima UAIS dovoljenje za upravljanje.

Pristojni organ EDIS lahko prosi pristojni organ EU UAIS za pojasnilo in informacije glede dokumentacije, na katero se nanaša drugi pododstavek, ali za potrdilo, da EDIS ustrezajo dovoljenju, ki ga je EU UAIS pridobil za upravljanje AIS. Pristojni organ EU UAIS mora odgovoriti v 10 delovnih dneh od datuma, ko je prejel zahtevo pristojnega organa EDIS.

3.           EDIS in EU UAIS morajo biti v dveh mesecih od datuma predložitve popolne vloge obveščeni o tem, ali je bilo dovoljenje za upravljanje EDIS izdano.

4.           O kakršnih koli naknadnih spremembah dokumentacije, na katero se nanašata odstavka 1 in 2, mora biti takoj obveščen pristojni organ EDIS.

Člen 5 Pogoji za izdajo dovoljenja

1.           EDIS, ki vlagajo vlogo, se dovoljenje lahko izda le, če je njihov pristojni organ:          

(a) prepričan, da bodo EDIS, ki vlagajo vlogo, zmožni izpolnjevati vse zahteve te uredbe;

(b) odobril vlogo EU UAIS, ki je v okviru Direktive 2011/61/EU pridobil dovoljenje za upravljanje EDIS, pravila sklada in izbiro depozitarja.

2.           Pristojni organ EDIS lahko zavrne vlogo EU UAIS za upravljanje EDIS le, če:

(a) EU UAIS ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe;

(b) EU UAIS ne izpolnjuje zahtev iz Direktive 2011/61/EU;

(c) EU UAIS ni pridobil dovoljenja svojega pristojnega organa za upravljanje AIS, ki vključujejo vrsto skladov, kot jih zajema ta uredba;

(d) EU UAIS ni predložil dokumentacije iz člena 4(2).

Pred zavrnitvijo vloge se mora pristojni organ EDIS posvetovati s pristojnim organom EU UAIS.

3.           Pristojni organ ne sme izdati dovoljenja za upravljanje EDIS, če EDIS, ki vlagajo vlogo, ne smejo zakonito tržiti svojih enot ali delnic v svoji matični državi.

4.           Izdaja dovoljenja za upravljanje EDIS ne sme biti pogojena z zahtevo, da EU UAIS, ki se mu dovoljenje izda v matični državi članici EDIS, upravlja z EDIS, ali da EU UAIS izvaja ali prenese dejavnosti v matično državo članico EDIS.

Člen 6 Veljavna pravila in odgovornost

1.           EDIS morajo vedno izpolnjevati vse določbe te uredbe.

2.           EDIS in njihov upravitelj morajo vedno izpolnjevati vse zahteve Direktive 2011/61/EU.

3.           Za zagotavljanje skladnosti s to uredbo je odgovoren upravitelj EDIS. Upravitelj je odgovoren za kakršno koli izgubo ali škodo, ki bi nastala zaradi neskladnosti s to uredbo.

Poglavje II Obveznosti v zvezi z naložbeno politiko EDIS

Oddelek 1 Splošna pravila in primerna sredstva

Člen 7 Naložbeni razdelki

Pri EDIS, sestavljenem iz več naložbenih razdelkov, se vsak naložbeni razdelek za namene tega poglavja obravnava kot ločen EDIS.

Člen 8 Primerne naložbe

1.           EDIS lahko vlagajo le v naslednje kategorije sredstev in le pod pogoji, ki jih navaja ta uredba:

(a) primerna naložbena sredstva;

(b) sredstva iz člena 50(1) Direktive 2009/65/ES Evropskega Parlamenta in Sveta[18].

2.           EDIS ne smejo opravljati ničesar od naštetega:

(a) prodaje sredstev na kratko;

(b) prevzemati neposredne ali posredne izpostavljenosti, vključno prek izvedenih finančnih instrumentov, certifikatov, ki jih predstavljajo, indeksov, ki na njih temeljijo, ali kakršnega koli drugega načina ali instrumenta, s katerim bi pridobili izpostavljenost;

(c) vstopati v pogodbena razmerja glede posojanja in izposojanja vrednostnih papirjev ter v pogodbena razmerja glede ponovnega odkupa ali kakršno koli drugo pogodbeno razmerje, ki bi obremenilo sredstva EDIS;

(d) uporabljati izvedenih finančnih instrumentov, razen če osnovni instrument sestavljajo obrestne mere ali valute in je njegov izključni namen zavarovanje pred tveganji glede trajanja in deviznih tečajev, povezanimi z drugimi naložbami EDIS.

Člen 9 Primerna naložbena sredstva

Sredstvo iz člena 8(1)(a) je primerno za naložbo s strani EDIS le, če spada v eno od naslednjih kategorij:

(a) lastniški ali navidezni lastniški instrumenti, ki jih je:

(i)      izdalo kvalificirano portfeljsko podjetje in so jih EDIS pridobili neposredno od kvalificiranega portfeljskega podjetja;

(ii)      izdalo kvalificirano portfeljsko podjetje v zameno za lastniški instrument, ki so ga EDIS prej neposredno pridobili od kvalificiranega portfeljskega podjetja;

(iii)     izdalo podjetje, katerega hčerinsko podjetje v večinski lasti je kvalificirano portfeljsko podjetje, v zameno za lastniški instrument, ki so ga EDIS od kvalificiranega lastniškega podjetja pridobili v skladu s točkami (i) in (ii);

(b) dolžniški instrumenti, ki jih je izdalo kvalificirano portfeljsko podjetje;

(c) posojila, ki so jih EDIS odobrili kvalificiranemu portfeljskemu podjetju;

(d) enote ali delnice enega ali več drugih skladov EDIS, EuVECA in EuSEF, če ti skladi EDIS, EuVECA in EuSEF niso že sami vložili več kot 10 % svojega kapitala v sklade EDIS;

(e) neposredni deleži posameznih realnih sredstev, za katere se zahteva predhodna naložba v dolgoročna sredstva v višini najmanj 10 milijonov EUR ali v enakovredni valuti na datum nastanka teh odhodkov.

