SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Akcijski načrt za pomorsko strategijo na atlantskem območju

Doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti

(Besedilo velja za EGP)

1.           Uvod

Na področju morskega in pomorskega sektorja, ki sestavljata „modro gospodarstvo“, obstaja možnost za 7 milijonov delovnih mest v Evropi do leta 2020. Ta delovna mesta ne bodo ustvarjena samo v nastajajočih sektorjih, kot so obnovljivi viri energije na morju, temveč tudi s ponovno oživitvijo tradicionalnih pomorskih industrij. Atlantski prostor lahko k tej „modri rasti“ veliko prispeva. Obenem pa je treba okoljsko in ekološko stabilnost največjega in najpomembnejšega evropskega ekosistema ohraniti za prihodnje generacije.

Ta akcijski načrt zato določa prednostne naloge za raziskave in naložbe, ki bodo gonilo „modrega gospodarstva“ na atlantskem območju. Peterica atlantskih držav članic[1] in njihove regije lahko akcijski načrt uporabijo kot osnovo za ustvarjanje trajnostne in vključujoče rasti na obalnih območjih. Akcijski načrt temelji na strategiji Komisije za Atlantik[2] in je rezultat posvetovanj v okviru atlantskega foruma. Forum je omogočil državam članicam, Evropskemu parlamentu, regionalnim in lokalnim organom, civilni družbi in industriji, da prispevajo k razvoju akcijskega načrta ter preučijo odgovor na izzive v zvezi z zagotavljanjem rasti, zmanjšanjem ogljičnega odtisa na atlantskem območju, zagotavljanjem trajnostne rabe morskih naravnih virov, uvedbo učinkovitih odzivov na grožnje in izredne razmere ter izvajanjem pristopa upravljanja atlantskih voda na osnovi ekosistema. Forum je prav tako upošteval vložek zainteresiranih strani prek nizov delavnic, spletnega razpisa za zbiranje predlogov in prispevkov, ki so jih predložile države članice in regionalni organi.

Časovni razpored akcijskega načrta dobro sovpada z razvojem skupnega strateškega okvira za evropske strukturne in investicijske sklade[3]. Tematski cilji skupnega strateškega okvira so velikega pomena za strategijo za Atlantik, zlasti:

– podpiranje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo;

– povečanje zmogljivosti za raziskave in inovacije, in sicer s pomočjo izobraževanja in usposabljanja ter približevanja industrije raziskavam; ter

– povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij (MSP), na primer tistih, ki prevladujejo v EU na področju turizma, ribištva in akvakulture.

Namen akcijskega načrta je zagotoviti pomembno sporočilnost za regije in zasebni sektor. Ti bi morali začeti razmišljati, kje bi lahko sodelovali, tudi na čezmejni ravni, da bodo lahko izvedli dogovorjene prednostne naloge. Proces razvoja akcijskega načrta, ki je potekal v partnerstvu s peterico atlantskih držav članic, je spodbudil zainteresirane strani, vključno z regijami, pristaniškimi mesti in zasebnim sektorjem, k razmišljanju o tem, kako bi lahko sprejele ukrepe za rast modrega gospodarstva in prispevanje k trajnostnemu razvoju na atlantskem območju. To naj bi pomagalo pritegniti naložbe in dejavnosti zasebnega sektorja v modro gospodarstvo ter tako pripomoglo k oživitvi obalnih regij atlantskega območja.

