15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 114/23

1.

meni, da ima jeklarstvo odločilno vlogo v celotnem gospodarstvu Evropske unije in da se uvršča med strateško najpomembnejše panoge, saj neposredno vpliva na gospodarski, družbeni in okoljski razvoj vseh držav članic Evropske unije;

2.

meni, da prihodnji razvoj evropske jeklarske industrije neposredno učinkuje tudi na lokalni in regionalni razvoj ter da konkurenčna in trajnostna jeklarska industrija pogojuje in vpliva na oživitev gospodarstva v mnogih evropskih regijah;

3.

meni, da je uvedba politike podpore neodvisni evropski jeklarski industriji nujna, da bi dolgoročno zagotovili varno oskrbo Evropske unije. Da si bo jeklarska industrija zagotovila neodvisnost, mora z inovacijami in prijaznostjo do okolja pokazati, da se je pripravljena spoprijeti z izzivi prihodnosti. Morebitna podpora EU naj le doda zagon spremembam, ki se jih mora jeklarska industrija lotiti sama;

4.

poudarja, da se v težkih gospodarskih razmerah Evropska unija – katere celotna proizvodna zmogljivost znaša 217 milijonov ton jekla letno, realno pa proizvede okrog 11 % svetovne proizvodnje – sooča s težavami na mednarodni ravni, in sicer s presežnimi zmogljivostmi ter šibkim povpraševanjem na trgu;

5.

glede na to, da je jeklarstvo „odvisno od gospodarskega in finančnega stanja nekaj ključnih industrij, ki uporabljajo jeklo – gradbeništvo in avtomobilski sektor“, (1)se Odbor sklicuje na svoje mnenje o industrijski politiki (2) in na mnenje „CARS 2020: Akcijski načrt za konkurenčno in trajnostno avtomobilsko industrijo v Evropi“ (3);

6.

poudarja, da je gradbeništvo eden ključnih sektorjev porabnikov jekla in meni, da je pri tem treba dati prednost vsemu, kar je povezano s trajnostno gradnjo in energetsko učinkovitostjo, zlasti v okviru tega, kar bi lahko poimenovali „obnova javnega nepremičninskega parka“, ki bi lahko potekala zlasti v povezavi z evropskim programom zagotavljanja socialnih stanovanj, ki sta ga OR in Evropski parlament večkrat zahtevala;

7.

opozarja, da se je v zadnjih letih zaradi očitne upočasnitve industrijske dejavnosti mnogo izmed 500 proizvodnih obratov, porazdeljenih po 23 državah članicah, soočilo z znatnim upadom proizvodnje; nekatere so dokončno zaprli, zato lahko obžalujemo izgubo kakih 40 000 delovnih mest;

8.

izpostavlja dejstvo, da je ta težak gospodarski položaj slabo vplival na ekonomsko in socialno kohezijo prizadetih lokalnih in regionalnih skupnosti,

9.

priznava potrebo po razvoju evropske strategije o prihodnosti jeklarstva na splošno;

10.

meni, da je nujno, da so lokalne in regionalne n oblasti neposredno vključene v ta proces, pri čemer je treba upoštevati lokalne in regionalne posebnosti in značilnosti ter dejstvo, da lahko te oblasti bolje ocenijo izzive na gospodarskem in socialnem področju ter presojajo, kakšne so potrebe in možnosti, da bi se nadaljnja vlaganja v ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest obnesla, ter prepoznavajo možne vire za tovrstna vlaganja; bolje so tudi seznanjene s problemi, povezanimi s presojo vplivov na okolje;

11.

meni, da mora prizadevanje za krepitev konkurenčnosti EU temeljiti na načelu preglednosti in ugodnem okolju za podjetja. Evropsko jeklarstvo se mora od konkurence razlikovati med drugim tudi po odličnosti, sposobnosti inovacij ter kakovosti;

12.