Člen 10 Kvalificirano portfeljsko podjetje

1.           Kvalificirano portfeljsko podjetje iz člena 9(1) je portfeljsko podjetje, ki ni kolektivni naložbeni podjem, in izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a) da ni finančno podjetje;

(b) da ni sprejeto v trgovanje:

(i)      na organiziranem trgu, kot je opredeljen v členu 4(14) Direktive 2004/39/ES;

(ii)      v večstranskem sistemu trgovanja, kot je opredeljen v členu 4(15) Direktive 2004/39/ES;

(iii)     v organiziranem sistemu trgovanja, kot je opredeljen v točki […] Uredbe […];

(c) ustanovljeno mora biti v državi članici ali v tretji državi, če:

(i)      ta država ni uvrščena na seznam jurisdikcij, za katere je Projektna skupine za finančno ukrepanje („FATF“) ugotovila, da so visoko tvegane in ne sodelujejo;

(ii)      je podpisala sporazum z matično državo članico upravitelja EDIS in z vsako drugo državo članico, v kateri se nameravajo tržiti enote ali deleži EDIS, da zagotovi, da tretja država v celoti izpolnjuje standarde iz člena 26 Vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital ter zagotovi učinkovito izmenjavo informacij o davčnih zadevah, vključno z vsemi večstranskimi davčnimi sporazumi.

2.           Z odstopanjem od odstavka 1(a) tega člena je kvalificirano portfeljsko podjetje lahko finančno podjetje, ki financira izključno samo kvalificirana portfeljska podjetja iz odstavka 1 tega člena ali realna sredstva iz člena 9.

Člen 11 Nasprotje interesov

EDIS ne vlaga v primerno naložbeno sredstvo, v katerem upravitelj ima ali prejema neposredni ali neposredni interes in ki ni držanje enot ali delnic EDIS, ki ga upravlja.

Oddelek 2 Določbe o naložbenih politikah

Člen 12 Sestava in diverzifikacija portfelja

1.           EDIS vložijo v primerna naložbena sredstva vsaj 70 % svojega kapitala.

2.           EDIS lahko naložijo največ:

(a) 10 % svojega kapitala v sredstva, ki jih je izdalo katero koli posamezno kvalificirano portfeljsko podjetje;

(b) 10 % svojega kapitala v posamezna realna sredstva;

(c) 10 % svojega kapitala v enote ali delnice katerega koli posameznega sklada EDIS, EuVECA ali EuSEF;

(d) 5 % svojega kapitala v sredstva iz člena 8(1)(b), če je ta sredstva izdal kateri koli posamezni organ.

3.           Skupna vrednost enot ali delnic skladov EDIS, EuvECA in EuSEF v portfelju EDIS ne sme presegati 20 % vrednosti njegovega kapitala.

4.           Skupna izpostavljenost EDIS nasprotni stranki, ki izhaja iz posla z izvedenim finančnim instrumentom, s katerim se trguje na prostem trgu, ali pogodbe o odkupu in povratni prodaji, ne sme presegati 5 % njegovega kapitala.

5.           Z odstopanjem od odstavka 2(a) in 2(b) lahko EDIS zvišajo navedeno 10-odstotno omejitev na 20 %, če skupna vrednost sredstev, ki jih EDIS drži v kvalificiranih portfeljskih podjetjih, v katera vložijo več kot 10 % svojega kapitala, ne presega 40 % vrednosti njegovega kapitala.

6.           Gospodarske družbe, ki so vključene v isto skupino za namene konsolidiranih računovodskih izkazov, kot jih ureja Sedma direktiva Sveta 83/349/EGS[19], ali v skladu s priznanimi mednarodnimi računovodskimi standardi, se za izračunavanje omejitev iz odstavkov od 1do 5 obravnavajo kot posamezno kvalificirano portfeljsko podjetje ali posamezni organ.

Člen 13 Koncentracija

1.           EDIS lahko pridobijo največ 25 % enot ali delnic posameznega EDIS, EuVECA ali EuSEF.

2.           Omejitve glede koncentracije iz člena 56(2) Direktive 2009/65/ES morajo veljati za naložbe v sredstva iz člena 8(1)(b) te uredbe.

Člen 14 Izposojanje denarja

EDIS si lahko izposodijo denar, če taka izposoja izpolnjuje vse naštete pogoje:

(a) če ne predstavlja več kot 30 % kapitala EDIS;

(b) če je njen namen pridobivanje deležev v primernih naložbenih sredstvih;

(c) če je pogodba zanjo sklenjena v isti valuti, kot je valuta sredstev, ki bodo pridobljena z izposojenim denarjem;

(d) če ne ovira realizacije katerega koli sredstva iz portfelja EDIS;

(e) če ne obremenjuje sredstev iz portfelja EDIS.

Člen 15 Uporaba sestave portfelja in pravil o diverzifikaciji

1.           Omejitve naložb iz člena 12(1), morajo:

(a) veljati do datuma, navedenega v pravilih EDIS ali aktih o ustanovitvi, pri čemer morajo biti za določitev tega datuma upoštevane posebnosti in značilnosti sredstev, ki jih bodo EDIS vložili, ne sme pa biti poznejši od petih let po pridobitvi dovoljenja EDIS. V izjemnih primerih lahko pristojni organ EDIS ob predložitvi ustrezno utemeljenega naložbenega načrta lahko odobri podaljšanje te časovne omejitve, vendar ne več kot za dodatno leto;

(b) prenehati veljati, ko EDIS začnejo prodajati sredstva v skladu s svojo politiko odkupov, kot je navedena v členu 16;

(c) biti začasno prekinjene, ko EDIS zbirajo dodatni kapital, če ta prekinitev ne traja dlje od 12 mesecev.

2.           Če dolgoročno sredstvo, v katero so vlagali EDIS, izda kvalificirano portfeljsko podjetje, ki ne izpolnjuje več zahtev člena 10(1)(b), se dolgoročno sredstvo lahko še naprej upošteva pri izračunavanju vrednosti 70 %, omenjene v členu 12(1) za največ tri leta od datuma, od katerega portfeljsko podjetje ne izpolnjuje več zahtev iz člena 10.

Poglavje III Odkup, trgovanje in izdajanje delnic ali enot EDIS ter delitev prihodka

Člen 16 Politika odkupov

1.           Vlagatelji ne smejo zahtevati odkupa svojih enot pred iztekom življenjske dobe EDIS. Vlagatelji imajo možnost začeti odkup dan po izteku življenjske dobe EDIS.