Uspešno izvajanje akcijskega načrta je treba podpreti s kombinacijo prizadevanj na treh področjih, da se modremu gospodarstvu omogoči doseganje njegovega potenciala na atlantskem območju; ta področja so ciljno usmerjene naložbe, povečanje raziskovalnih zmogljivosti in zahtevnejše znanje:

– naložbe: naložbe bodo morale biti usmerjene v inovacije, tehnološke zmogljivosti in strategije pametne specializacije, pri čemer bodo MSP še posebej pomembne. Učinkovita uporaba evropskih strukturnih in investicijskih skladov na teh področjih je ključnega pomena za doseganje splošnih ciljev rasti, konkurenčnosti in ustvarjanja delovnih mest. Morda bodo potrebne tudi naložbe v infrastrukturo. Tehnologija plovil in morska infrastruktura, kot so pristanišča in marine, imata na primer pomembno vlogo pri podpiranju modrega gospodarstva. Atlantski forum je opredelil njun potencial za zagotavljanje novih storitev, na primer na naraščajočem trgu turističnega križarjenja, ter za ponujanje montaže in vzdrževanja postaj za nove naprave na morju. EU je že zagotovila znatno finančno podporo temu procesu, vključno z dopolnilnim financiranjem posojil s strani Evropske investicijske banke. Evropski strukturni in investicijski skladi bodo v prihodnosti omogočali večjo skladnost med mehanizmi financiranja EU, čeprav bo infrastrukturo ali naložbe v turizem v veliki meri še vedno moral financirati zasebni sektor;

– raziskave: upravljanje oceana, trajnostno izkoriščanje in upravljanje morskih virov, varnost na morju ter varstvo morskega okolja (vključno z določitvijo zavarovanih morskih območij ob obali in na odprtem morju) zahtevajo ne samo podatke in razumevanje tega, kako ekosistemi delujejo in vplivajo drug na drugega, temveč tudi sposobnost prilagajanja, napovedovanja in predvidevanja. Ta pristop omogoča oceno tveganja in njegovo ublažitev. Spodbuja naložbe in zmanjšuje operativne stroške. Opazovanje oceanov, kartiranje in napovedovanje so zato ključnega pomena za trajnostno rast gospodarske dejavnosti na atlantskem območju in za poglobitev našega razumevanja oceanskih procesov v Atlantiku, ki imajo pomembno vlogo pri določanju našega podnebja. Omogočanje širokega dostopa do teh informacij je ključnega pomena. Obstaja vedno več dokazov, da lahko boljši dostop do informacij javnega sektorja zagotovi znaten zagon za inovacije.

– zahtevnejše znanje: če želimo izkoristiti ves potencial modrega gospodarstva, bo treba odpraviti pomanjkanje ustrezno usposobljene delovne sile v nekaterih sektorjih morske in pomorske industrije, in sicer tako z izboljšanjem usposobljenosti obstoječe delovne sile kot tudi s privabljanjem mladih v zadevni sektor. To še zlasti velja za nova področja, kot so obnovljivi viri energije, pa tudi za bolj tradicionalne sektorje, kot so ladjedelništvo, ribištvo, akvakultura in predelava morskih sadežev, kjer so inovacije, specializacija in prilagajanje na nove tehnologije potrebni za uspešno konkuriranje na svetovnem trgu.

2.           Akcijski načrt

Rezultat razprav z državami članicami in povratnih informacij z atlantskega foruma je naslednji akcijski načrt, ki ga je treba izvesti do leta 2020. Ta področja ukrepanja so namenjena soočanju z izzivi strategije za Atlantik in doseganju pametne, trajnostne ter socialno vključujoče rasti in delovnih mest. Namen tega akcijskega načrta ni, da bi bil izčrpen. Vključuje okvirni sklop področij ukrepanja za raziskave in naložbe za reševanje skupnih izzivov. Zadevne države članice so že opravile, tako posamično kot skupaj, veliko dela za razvoj svojega morskega in pomorskega gospodarstva. Ta akcijski načrt zato opredeljuje področja, na katerih obstaja možnost za dodatno skupinsko delo. Obravnavanje teh prednostnih nalog lahko spodbudi inovacije, prispeva k varovanju in izboljšanju atlantskega morskega in obalnega okolja, izboljša povezanost ter ustvarja sinergije za socialno vključujoč in trajnostni model regionalnega razvoja.