podpira smelo industrijsko politiko, katere cilj je izboljšati konkurenčnost jeklarske industrije EU in, kjer je to mogoče, zaščititi in razširiti obstoječe jeklarske obrate in delovna mesta, zlasti z uporabo predelave in reciklaže, da sektor ne bi izgubil znanja in spretnosti na področju jeklarstva, ki so jih delavci pridobivali skozi več desetletij;

13.

zato zlasti zahteva uvedbo protokolov o vseživljenjskem poklicnem usposabljanju za delavce, ki delajo v obratih, ki jih lahko doleti prestrukturiranje, da bi lahko razvijali svoja znanja in spretnosti na področju jeklarstva;

14.

poleg tega zahteva uvedbo dodatnih ukrepov za poklicno prekvalifikacijo delavcev, ki jih je prizadelo zaprtje ali prestrukturiranje obratov, tako da se z revizijo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji razširijo možnosti uporabe strukturnih skladov ter da se ponudijo programi, ki bodo prilagojeni posameznikom ter lokalnim posebnostim, obenem pa bodo ohranjali in poudarjali njihova znanja in usposobljenosti v tem sektorju;

15.

zahteva uvedbo sistema za finančno pomoč območjem, ki jih je prizadelo prestrukturiranje ali zapiranje proizvodnih obratov, usmerjeno v prekvalificiranje delavcev in diverzifikacijo gospodarstva ter temelječe na sredstvih, ki vključujejo javne in zasebne gospodarske subjekte;

16.

poudarja potrebo po usklajenem pristopu vseh javnih organov pri pripravi in izvajanju ukrepov prestrukturiranja v jeklarstvu;

17.

pozdravlja dejstvo, da je bila na evropski ravni ustanovljena okrogla miza na visoki ravni za jeklo, vendar obžaluje odločitev o tem, da se bo ta sestajala le enkrat letno, in predlaga, da se vanjo vključi predstavnika Odbora regij ter predstavnike lokalnih in regionalnih skupnosti, da bi spodbujali sodelovanje, izmenjavo informacij ter dobre prakse med glavnimi udeleženimi stranmi v državah članicah;

18.

poleg tega se mu zdi potrebno predvideti oceno akcijskega načrta 12 mesecev po njegovem sprejetju;

19.

zahteva uvedbo okrepljenega socialnega dialoga za premagovanje krize ter neposredno in tesno povezavo socialnih partnerjev z industrijsko politiko na splošno ter posebej s politiko v korist jeklarstva;

20.

opaža, da je celovit industrijski model, ki se opira na inovacije in znatna vlaganja v nove tehnologije, pogoj za trajnostno rast Evropske unije;

21.

ugotavlja, da mora evropska jeklarska industrija nuditi inovativne kakovostne izdelke, ki ustrezajo potrebam na trgu in evropskemu jeklarstvu omogočajo, da se razlikuje od konkurence, četudi takšen pristop zahteva znatne naložbe v drage oblike proizvodnje ali predelave ter v raziskave in razvoj;

22.

meni, da je podporo inovacijam treba razširiti na vse dejavnosti, povezane z jeklarsko dejavnostjo. Tako je treba v okviru Obzorja 2020 uvesti finančne instrumente EIB za spodbujanje sodelovanja na področju raziskav, razvoja in inovacij med jeklarskimi podjetji in regijami, kjer ta domujejo, zaradi spodbujanja gospodarske dejavnosti in njene trajnosti;

23.

ponavlja svojo zahtevo po naložbah v poklicno usposabljanje in izobraževanje, s katerimi bi spodbudili diverzifikacijo, specializacijo in inovativnost jeklarskega sektorja, da bi bil v prihodnosti konkurenčnejši;

24.

podpira prizadevanja Komisije za spodbujanje ukrepov v korist razvoja znanj in spretnosti ter ukrepe, usmerjene v zaposlovanje mladih v jeklarstvu, vendar obžaluje, da Komisija v svojem sporočilu ne predlaga nobenega ukrepa za spodbujanje prenosa znanja in veščin znotraj podjetij;

25.