Konec življenjske dobe EDIS se jasno določi v pravilih ali aktih o ustanovitvi EDIS ter se objavi za vlagatelje.

V pravilih ali aktih o ustanovitvi EDIS ter objavi za vlagatelje morajo so navedeni postopki za odkup in prodajo sredstev, jasno pa mora biti navedeno tudi to, da imajo vlagatelji možnost začeti odkup dan po datumu, ki določa konec življenjske dobe EDIS.

2.           Življenjska doba EDIS mora biti dovolj dolga, da zajema življenjsko dobo vsakega posameznega sredstva EDIS, merjeno glede na profil nelikvidnosti, gospodarsko življenjsko dobo sredstva in navedeni cilj dolgoročne naložbe EDIS.

3.           Vlagatelji lahko zahtevajo prenehanje delovanja EDIS, če njihove zahteve po odkupu v enem letu po koncu življenjske dobe EDIS niso izpolnjene.

4.           Vlagatelji morajo vedno imeti možnost, da so poplačani v gotovini.

5.           Poplačilo v naravi iz sredstev EDIS je mogoče le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) v pravilih ali aktih o ustanovitvi EDIS je predvidena ta možnost, pod pogojem, da so vsi vlagatelji obravnavani pravično;

(b) vlagatelj pisno zahteva poplačilo v delnicah sredstev sklada;

(c) prenos teh sredstev ne omejujejo nobena posebna pravila.

6.           ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih bo določena dovolj dolga življenjska doba EDIS, da bo zajemala življenjsko dobo vsakega posameznega sredstva EDIS.

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov do […].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 17 Sekundarni trg

1.           Pravila ali akti o ustanovitvi EDIS ne smejo preprečevati sprejetja v trgovanje enot ali delnic posameznega EDIS na organiziranem trgu, kot je opredeljen v členu 4(14) Direktive 2004/39/ES, v večstranskem sistemu trgovanja, kot je opredeljen v členu 4(15) Direktive 2004/39/ES, ali v organiziranem sistemu trgovanja, kot je opredeljen v točki (…) Uredbe (…).

2.           Pravila ali akti o ustanovitvi EDIS vlagateljem ne smejo preprečevati prostega prenosa delnic ali enot tretjim osebam.

Člen 18 Izdaja novih delnic ali enot

1.           Posamezni EDIS lahko ponudi nove izdaje delnic ali enot v skladu s svojimi pravili sklada ali akti o ustanovitvi.

2.           Posamezni EDIS ne sme izdajati novih delnic ali enot po ceni, ki je nižja od neto vrednosti njegovih sredstev, ne da bi jih prej po tej ceni ponudili obstoječim vlagateljem.

Člen 19 Prodaja sredstev EDIS

1.           Vsi EDIS morajo za urejeno prodajo svojih sredstev, s katero bodo vlagatelji po koncu življenjske dobe EDIS imeli možnost odkupa, sprejeti razčlenjen časovni razpored.

2.           Časovni razpored iz odstavka 1 vsebuje:

(a) oceno trga za potencialne kupce;

(b) oceno in primerjavo potencialnih prodajnih cen;

(c) vrednotenje sredstev, ki bodo odprodana;

(d) natančen časovni okvir za časovni razpored prodaje.

3.           ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, pri čemer določi merila za oceno iz točke (a) in vrednotenje iz točke (c) odstavka 2.

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov do […].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 20 Porazdelitev prihodka

1.           Posamezni EDIS lahko med vlagatelje redno porazdeli prihodek, ki ga prinašajo sredstva, vsebovana v portfelju. Ta prihodek mora vključevati:

(a) kakršen koli prihodek, ki ga sredstva redno ustvarjajo;

(b) povečano vrednost kapitala, realizirano po prodaji sredstva, a brez prvotnih sprejetih kapitalskih obveznosti.

2.           Obseg razdeljenega prihodka ne sme presegati obsega, ki je potreben za prihodnje obveznosti EDIS.

3.           EDIS morajo v pravilih sklada ali aktih o ustanovitvi navesti politiko porazdelitve, ki jo bodo sprejeli med življenjsko dobo sklada.

Poglavje IV Zahteve glede preglednosti

Člen 21 Preglednost

1.           Enot ali delnic EDIS, ki imajo dovoljenje, ni dovoljeno tržiti brez predhodne objave prospekta.

Enot ali delnic EDIS, ki imajo dovoljenje, ni dovoljeno tržiti malim vlagateljem v Uniji brez predhodne objave dokumenta s ključnimi informacijami v skladu z Uredbo št. […] z dne […] Evropskega parlamenta in Sveta[20].

2.           Prospekt vsebuje informacije, ki jih vlagatelji potrebujejo za informirano presojo o predlagani naložbi ter predvsem z njo povezanih tveganjih.

3.           Prospekt vsebuje najmanj naslednje:

(a) izjavo, v kateri je navedeno, kako naložbeni cilji in strategije za dosego teh ciljev, ki jih imajo EDIS, opredeljujejo naravo sklada kot dolgoročno;

(b) informacije za razkritje kolektivnim naložbenim podjemom zaprtega tipa v skladu z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta[21] in Uredbo Komisije (ES) št. 809/2004[22];

(c) informacije za razkritje vlagateljem na podlagi člena 23 Direktive 2011/61/EU, če jih ne zajema že točka (b) tega odstavka;

(d) jasno oznako kategorij sredstev, za katera imajo EDIS dovoljenje, da lahko vanje vlagajo;

(e) kakršne koli druge informacije, za katere pristojni organi menijo, da so pomembne za namen odstavka 2.

4.           Prospekt, dokument s ključnimi informacijami in vsi drugi trženjski dokumenti morajo jasno obveščati vlagatelje o nelikvidni naravi sklada.