Ta akcijski načrt je povabilo zasebnemu sektorju, raziskovalcem, regionalnim in nacionalnim javnim organom ter drugim akterjem, naj začnejo načrtovati projekte, ki ustrezajo prednostnim nalogam.

Prednostna naloga 1: spodbujanje podjetništva in inovacij

Posebni cilji te prednostne naloge vključujejo naslednje:

– Izmenjava znanja med visokošolskimi organizacijami, podjetji in raziskovalnimi centri

Povečanje zmogljivosti za inovacije na atlantskem območju z raziskavami in tehnologijo prek spodbujanja:

(a) povezovanja v mreže in kooperativnih raziskav med raziskovalnimi središči, visokošolskimi organizacijami in podjetji v državah članicah;

(b) prenosa znanja in spoznanj ter spretnosti med visokošolskimi organizacijami, podjetji in raziskavami, vključno prek regionalnih, nacionalnih in čezmejnih pomorskih grozdov ter tehnoloških platform.

– Spodbujanje konkurenčnosti in inovacijskih zmogljivosti na področju pomorskega gospodarstva na atlantskem območju

Izboljšanje spretnosti v tradicionalnih atlantskih sektorjih, kot so ladjedelništvo, akvakultura in ribištvo, ter v nastajajočih sektorjih modrega gospodarstva z:

(a) vzpostavitvijo ukrepov izobraževanja in usposabljanja, vključno s čezmejnimi programi in vzajemnim priznavanjem nacionalnih programov izobraževanja in usposabljanja;

(b) ozaveščanje o poklicih, povezanih z morjem, ki bo mlade navdušilo za pomorsko dediščino in poklice ter odpravilo druge ovire, ki odvračajo mlade od tega, da bi se odločili za pomorski poklic[4], na primer prek učenja jadranja, tečajev o napredni tehnologiji ter drugih skupnih pobud na atlantskem območju.

– Spodbujanje prilagajanja in diverzifikacije gospodarskih dejavnosti s spodbujanjem potenciala na atlantskem območju

Podpirati reformo skupne ribiške politike ter obnoviti akvakulturo v EU, in sicer z:

(a) razvijanjem boljšega, raznovrstnega modeliranja, ribolovnega orodja in s tem povezanih tehnik ter tehnologij, da se čim bolj zmanjšajo ogljični odtis, škoda na morskem dnu, zavržki in prilov;

(b) deljenjem informacij o orodjih, ki izboljšujejo razumevanje upravljavcev ribolova o socio-ekonomskih in ekosistemskih učinkih ukrepov upravljanja;

(c) izvajanjem raziskav za povečanje rasti, produktivnosti, konkurenčnosti in okoljske trajnosti akvakulture (vključno s priobalno akvakulturo) ter sposobnosti industrije, da se odziva na potrebe trga;

(d) izboljšanjem tržnega položaja ribiških in akvakulturnih proizvodov v EU prek izboljšanja pridelave, označevanja, sledljivosti in potrjevanja.

Prednostna naloga 2: Zaščititi, zavarovati in razviti potencial atlantskega morskega in obalnega okolja

Posebni cilji te prednostne naloge vključujejo naslednje:

– Izboljšanje pomorske varnosti in zaščite

Okrepitev varnosti in zaščite za pomorščake, obalno prebivalstvo, lastnino in ekosisteme z:

(a) ocenjevanjem in ustreznim podaljševanjem obstoječega opozarjanja, poročanjem in mehanizmi odzivanja za invazivne in škodljive morske vrste ter spodbujanjem izmenjave najboljših praks o tem, kako ravnati s takšnimi grožnjami;

(b) podporo pobudam, ki so jih izvedle države članice na atlantskem območju, vključno z ocenami tveganja, usklajenim odzivom mehanizmov in vlaganjem v najsodobnejšo opremo, ki ustrezno prispevajo k izboljšanju usklajene pripravljenosti in odzivov na morske grožnje, naravne nesreče, pomorske nesreče, izlitja nafte in nevarnega materiala ali trgovine z ljudmi[5];