pozdravlja dejstvo, da akcijski načrt poudarja spodbujanje inovativnosti, namenjene razvoju čistejših ter – z vidika virov in energije – varčnejših tehnologij, da bi zmanjšali stroške ter upoštevali okvir evropskih politik glede podnebja do leta 2030;

26.

poziva Evropsko komisijo, naj na ravni EU daje prednost proizvodnji jekla v elektroobločnih pečeh, ki ima precej manj izpustov CO2 kot proizvodnja jekla iz železove rude;

27.

ponovno poudarja, da podpira pristop industrijske ekologije, ki se osredotoča na recikliranje surovin in nadzorovanje porabe energije;

28.

v tem okviru poudarja, da se jeklo lahko učinkovito reciklira, in dejstvo, da proizvodnja jekla iz odpadnega železa namesto iz surove rude omogoča za približno 75 % zmanjšati potrebe po energiji ter za 90 % potrebe po surovinah;

29.

ponavlja svojo podporo vlaganjem v inovacije, izboljšanju pogojev za dostop na trg, do kapitala, do človeških virov in znanja, saj so to stebri močnejše industrijske politike;

30.

spodbuja Komisijo, naj nadaljuje z ocenjevanjem stroškov, ki zaradi predpisov obremenjujejo jeklarstvo, ter presodi njihove posledice za konkurenčnost;

31.

podpira prizadevanja Komisije, da bi začeli razmislek o zmanjšanju proizvodnih stroškov evropskega jeklarstva. Posvetovanja morajo biti osredotočena na inovacije, energetsko učinkovitost in prijaznost do okolja;

32.

še posebej poudarja potrebo, da bi velikim industrijskim porabnikom električne energije omogočili sklepanje pogodb za dolgoročno oskrbo, ki bi zajemale obdobje vsaj desetih let in vsebovale dovolj natančne klavzule o reviziji, da se zagotovi rednost dobave v trajnostnem pogodbenem okviru, obvladovanje stroškov, s tem pa tudi konkurenčnost proizvodnje;

33.

meni, da je treba okrepiti omrežja za tovorni promet, ki so ključni dejavnik za regije, zlasti za oddaljene in čezmejne regije;

34.

izraža zadovoljstvo s predlogom Komisije, da podpre povpraševanje po jeklu, ki je izdelano v EU, tako znotraj kot zunaj njenih meja, zlasti z ukrepi, usmerjenimi v povečanje povpraševanja v avtomobilskem sektorju ter v sektorju trajnostne gradnje;

35.

poziva Komisijo, da spodbuja diverzifikacijo jeklarstva, da bi zmanjšala odvisnost od povpraševanja ter čimbolj zmanjšala tveganja, ki jih ta prinaša;

36.

podpira prizadevanja za uvedbo evropskih standardov trajnostne proizvodnje jeklenih gradbenih izdelkov ter njihove oznake kakovosti (SustSteel), ki bi okrepila dodano vrednost konkurenčnosti evropskih izdelkov;

37.

opozarja, da je – v korist ekonomske in socialne kohezije Evropske unije in konkurenčnosti evropskih podjetij – pomembno ščititi evropske standarde na področju socialne politike, okolja, zaščite podnebja, varnosti pri delu in delovnih pogojev;

38.

podpira prizadevanja Komisije za ukrepanje proti nelojalnim poslovnim praksam skupaj s tretjimi državami ter med drugim za spodbujanje enake obravnave;

39.

meni, da je za panogo dolgoročno pomembno, da si zagotovi prosto in odprto trgovino z jeklom in jeklarskimi proizvodi in ugotavlja, da kljub prizadevanjem Komisije za liberalizacijo mednarodne trgovine v okviru STO ocene industrije izhajajo iz načela, da se kakih 65 % svetovnega trga jekla še vedno spopada s protekcionističnimi ovirami vseh vrst;

40.