Prospekt, dokument s ključnimi informacijami in vsi drugi trženjski dokumenti morajo še posebej jasno:

(a) obveščati vlagatelje o dolgoročni naravi naložb v EDIS;

(b) obveščati vlagatelje o koncu življenjske dobe EDIS;

(c) navesti, ali se nameravajo EDIS tržiti malim vlagateljem;

(d) navesti, da vlagatelji nimajo pravice odkupiti svoje naložbe pred koncem življenjske dobe EDIS;

(e) navesti pogostost in čas plačila kakršnih koli prihodkov vlagateljem med življenjsko dobo sklada, če bodo taki prihodki obstajali;

(f) svetovati vlagateljem, da naj v EDIS vložijo le majhen delež svojega naložbenega portfelja.

Člen 22 Razkritje stroškov

1.           Prospekt mora jasno obveščati vlagatelje o obsegu različnih stroškov, ki jih neposredno ali posredno krije vlagatelj. Različne stroške je treba združiti glede na naslednje rubrike:

(a) stroški vzpostavitve EDIS;

(b) stroški, povezani s pridobivanjem sredstev;

(c) stroški upravljanja;

(d) stroški distribucije;

(e) drugi stroški, vključno z upravnimi in regulatornimi stroški ter stroški hrambe in revizije.

2.           V prospektu mora biti objavljeno skupno razmerje stroškov glede na kapital EDIS.

3.           Ključni dokument z informacijami mora v okviru predstavitve skupnih stroškov v denarni in odstotni obliki odražati vse stroške, navedene v prospektu.

4.           ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih podrobno navede:

(a) skupne opredelitve, metodologije izračunavanja in oblike predstavitve stroškov iz odstavka 1 ter skupnega razmerja stroškov iz odstavka 2;

(b) skupne opredelitve, metodologije izračunavanja in oblike, v kateri bodo predstavljeni skupni stroški iz odstavka 3.

Pri pripravi teh regulativnih tehničnih standardov mora ESMA upoštevati osnutke regulativnih standardov, navedenih v točki (…) Uredbe (…) [PRIPS].

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov do […].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Poglavje V Trženje enot ali delnic EDIS

Člen 23 Zmogljivosti, ki so na voljo vlagateljem

1.           Upravitelj EDIS v vsaki državi članici, v kateri namerava tržiti enote ali delnice navedenega EDIS, vzpostaviti sisteme, ki bodo na voljo za vpis, izplačila imetnikom enot ali delničarjem, ponovni odkup enot ali delnic, odkup enot ali delnic in objavo podatkov, ki so jih EDIS in njihovi upravitelji dolžni zagotoviti.

2.           ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov s podrobno opredelitvijo vrst in značilnosti zmogljivosti, njihovo tehnično infrastrukturo in natančno opredelitev njihovih nalog v zvezi z vlagatelji EDIS iz odstavka 1.

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov do […].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 24 Dodatne zahteve za trženje malim vlagateljem

Upravitelj EDIS mora imeti možnost tržiti enote ali delnice teh EDIS malim vlagateljem, pri čemer mora izpolnjevati vse naslednje dodatne zahteve:

(a) da pravila ali akti o ustanovitvi EDIS zagotavljajo enako obravnavo vseh vlagateljev in da posamezni vlagatelji ali skupine vlagateljev niso deležni prednostne obravnave ali posebnih gospodarskih ugodnosti;

(b) da EDIS niso strukturirani kot partnerstvo;

(c) da mali vlagatelji lahko med obdobjem vpisovanja in vsaj dva tedna po vpisu enot ali delnic EDIS prekličejo svoj vpis, denar pa jim je vrnjen brez kazni.

Člen 25 Trženje enot ali delnic EDIS

1.           Upravitelj EDIS mora imeti možnost tržiti enote ali delnice teh EDIS, ki imajo dovoljenje, profesionalnim in malim vlagateljem v svoji matični državi po izdaji obvestila v skladu s členom 31 Direktive 2011/61/EU.

2.           Upravitelj EDIS mora imeti možnost tržiti enote ali delnice teh EDIS, ki imajo dovoljenje, profesionalnim in malim vlagateljem v državah članicah, ki niso matična država upravitelja EDIS, po izdaji obvestila v skladu s členom 32 Direktive 2011/61/EU.

3.           Upravitelj EDIS mora v zvezi z vsemi EDIS podrobno navesti pristojnemu organu, ali jih namerava tržiti malim vlagateljem ali ne.

4.           Poleg dokumentacije in informacij, ki so zahtevane na podlagi členov 31 in 32 Direktive 2011/61/EU, mora upravitelj EDIS pristojnemu organu priskrbeti vse naslednje:

(a) prospekt EDIS;

(b) dokument s ključnimi informacijami o EDIS, če bodo trženi malim vlagateljem;

(c) podatke o zmogljivostih iz člena 22.

5.           Pristojnosti in pooblastila pristojnih organov v skladu s členoma 31 in 32 Direktive 2011/61/EU morajo biti razumljena tako, da se nanašajo tudi na trženje EDIS malim vlagateljem in da zajemajo dodatne zahteve, navedene v tej uredbi.

6.           Poleg pooblastil v skladu s prvim odstavkom člena 31(3) Direktive 2011/61/EU mora pristojni organ matične države članice upravitelja EDIS tudi preprečiti trženje EDIS, ki imajo dovoljenje, če upravitelj EDIS ne izpolnjuje ali ne bo izpolnjeval zahtev te uredbe.

7.           Poleg pooblastil v skladu s prvim odstavkom člena 32(3) Direktive 2011/61/EU mora pristojni organ matične države članice upravitelja EDIS tudi zavrniti prenos popolne dokumentacije pristojnim organom države članice, v kateri se EDIS nameravajo tržiti, če upravitelj EDIS ne izpolnjuje ali ne bo izpolnjeval zahtev te uredbe.

Poglavje VI Nadzor

Člen 26 Nadzor s strani pristojnih organov

1.           Pristojni organi morajo redno nadzirati skladnost s to uredbo.

2.           Pristojni organ EDIS je odgovoren za nadzor skladnosti s pravili, navedenimi v poglavjih II, III in IV.

3.           Pristojni organ EDIS je odgovoren za nadzor skladnosti z obveznostmi, navedenimi v pravilih sklada ali v aktih o ustanovitvi, ter obveznostmi, navedenimi v prospektu, ki morajo biti skladne s to uredbo.

4.           Pristojni organ upravitelja EDIS je odgovoren za nadzor ustreznosti ureditve in organizacijske strukture upravitelja, kar upravitelju omogoča izpolnjevanje obveznosti in pravil, ki se nanašajo na sestavo in delovanje vseh EDIS, ki jih upravlja.