(c) razvijanjem, preskušanjem in uporabo novih tehnologij za izboljšanje inšpekcijskih pregledov plovil ter povečanje varnosti in zaščite pristanišč ter ladijskega prometa prek boljšega povezovanja podatkov iz satelitov iz zraka ter morskih in kopenskih nadzornih objektov in prek inovativnih in situ instrumentov za izboljšanje ozaveščanja o razmerah na področju pomorstva;

(d) pomočjo pri zagotavljanju regionalnih informacijskih storitev v zvezi z morskimi bazeni v okviru skupnega okolja za izmenjavo informacij (CISE), ki temelji na dogovorjenih standardih na ravni EU in izkušnjah, ki so jih države članice pridobile iz pilotnih projektov.

– Proučevanje in varstvo morskih voda ter obalnih območij

Razvoj evropske zmogljivosti opazovanja Atlantika in napovedovanja, ki temelji na obstoječih strukturah, platformah in mehanizmih v podporo izvajanju politik EU, zmanjšanju stroškov za industrijo, javne organe in raziskovalne ustanove, spodbujanju inovativnosti in zmanjšanju negotovosti glede delovanja Atlantskega oceana ter učinka podnebnih sprememb z:

(a) uporabo obstoječih sistemov in mehanizmov za razvoj in ohranitev trajnostnega integriranega programa za nadzor in opazovanje obale, morskega dna in vodnega stebra, ki zajemajo vode držav članic EU, najbolj oddaljenih regij ter čezmorskih držav in ozemelj od obale do globokega morja;

(b) razvojem novih instrumentov ter platform za opazovanje oceanov in spremljanje ekosistemov (vključno s kartiranjem morskega dna), ki povečajo število parametrov, ki se lahko avtomatsko merijo, zmanjšajo stroške za opazovanje in pospešijo širjenje podatkov uporabnikom;

(c) prispevanjem k bolj učinkovitemu gospodarjenju, katalogizaciji in distribuciji interoperabilnih podatkov o morju ter večločljivostni karti morskega dna prek prispevkov v Evropsko mrežo za pomorsko opazovanje in podatke;

(d) razvojem mreže obalnih oceanografskih sistemov napovedovanja (vključno z ocenami tveganja), ki temelji na pomorskih storitvah Copernicus.

Prispevanje k razvoju orodij in strategij za obravnavanje vprašanj globalnih podnebnih sprememb, vključno s strategijami za blažitev in prilagajanje z:

(a) podporo oceni ogljičnega odtisa modrega gospodarstva na atlantskem območju;

(b) razvojem platforme za izmenjavo najboljše prakse glede zmanjševanja emisij in energetske učinkovitosti;

(c) razvojem partnerskih sodelovanj za opredelitev in spremljanje vplivov globalnih podnebnih sprememb na pomorske dejavnosti, ekosisteme in obalne skupnosti na atlantskem območju, vključno z razvojem boljših zmogljivosti napovedovanja in ocene tveganja.

Podpiranje varstva morskega okolja in prizadevanja za doseganje „dobrega okoljskega stanja“ atlantskih voda do leta 2020[6] z:

(a) nadaljnjim grajenjem na nacionalnih načrtih, procesih OSPAR in območjih Natura 2000, da se pripomore k razvoju koherentnega omrežja zaščitenih morskih območij za evropsko atlantsko obalo z dogovorom glede dobrih praks in skupnih postopkov vrednotenja, ki bi lahko koristili tudi Makaroneziji in najbolj oddaljenim regijam v Karibskem morju;

(b) spodbujanjem nadaljnjega sodelovanja med državami članicami, med drugim tudi prek OSPAR, na primer o usklajenih in integriranih programih spremljanja ter skupnih ukrepih za obnovitev ekosistemov.

Ocenjevanje socialne in ekonomske vrednosti ter delovanja ekosistemov in biotske raznovrstnosti v Atlantiku, da bi podprli postopek odločanja.