se strinja s Komisijo, da so lahko dvostranska pogajanja o trgovinskih sporazumih, zlasti pogajanja o sporazumih o prosti trgovini, ključni instrument za uvedbo poštenih pogojev za podjetja v Evropski uniji;

41.

poziva Komisijo, naj upošteva načelo recipročnosti standardov pri pogajanjih o dvostranskih sporazumih in o sporazumih na ravni STO;

42.

spodbuja Komisijo, naj po potrebi trdno in odločno izvaja predvidene ukrepe proti nepoštenim trgovinskim politikam tretjih držav ter sproti posodablja lastne instrumente za zaščito trgovine;

43.

poziva Komisijo, naj natančno preveri, ali sistem „Surveillance 2“ lahko jamči vsaj enako spremljanje in nadzor nad subvencijami in nelojalnim dampingom kot predhodni sistem nadzora nad uvozom določenih jeklarskih izdelkov (EU) št. 1241/2009;

44.

izraža tudi zaskrbljenost glede dolžine rokov – povprečno dve leti – ki jih potrebuje Evropska komisija za uvedbo protidampinških postopkov, medtem ko ZDA za to potrebujejo le šest mesecev, in poziva Komisijo, naj stori, kar je potrebno, da bo hitreje ukrepala;

45.

podpira Komisijo pri tem, da naredi vse za zagotovitev prostega dostopa do trga primarnih in sekundarnih surovin, zlasti do trga železove rude, premoga za koksanje ter surovin za reciklažo, saj meni, da je prost dostop nujen pogoj za konkurenčnost evropske jeklarske industrije v svetovnem merilu;

46.

meni, da so boljša produktivnost, dobro okolje za naložbe in inovacijska prizadevanja pomembni pogoji za razvoj in dolgoročno preživetje jeklarske industrije v EU. Poleg tega bi bila boljša energetska učinkovitost dober način za znižanje stroškov energije, kar bi lahko pripomoglo k okrepitvi konkurenčnosti;

47.

ugotavlja, da sporočilo Komisije ne navaja logističnih stroškov, zlasti pomorskega prevoza, oskrbe s primarnimi surovinami, varnostjo oskrbe ter gospodarskega razvoja, povezanega z dejavnostmi pristanišč.

48.

se strinja z namero Komisije, da si bo prizadevala za boljše okvirne pogoje za potencial rasti jeklarstva v EU, med katere spadajo varnost oskrbe z energijo in konkurenčne cene energije, kakor tudi spodbujanje proizvodnje, ki bo varčnejša z vidika virov in bo imela manj izpustov CO2.

49.

podpira vse pobude za spremljanje in nadzor trgov primarnih surovin, vključno trga odpadnega železa, s katerimi bi se borili proti nezakonitemu izvažanju odpadnega železa;

50.

poziva Komisijo, naj ne zanemarja analize stroškov in koristi predlaganih ukrepov v prid evropskega jeklarstva ter naj zagotovi, da ne bodo v nasprotju z drugimi evropskimi politikami, zlasti s politiko varstva okolja in podnebja ter trajnostnega razvoja;

51.

meni, da ukrepi, predlagani v akcijskem načrtu za konkurenčno in trajnostno jeklarstvo v Evropi, niso sami sebi namen, temveč jih morajo obvezno spremljati prizadevanja industrije za spodbujanje naložb in ustvarjanje delovnih mest v evropskih proizvodnih obratih;

52.

opaža, da akcijski načrt v sedanji obliki ne ogroža načela subsidiarnosti in sorazmernosti, saj je v skladu s členom 173 PDEU, ki določa, da ima EU pristojnost za nudenje podpore industrijski politiki;

53.

vztraja, naj Komisija v skladu s členom 173 PDEU izkoristi možnosti, ki jih Lizbonska pogodba daje na področju industrijske politike, s katerokoli koristno pobudo za spodbujanje usklajevanja držav članic na področju industrijske politike, s pripravo smernic in kazalnikov, z organiziranjem izmenjave dobrih praks ter s pripravo potrebnih elementov za redno nadziranje in ocenjevanje.