Pristojni organ upravitelja je odgovoren za nadzor skladnosti upravitelja EDIS s to uredbo.

5.           Pristojni organi morajo nadzirati kolektivne naložbene podjeme, ki so ustanovljeni ali se tržijo na njihovih ozemljih, in se prepričati, da ti podjemi ne uporabljajo oznake EDIS ali se predstavljajo kot EDIS, če nimajo dovoljenja in niso skladni s to uredbo.

Člen 27 Pooblastila pristojnih organov

1.           Pristojni organi dobijo vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog na podlagi te uredbe.

2.           Pooblastila, ki so prenesena na pristojne organe v skladu z Direktivo 2011/61/EU, se tudi izvajajo v skladu s to uredbo.

Člen 28 Pooblastila in pristojnosti ESMA

1.           ESMA mora imeti pooblastila, potrebna za izvajanje nalog, ki ji jih nalaga ta uredba.

2.           Pooblastila ESMA v skladu z Direktivo 2011/61/EU se izvajajo tudi v skladu s to uredbo in z Uredbo (ES) št. 45/2001.

3.           Za namene Uredbe (EU) št. 1095/2010 mora biti ta uredba vključena v vse pravno zavezujoče akte Unije, ki prenašajo naloge na Organ, kot je navedeno v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 29 Sodelovanje med organi

1.           Pristojni organ EDIS in pristojni organ upravitelja morata, če nista isti subjekt, za izpolnjevanje svojih dolžnosti v okviru te uredbe medsebojno sodelovati in si izmenjevati informacije.

2.           Pristojni organi in ESMA medsebojno sodelujejo pri opravljanju svojih dolžnosti iz te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.

3.           Pristojni organi in ESMA si izmenjajo vse informacije in dokumente, potrebne za izvajanje svojih dolžnosti iz te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010, zlasti za prepoznavanje in odpravo kršitev te uredbe.

Poglavje VII Končne določbe

Člen 30 Pregled

Komisija najpozneje tri leta po začetku veljavnosti te uredbe opravi pregled izvajanja uredbe. V pregledu zlasti analizira:

(a) učinek določb iz člena 16(1), ki vlagateljem onemogočajo odkup enot ali delnic pred iztekom življenjske dobe EDIS. V pregledu, v katerem se upošteva distribucija EDIS različnim kategorijam vlagateljev, se oceni tudi, ali bi izvzetje omejenega števila posameznih malih vlagateljev iz tega pravila povečalo povpraševanje po EDIS med malimi vlagatelji;

(b) učinek uporabe minimalnega praga v višini 70 % za primerna naložbena sredstva iz člena 12(1) na diverzifikacijo sredstev, zlasti da se oceni, ali bi bili potrebni strožji ukrepi o likvidnosti, če bi bilo omejeno število posameznih malih vlagateljev izvzetih iz prepovedi o odkupu njihovih enot ali delnic pred iztekom življenjske dobe EDIS;

(c) obseg trženja EDIS v Uniji, vključno s tem, ali bi UAIS iz člena 3(2) Direktive 2011/61/EU imeli interes tržiti EDIS.

Rezultati pregleda se posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu, ki se jim po potrebi priloži predlog za spremembo.

Člen 31 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednica                                                   Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Pravila o spremljanju in poročanju

              2.2.    Upravljavski in kontrolni sistem

              2.3.    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2.    Ocenjene posledice za odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

              3.2.2. Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o dolgoročnih investicijskih skladih

1.2.        Zadevna področja v strukturi ABM/ABB[23]

Notranji trg – finančni trgi

1.3.        Vrsta predloga/pobude

X Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[24].

¨ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Povečanje varnosti in učinkovitosti finančnih trgov; izboljšanje notranjega trga finančnih storitev

1.4.2.     Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Biti vir za dolgoročno financiranje evropskega gospodarstva; zagotoviti enake pogoje delovanja za vse upravitelje dolgoročnih investicijskih skladov; povečati nebančno financiranje, ki je na voljo podjetjem; zagotoviti zaščito vlagateljev in finančno stabilnost.

1.4.3.     Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Cilj predloga je: izboljšanje čezmejnega trženja evropskih dolgoročnih investicijskih skladov (EDIS) tako malim kot profesionalnim vlagateljem po vsej Uniji; omogočanje usklajenega postopka izdajanja dovoljenj dolgoročnim investicijskim skladom; določanje dovoljenih naložbenih politik, ki jim morajo slediti dolgoročni investicijski skladi; preprečevanje navzkrižja interesov; vzpostavljanje strogih zahtev po preglednosti in posebnih pogojev trženja.

1.4.4.     Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Pripravljena morajo biti poročila o:

razvoju čezmejnega trženja EDIS; vplivu predlagane uredbe o zaščiti vlagateljev; napredku pri doseganju neizkrivljene konkurence; vplivu predlaganih ukrepov na sklad kapitala, ki je na voljo za dolgoročne naložbe (npr. naložbe v infrastrukturne projekte, nepremičnine in podjetja, ki ne kotirajo na borzi).

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Rezultati sprejetja predlagane Uredbe so naslednji:

•        predviden je povečan obseg trženja dolgoročnih investicijskih skladov;

•        usklajena bo izdaja dovoljenj dolgoročnim investicijskim skladom s strani pristojnih nacionalnih organov, koordinacija med nacionalnimi nadzorniki pa izboljšana;

•        nadaljnji razvoj dolgoročnega vlaganja po vsej Uniji: usklajevanje delovnih pogojev za vse ustrezne akterje na trgu investicijskih skladov bo zagotovilo učinkovitost dolgoročnih investicijskih skladov in omogočilo nastanek ekonomij obsega;

•        institucionalni vlagatelji, kot so zavarovalnice in pokojninski skladi, ter posamezni mali vlagatelji bodo imeli korist od rednih donosov, ki jih ponujajo dolgoročni investicijski skladi;

•        povečani bosta možnost izbire vlagateljev in kakovost prejetih storitev;

•        izboljšana preglednost bo povečala zaupanje vlagateljev in najverjetneje povečala konkurenco;

•        izboljšano bo dolgoročno financiranje evropskega gospodarstva, s posebnim ozirom na infrastrukturne projekte ter financiranje malih in srednjih podjetij.