Prispevanje k procesom držav članic za pomorsko prostorsko načrtovanje in celovito upravljanje obale, na primer z izmenjavo najboljših praks in omogočanjem čezmejnega usklajevanja.

– Trajnostno upravljanje morskih virov

Razvijanje boljšega razumevanja tehnične izvedljivosti in ekonomske smiselnosti ter okoljskega vpliva rudnikov mineralnih snovi v Atlantiku ter razvoj in preskus inovativnih tehnologij rudarjenja.

Postavljanje temeljev za trajnostno evropsko industrijo morske biotehnologije z visoko dodano vrednostjo z:

(a) raziskovanjem morskega dna in ocenjevanjem njegove genske zasnove, biotske raznovrstnosti in možnosti za zagotavljanje materiala za biotehnološko industrijo, ob upoštevanju veljavnega mednarodnega prava in potrebe po zaščiti morskega okolja;

(b) krepitvijo vezi med raziskavami in industrijo na atlantskem območju, da se razvijejo biobanke in opredelijo trgi za inovativne morske bioproizvode (biomedicina, tkivno inženirstvo, farmacevtski izdelki, industrijski encimi) ter da se raziskave osredotočijo na zagotavljanje industrijskih procesov za njihovo proizvodnjo.

– Izkoriščanje potenciala obnovljive energije v morskem in obalnem okolju atlantskega območja

Proučevanje načinov za pospešitev uvajanja trajnostnih morskih virov obnovljive energije s:

(a) spodbujanjem ocenjevanja in kartiranja potenciala virov energije evropskega Atlantskega oceana ter določanjem načina za ublažitev vpliva, ki ga imajo na okolje in navigacijo gradnja, delovanje in razgradnja naprav kot del regionalnih strategij pametne specializacije za obnovljive vire energije iz naprav na morju;

(b) prispevanjem k evropskemu prenosnemu omrežju za električno energijo, ki omogoča izravnavo obremenitve med nacionalnimi sistemi in zagotavlja boljše povezave med morskimi in obalnimi viri energije;

(c) podporo raziskavam, razvoju in predstavitvi tehnologij za gradnjo in vzdrževanje naprav za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, in sicer vetra na morju, valovanja, plimovanja in biomase, vključno z integracijo z obrati za razsoljevanje in večnamenskimi ploščadmi na morju;

(d) spodbujanjem izkoriščanja posebnih geoloških, oceanografskih in vremenskih pogojev v najbolj oddaljenih regijah Atlantika, da bi jim pomagali pri doseganju energetske samozadostnosti in da bodo izpolnile cilje zmanjšanja emisij ogljika.

Prednostna naloga 3: Izboljšati dostopnost in povezljivost

Posebni cilji te prednostne naloge vključujejo naslednje:

– Spodbujanje sodelovanja med pristanišči

Pospeševanje razvoja pristanišč kot vozlišč modrega gospodarstva z:

(a) omogočanjem nadgradnje infrastrukture, da se izboljšata povezljivost z zaledjem in intermodalnost ter da se spodbudi hiter preobrat ladij z ukrepi, kot je zagotavljanje električne energije z obrežja, opremljanje pristanišč z utekočinjenim zemeljskim plinom za povečanje zmogljivosti in reševanje upravnih ozkih grl;

(b) omogočanjem pristaniščem, da svojo proizvodnjo razširijo na nove poslovne dejavnosti, kot je vzdrževanje naprav za pridobivanje obnovljive energije iz morskih virov ali turizem;

(c) analizo in spodbujanjem pristaniških omrežij in pomorskih plovnih poti na kratke razdalje med evropskimi pristanišči, v otočjih in na obali Afrike prek pobud, kot so pomorske avtoceste, za povečanje pomorskega prometa.