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja EU

1) Razdrobljenost zakonodaje preprečuje vlagateljem, da bi pridobili izpostavljenost dolgoročnim sredstvom, in s tem preprečuje, da bi se kapital in strokovno znanje o naložbah združevala, ki ustvarja ekonomije obsega za dolgoročne investicijske sklade.

2) Pomanjkanje dejavnosti na ravni EU bi zmedlo vlagatelje in zavrlo vzpostavitev delovanja upraviteljev dolgoročnih investicijskih skladov na področju celotne Unije.

1.5.3.     Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Direktiva o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje („direktiva KNPVP“) je prva uvedla niz strogih pravil, ki jih uporabljajo investicijski skladi, ki so na voljo malim vlagateljem. Upravljana sredstva v okviru KNPVP zdaj znašajo 6 697 milijard EUR. Čeprav pobuda KNPVP ne pomeni nujno, da bo z vzpostavitvijo EDIS zanimanje vlagateljev doseglo podobno raven, pa kaže, kakšen je lahko uspeh takih pobud v okviru celotne EU.

1.5.4.     Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Predlagana pravila temeljijo na obstoječem zakonodajnem okviru, ki ga vzpostavlja Direktiva 2011/61/EU („Direktiva o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov – direktiva UAIS“), in aktih, sprejetih za njeno izvajanje. Usklajeno izdajo dovoljenj in postopke nadzora za upravitelje AIS v okviru Direktive UAIS mora zato dopolnjevati postopek izdaje dovoljenj za EDIS. Zato morajo pravila za produkte v zvezi z EDIS veljati poleg pravil, navedenih v obstoječi zakonodaji Unije, razen če ni izrecno navedeno, da ne veljajo. Še posebej morajo za EDIS veljati pravila glede upravljanja in trženja, navedena v obstoječem okviru, in pravila glede čezmejnega opravljanja storitev in pravice do ustanavljanja, navedena v Direktivi UAIS.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančnih posledic

¨ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

– ¨  trajanje predloga/pobude od [DD/MM] LLLL do [DD/MM] LLLL,

– ¨  finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

x Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

– izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma 2015 in 2020,

– ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[25]

¨ Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvajanja na:

– ¨  izvajalske agencije,

– x   organe, ki jih ustanovita Skupnosti[26],

– ¨  nacionalne javne organe / organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨  osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

– Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Člen 81 uredbe o ustanovitvi Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) določa, da se v treh letih po dejanskem začetku delovanja organa ovrednotijo izkušnje, pridobljene pri njegovem delovanju. Komisija bo v ta namen objavila splošno poročilo, ki ga bo predložila Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.2.        Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

Zaradi tega predloga organ ESMA potrebuje dodatna sredstva, da bo lahko opravljal naloge, ki so v njegovi pristojnosti, in predvsem svojo vlogo pri:

•        zagotavljanju poenotenja in usklajenosti pravil iz uredbe EDIS s pripravo regulativnih standardov;

•        krepitvi in zagotavljanju doslednega izvajanja nacionalnih regulativnih pristojnosti z objavo smernic in pripravo osnutka izvajanja tehničnih standardov;

•        zbiranju in objavi potrebnih informacij o udeležencih na finančnem trgu dolgoročnih naložb.

Brez teh sredstev ESMA ne more zagotoviti pravočasnega in učinkovitega izpolnjevanja svoje vloge.

2.2.2.     Informacije, ki zadevajo vzpostavitev notranjega sistema kontrole

Sistemi upravljanja in nadzora iz uredbe o ESMA se bodo uporabljali tudi za vlogo ESMA v skladu s tem predlogom.

2.3.        Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Za namene boja proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim se za organ ESMA brez omejitev uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), kakor je določeno v členu 66(1) uredbe o ESMA.

ESMA pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah, ki jih opravi Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), in takoj sprejme ustrezne določbe za celotno osebje ESMA, kot določa člen 66(2) uredbe o ESMA.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

Številka […][Razdelek………………………………………...……….] || dif./nedif. ([27]) || držav Efte[28] || držav kandidatk[29] || tretjih držav || po členu 21(2)(b) finančne uredbe

1.a || [12.03.04][ESMA] || Dif. || DA || DA || NE || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

Številka […][Razdelek………………………………………...……….] || dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || po členu 21(2)(b) finančne uredbe

|| || || || || ||

3.2.        Ocenjene posledice za odhodke

Edini vpliv na odhodke je povezan s časovno neomejenim zaposlovanjem dveh dodatnih začasnih uslužbencev. Nove naloge bodo izvajali človeški viri, razpoložljivi v okviru proračunskega postopka letne dodelitve virov, in sicer ob upoštevanju proračunskih omejitev, ki veljajo za vse organe EU in so v skladu s finančnimi programi za agencije.

3.2.1.     Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira || 1.a || Konkurenčnost za rast in delovna mesta

GD: MARKT || || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || ||

12.03.04 ESMA || obveznosti || (1) || 0,140 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,788

plačila || (2) || 0,140 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,788

Številka proračunske vrstice || obveznosti || (1a) || || || || || || ||

plačila || (2a) || || || || || || ||

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov[30] || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice || || (3) || || || || || || ||

Odobritve za GD MARKT, SKUPAJ || obveznosti || = 1 + 1a + 3 || 0,140 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,788

plačila || = 2 + 2a + 3 || 0,140 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,788

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 0,140 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,788

plačila || (5) || 0,140 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,788

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || ||

Odobritve RAZDELKA 1.a večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4 + 6 || 0,140 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,788

plačila || =5 + 6 || 0,140 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,788

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || || ||

plačila || (5) || || || || || || || ||

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || ||

Odobritve RAZDELKOV od 1 do 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek) || obveznosti || =4 + 6 || || || || || || || ||

plačila || =5 + 6 || || || || || || || ||

Opomba: pri tem je upoštevanih le 40 % vseh stroškov, preostalih 60 % financirajo države članice.

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto N || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

GD: <…….> ||

Ÿ Človeški viri || || || || || || || ||

Ÿ Drugi upravni odhodki || || || || || || || ||

GD za <…….> SKUPAJ || odobritve || || || || || || || ||

Odobritve RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || || || || || || || ||

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 0,140 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,788

plačila || 0,140 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,130 || 0,788

3.2.2.     Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

– þ  Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Opombe:

Glej zgoraj.

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije ò || || || Leto N || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta[31] || povprečni stroški || št. || strošek || št. || strošek || št. || strošek || št. || strošek || št. || strošek || št. || strošek || št. || strošek || št. skupaj || stroški skupaj

POSAMEZNI CILJ št. 1[32] ... || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za posamezni cilj št. 1 || || || || || || || || || || || || || || || ||

POSAMEZNI CILJ št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za posamezni cilj št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || ||

STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || || || || || ||

3.2.3.     Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.  Povzetek

– þ  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za upravne zadeve.

– ¨  Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N[33] || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi upravni odhodki || || || || || || || ||

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[34] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi upravni odhodki || || || || || || || ||

Seštevek zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

SKUPAJ || || || || || || || ||

Potrebe po odobritvah za upravne zadeve se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– þ  Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

– ¨  Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Opombe:

– Zaradi predloga ne bodo potrebni nobeni dodatni človeški in upravni viri v GD MARKT. Pri ESMA bosta za časovno neomejeno obdobje zaposlena dva dodatna začasna uslužbenca.

Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

|| || Leto N || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

|| Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) || ||

|| XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || || || || || || ||

|| XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||

|| XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polne zaposlitve: EPDČ)[35] ||

|| XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev) || || || || || || ||

|| XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || ||

|| XX 01 04 yy[36] || – na sedežu || || || || || || ||

|| – na delegacijah || || || || || || ||

|| XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

|| SKUPAJ || || || || || || ||

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasno osebje ||

Zunanji sodelavci ||

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– þ  Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira[37].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– þ V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

Države članice prek nacionalnih nadzornikov EU* || 0,210 || 0,194 || 0,194 || 0,194 || 0,194 || 0,194 || 1,181

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || 0,210 || 0,194 || 0,194 || 0,194 || 0,194 || 0,194 || 1,181

* Ocena temelji na trenutnem mehanizmu financiranja iz uredbe o ESMA (države članice 60 %, Skupnost 40 %).

3.3.        Ocenjene posledice za prihodke

– þ  Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

¨         za lastna sredstva,

¨         za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Posledice predloga/pobude[38]

Leto N || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

Člen …………. || || || || || || || ||

Za razne namenske prejemke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

Priloga Oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih (EDIS)

Namen tega predloga je pomoč pri povečanju sklada kapitala, ki je na voljo za dolgoročne naložbe v realno gospodarstvo Evropske unije. Izvršena bo tako, da bo vzpostavljena nova oblika naložbenega instrumenta, to so evropski dolgoročni investicijski skladi ali EDIS. Pričakovati je, da bodo EDIS glede na naravo razredov sredstev, v katere jim je dovoljeno vlagati, lahko omogočali vlagateljem dolgoročne in stabilne donose. Primerna sredstva bodo opredeljena kot del „alternativnih naložb“ – razredov sredstev, ki ne ustrezajo tradicionalni opredelitvi delnic in obveznic, ki kotirajo na borzi. Alternativne naložbe sestavljajo nepremičnine, tvegani kapital, zasebni kapital, hedge skladi, družbe, ki ne kotirajo na borzi, vrednostni papirji in blago podjetij v težavah, EDIS pa so usmerjeni samo na alternativne naložbe v okviru določene kategorije razredov dolgoročnih sredstev, pri katerih morajo biti za njihov uspešen razvoj vlagatelji pripravljeni na dolgoročno zavezo.

Obstaja jasna potreba po preusmeritvi pristopa vlagateljev stran od vlaganja s kratkoročnimi obeti ali v sredstva, ki zahtevajo kratkoročne obveznosti. Eden od načinov, kako to doseči, je zmanjšanje števila ovir pri sklepanju dolgoročnejših obveznosti za sredstva, kot so infrastrukturni projekti, z zagotavljanjem kapitala, ki ga pogosto imenujemo „potrpežljivi“. Tovrstne naložbe se morda več let ne bodo izplačale, vendar so naložene tako, da lahko omogočajo stabilne in predvidljive donose. Temu opisu ustrezajo infrastrukturni projekti ali koncesije za upravljanje. Kapital, ki je vložen na ta dolgoročni, „potrpežljivi“ način, koristi realnemu gospodarstvu, ker podjetjem omogoča predvidljiv in trajen vir financiranja ter ustvarja delovna mesta.

Če želimo učinkovito odstraniti ovire za EDIS na vseevropskem trgu in vzpostaviti zaupanje vlagateljev v te sklade, je treba zagotoviti najvišjo raven konvergence nadzora in sorazmeren nadzor. Zato bo vloga ESMA zelo pomembna, tako glede priprave podrobnih zakonskih zahtev za doseganje konvergence in enotnosti na trgu kot glede podpiranja nenehnega nadzora.

Stroški, povezani z nalogami, ki jih bo izvajal ESMA, so ocenjeni za izdatke za zaposlene (Naslov 1) v skladu s klasifikacijo stroškov v osnutku proračuna ESMA. Predlog Komisije vključuje določbe, ki zahtevajo od ESMA pripravo štirih regulativnih tehničnih standardov. Poleg tega bo moral ESMA hraniti osrednji register za vse EDIS, ki bodo imeli dovoljenje. ESMA bo imel tudi priložnost pripraviti smernice za področja, ki jih zajema ta uredba. ESMA bo deloval tudi v povezavi z zagotavljanjem nemotenega sodelovanja in koordinacije nadzora EDIS s strani pristojnih organov držav članic.

Predvideva se, da bo uredba začela veljati v začetku leta 2015, zato bo ESMA od leta 2015 dalje potreboval dodatne vire. Potreba po dodatnem osebju je bila ocenjena v zvezi s tehničnimi standardi, nasveti in registrom, ki jih mora pripraviti ESMA, in za druge naloge za nedoločen čas, ki spremljajo delovanje ESMA pri izboljševanju sodelovanja s pristojnimi organi in konvergence pri nadzornih praksah. Kar zadeva vrsto delovnih mest, bodo za uspešno in pravočasno zagotovitev novih tehničnih standardov potrebni zlasti dodatni referenti za politiko, pravniki in referenti za pripravo ocene učinka.