Prednostna naloga 4: Ustvariti socialno vključujoč in trajnostni model regionalnega razvoja

Posebni cilji te prednostne naloge vključujejo naslednje:

– Spodbujanje boljšega poznavanja socialnih izzivov na atlantskem območju

Izmenjava najboljših praks za izboljšanje zdravja, socialne vključenosti in blaginje obalnih populacij ter razvoj ustreznih in uporabnih morskih socialno-ekonomskih kazalnikov za merjenje, primerjavo in spremljanje trendov v razvoju modrega gospodarstva;

– Ohranjanje in spodbujanje kulturne dediščine Atlantika

Boj proti sezonskemu nihanju in izboljšanje možnosti za MSP prek diverzifikacije proizvodov pomorskega in obalnega turizma ter razvoja nišnih trgov z vlaganjem v:

(a) morski šport, marine in prostočasne morske dejavnosti;

(b) pristaniške storitve, vključno s tistimi za potnike na križarjenjih;

(c) opredeljevanje ter spodbujanje kulturnih in naravnih znamenitosti na atlantski obali, kot so obrtniški ribolov, lokalna kuhinja in pomorska dediščina;

(d) varstvo in obnovo turističnih znamenitosti, vključno z obalnimi in podvodnimi kulturnimi znamenitostmi ter območji pomorske dediščine z arheološko, ekološko ali zgodovinsko vrednostjo[7].

3.           IZVAJANJE

3.1.        Viri financiranja

Časovni razpored tega akcijskega načrta bo državam članicam omogočil upoštevanje prednostnih nalog, opredeljenih v njihovih sporazumih o partnerstvu s Komisijo, ki jih je treba določiti na pogajanjih pred koncem leta 2013.

– Sporazumi o partnerstvu za obdobje 2014–2020 za evropske strukturne in investicijske sklade so pomemben vir financiranja, ki ga države članice lahko po potrebi uporabijo za izvajanje prednostnih nalog iz akcijskega načrta. V sporazumih o partnerstvu bi morale biti pri opredelitvi prednostnih področij sodelovanja upoštevane ustrezne strategije za morske bazene, npr. strategija za Atlantik. Zagotavljajo priložnost, da se opredelijo glavne razvojne potrebe in razvojni potencial modrega gospodarstva v državah članicah ob Atlantiku in njihovih obalnih regijah. Prav tako omogočajo državam članicam, da vzpostavijo ureditev, ki bo zagotovila usklajevanje med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter drugimi viri financiranja. Nacionalni organi v državah članicah, odgovorni za pogajanje o sporazumih o partnerstvu, ter organi, odgovorni za pripravo operativnih programov, imajo zato pomembno vlogo v procesu izvajanja akcijskega načrta v naslednjih mesecih. Akcijski načrt je lahko tudi vir navdiha za tiste, ki pripravljajo operativne programe na nacionalni in regionalni ravni, ob upoštevanju potreb na področju programa.

– Poleg tega bo akcijski načrt usmerjal tudi Komisijo pri izvajanju neposredno upravljanih skladov, vključno s programom Obzorje 2020, LIFE+, COSME in neposredno upravljanimi elementi Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Dejansko bo Obzorje 2020 ključna podpora pri izvajanju akcijskega načrta in že obravnava „modro rast“ kot eno od osrednjih področij za raziskave v prihodnjih letih. Podpira lahko načrt modre rasti v zvezi z raziskovanjem in čim boljšim izkoriščanjem potenciala raznolikosti morskega življenja, žetjem globokomorskih virov na trajnosten način in razvojem novih tehnologij za opazovanje oceanov. To bo pomagalo okrepiti morsko in pomorsko gospodarstvo ter morsko okolje s spodbujanjem prenosa raziskav in inovacij v gospodarstvo.

– Dobro usmerjene javne naložbe lahko in bi morale spodbuditi zasebne naložbe ter poslovne pobude. Tudi države članice bodo morda želele pristopiti k zasebnemu sektorju z namenom raziskati dopolnilno vključevanje in finance.

– Poleg tega je skupina Evropske investicijske banke (v nadaljnjem besedilu: skupina EIB[8]) pripravljena zagotoviti financiranje in strokovno znanje v podporo primernim projektom za nadaljnje izvajanje prednostnih nalog akcijskega načrta. EIB lahko razširi podporo javnim in zasebnim dejavnostim v obliki posojil, mešanega financiranja[9] in strokovnih nasvetov. Ponuja različne finančne instrumente, od posojil za naložbe, tako za neposredno kot tudi za posredno financiranje, do skladov zasebnega kapitala prek Evropskega investicijskega sklada, da se podprejo dejavnosti različnih obsegov.

V okviru proračunskih omejitev in potrebe po tem, da organi na atlantskem območju obravnavajo vrsto prednostnih razvojnih nalog, je treba poudariti, da je proces izvajanja akcijskega načrta še zmeraj prostovoljen, vendar mora biti usklajen z izvajanjem prednostnih nalog iz sporazumov o partnerstvu petih zadevnih držav članic. Vsi projekti, ki se predložijo ustreznim organom v odziv na akcijski načrt, bodo morali biti v skladu z merili, določenimi v ustreznih finančnih predpisih. V okviru deljenega upravljanja sredstev EU odločitev o tem, ali naj se izvede določen projekt, sprejme pristojni upravljalni organ.

3.2.        Inteligentno sodelovanje

Akcijski načrt opredeljuje možnosti za države članice, regionalne in lokalne oblasti ter institucije EU, da po potrebi sodelujejo za dosego cilja trajnostne rasti. Vendar to kolektivno delo seveda ni edini način, na katerega je ta akcijski načrt mogoče izvesti. Posebni ukrepi in projekti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni imajo lahko pomembno vlogo tudi pri uresničevanju akcijskega načrta. Kjer je primerno, bi bilo treba spodbujati sodelovanje med različnimi programi za posamezne države.

Skupno ciljno usmerjeno delo lahko prinese številne dodatne koristi, navsezadnje pri souporabi informacij, delitvi stroškov, delitvi rezultatov in izmenjavi najboljše prakse ter oblikovanju novih idej za nadaljnja področja sodelovanja. Natančneje, države članice in regije lahko delujejo ob podpori različnih virov financiranja za razvoj skupnih projektov ali drugih pristopov.

Program Obzorje 2020 in drugi programi EU ter finančni instrumenti lahko podpirajo sodelovanje v raziskavah z omogočanjem projektov, ki jih bodo predlagali konzorciji javnih in zasebnih institucij. Ti projekti lahko na primer preskusijo različne rešitve za skupne težave ali primerjajo uspešnost različnih tehnologij. Francija, Irska, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo že sodelujejo v različnih skupnih projektih, raziskovalnih mrežah, tehnoloških platformah ter pobudi za skupno načrtovanje za zdrava morja in oceane. Ti mehanizmi nudijo možnost za sodelovanje držav članic, in sicer na načine, ki jih lahko podkrepi program Obzorje 2020. Vzpostavitev usklajevanja in sodelovanja znotraj Evrope je lahko tudi temelj za okrepljeno čezatlantsko sodelovanje na področju raziskav.

Skupni projekti in ukrepi niso omejeni na raziskave. Evropsko teritorialno sodelovanje (na primer prek programa za območje Atlantskega oceana), ki bo financirano s sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), zagotavlja mehanizem, s katerim lahko sosednje regije in mesta iz različnih držav članic EU sodelujejo in izmenjavajo izkušnje prek projektov, ki preučujejo možnosti za sodelovanje v zvezi s skupnimi izzivi. Program „Erasmus za vse“ bo zagotovil možnosti za partnerstva na področju izobraževanja in usposabljanja.