Za oceno učinka na število ekvivalentov polnega delovnega časa, ki so potrebni za pripravo tehničnih standardov, smernic in poročil, so se uporabile naslednje predpostavke:

· en uradnik za pripravo politike lahko pripravi osnutek povprečno 1,5 tehničnega standarda letno. Vse to delo zahteva pripravo, kot so:

· dvo- in večstranska srečanja z zainteresiranimi stranmi,

· analiza in ocena možnosti in priprava osnutkov posvetovalnih dokumentov,

· javno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi,

· ustanovitev in vodenje skupin uglednih strokovnjakov, ki jih sestavljajo nadzorniki iz držav članic,

· ustanovitev in vodenje priložnostnih skupin strokovnjakov, ki jih sestavljajo udeleženci na trgu in predstavniki vlagateljev,

· analiza odzivov na posvetovanja,

· osnutek analize stroškov/koristi,

· osnutek pravnega besedila.

Pripraviti je treba osrednji register (določen mora biti projekt IT, ocenjene morajo biti ponudbe, projekt mora biti voden). Ta register bo nato treba nenehno vzdrževati in tako zagotoviti, da bo natančen ter popoln.

Poleg tega bo redno potrebno tudi drugo delo, vključno s koordinacijo delovanja nadzornikov držav članic, delom pri ugotavljanju praks nadzora in zagonu konvergence pri teh praksah, postopki pri reševanju sporov in mediaciji, spremljanje in ocenjevanje trga za ugotavljanje teženj na evropskem trgu dolgoročnih naložb ter pojasnjevanje vseh tveganj, ki se pojavljajo, vlagateljem ali odpravljanje ovir za nemoteno delovanje enotnega trga za takšne sklade.

To pomeni, da bo od leta 2015 potrebnih dodatnih 2 ekvivalentov polnega delovnega časa. Predvideno je bilo, da bo to povečanje ekvivalentov polnega delovnega časa ostalo enako med letoma 2016 in 2020, saj bodo standardi najverjetneje dokončani šele v obdobju 2016–2017, do leta 2020 pa bo potrebno izvajanje, število tekočih nalog, kot so navedene zgoraj, pa bi se za ESMA zaradi dela pri izvajanju povečalo.

Druge predpostavke:

· na osnovi razdelitve ekvivalentov polnega delovnega časa od leta 2015 se predvideva, da bosta dodatna ekvivalenta polnega delovnega časa predstavljala dva začasna uradnika,

· stroški povprečne letne plače za različne kategorije osebja temeljijo na smernicah GD BUDG;

· plačni ponderirani koeficient za Pariz 1,16;

· stroški službenih poti so ocenjeni na 10 000 EUR letno,

· stroški, povezani z zaposlovanjem (potovanje, hotel, zdravstveni pregledi, namestitev in druga nadomestila, stroški selitve itd.), so ocenjeni na 12 700 EUR,

· Metoda za izračun povečanja potrebnih proračunskih sredstev za naslednjih šest let je podrobneje predstavljena v spodnji preglednici. Pri izračunu se upošteva dejstvo, da se 40 % stroškov financira iz proračuna Skupnosti.

Vrste stroškov || Izračun || Znesek (v tisočih)

2015 || 2016 || … || 2020

Naslov 1: Izdatki za zaposlene: 11 Plače in nadomestila – od tega za začasne uslužbence – od tega NNS – od tega za pogodbene uslužbence 12 Izdatki, povezani z zaposlovanjem 13 Izdatki za službene poti Naslov 1 skupaj: Izdatki za zaposlene Od tega prispevek Skupnosti (40 %) Od tega prispevek države članice (60 %) || =2*131*1,16 =2*12.7 =2*10 || 304 25 20 349 140 210 || 304 20 324 130 194 || 304 20 324 130 194 || 304 20 324 130 194

Spodnja razpredelnica predstavlja predlagan načrt za uvedbo dveh delovnih mest za določen čas:

Funkcionalna skupina in razred || Delovna mesta

AD16 ||

AD15 ||

AD14 ||

AD13 ||

AD12 ||

AD11 ||

AD10 ||

AD9 ||

AD8 ||

AD7 || 1

AD6 || 1

AD5 ||

||

Skupaj AD || 2

[1]               Glej http://ec.euopea.eu/internal_market/smact/docs/single-market-act2_en.pdf.

[2]               Glej http://ec.euopea.eu/internal_market/finances/financing-growth/long-term/index_en.htm.

[3]               Osnovni podatki o panogi investicijskih skladov Evropskega združenja družb za upravljanje investicijskih skladov, marec 2013.

[4]               Direktiva 2011/61/EU.

[5]               Direktiva 2004/39/ES.

[6]               Glej: http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/docs/2012/ucits/ucits_consultation_en.pdf.

[7]               UL C, …, str. ..

[8]               UL L 174, 1.7.2011, str. 1.

[9]               UL L 201, 27.7.2012. str. 1

[10]             UL L 145, 30.4.2004, str. 1.

[11]             UL L 345, 31.12.2003, str. 64.

[12]             UL L 149, 30.4.2004, str. 1.

[13]             UL L 331, 15.12.2010, str. 84.

[14]             UL L 281, 23.11.1995, str. 31–50.

[15]             UL L 8, 12.01.2001, str. 1–22.

[16]             UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

[17]             UL L 335, 17.12.2009, str. 1.

[18]             UL L 302, 17.11.2009, str. 32.

[19]             UL L 193, 18.7.1983, str. 1.

[20]             Sklic na UL.

[21]             UL L 345, 31.12.2003, str. 64.

[22]             UL L 149, 30.4.2004, str. 1.

[23]             ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[24]             Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

[25]             Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[26]             Po členu 185 finančne uredbe.

[27]             Dif. = diferencirana sredstva/nedif = nediferencirana sredstva.

[28]             EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[29]             Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[30]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[31]             Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest itd.).

[32]             Kakor je opisan v točki 1.4.2. „Posamezni cilji …“.

[33]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[34]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[35]             PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak. ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji).

[36]             Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[37]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma (za obdobje 2007–2013).

[38]             Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.