Sodelovanje lahko zajema tudi sodelovanje pri izmenjavi informacij in dobrih praks. Pobude, kot sta „Copernicus[10]“ ali „Znanje o morju 2020[11]“, lahko določijo okvir. Razumevanje tega, kako se sosednje države ali regije s podobnimi oceanografskimi ali meteorološkimi razmerami spopadajo z obalno erozijo, lahko na primer pomagajo pospeševati operativno učinkovitost. Informacije o tem, kaj je drugod delovalo in kaj ni, lahko preprečijo ponavljanje istih napak. Dobre prakse se lahko izmenjujejo prek tematskih delavnic, izmenjav osebja ali internetnih forumov.

3.3.        Podpora

Da bi lahko uspešno izvajali akcijski načrt na nacionalni in regionalni ravni, bi ustrezno izvajanje mehanizma okrepilo sodelovanje nacionalnih, regionalnih in lokalnih akterjev ter omogočilo napredek, ki ga je treba spremljati. Atlantski forum je prinesel koristna spoznanja pri organiziranju dialoga in sodelovanja. Za napredek pri izvajanju bo ta dialog z državami članicami in regijami, vključno z zasebnim sektorjem, pomembno nadaljevati. Izvajanje akcijskega načrta ne bo odvisno le od javnega sektorja, temveč tudi od tega, do katere mere se bo vključil zasebni sektor.

Vsak mehanizem izvajanja bi moral biti enostaven, ozko osredotočen ter bi se moral opirati na dobre prakse, ki so bile uspešne v drugih strategijah za morske bazene, prek:

– zagotavljanja politične zavezanosti in nadzora;

– ozaveščanja o akcijskem načrtu in njegovih ciljih;

– spodbujanja kritnega nakupa zasebnega sektorja;

– zagotavljanje ovrednotenja in ocene napredka.

Lahko bi tudi:

– dal smernice za zainteresirane strani in morebitne spodbujevalce projektov;

– vzpostavil sodelovanje po vsem atlantskem območju;

– sodeloval z upravljalnimi organi programov financiranja EU;

– združeval možne projektne partnerje, da bi skupaj razvijali dejavnosti, ki bi ustrezale prednostnim nalogam iz akcijskega načrta;

– ugotavljal možne vire financiranja za projekte na ravni EU in na nacionalni ravni.

Izvajanje mehanizma za akcijski načrt bi bilo treba opredeliti v posvetovanju z državami članicami in zainteresiranimi stranmi do konca leta 2013. Da bi spodbudili nadaljnje mrežno povezovanje in izmenjavo najboljših praks v razvoju in izvajanju projektov, lahko Komisija organizira konference zainteresiranih strani z atlantskega območja.

4.           Pregled napredka

Da bi ohranili zagon tudi v obdobju 2014–2020, bo pomembno razumeti, kako izvajanje akcijskega načrta prispeva k doseganju širših ciljev EU v zvezi z delovnimi mesti, rastjo in trajnostjo. Zanimalo nas bo na primer, ali smo uspeli pripraviti zmogljivost zanesljivega napovedovanja v zvezi z glavnimi tveganji in spremembami dinamike sistema kroženja v severnem Atlantiku; v kolikšni meri so bila kartirana kritična področja atlantskega morskega dna; ali je akcijski načrt podprl razvoj številnih novih in inovativnih proizvodov ter storitev ter izboljšal okolje operativnega upravljanja in obvladovanja tveganja za priobalno industrijo. Prav tako bomo želeli razumeti, v kolikšni meri je bila dosežena socialno vključujoča rast, v kolikšni meri je bilo zadoščeno potrebam po znanjih in spretnostih ter ali je bil izveden pristop k upravljanju atlantskega območja, ki temelji na ekosistemu. Prav tako bomo želeli pridobiti spoznanja, ki jih bo mogoče uporabiti v drugih morskih bazenih.

Spremljanje napredka ne bi smelo ustvarjati nikakršnih novih zahtev za poročanje. Namesto tega bi se uporabile obstoječe temeljne informacije za oblikovanje slike, kako se atlantsko območje spreminja zaradi izvajanja akcijskega načrta in drugih dejavnikov. Komisija bo hitro začela z delom s petimi državami članicami ob Atlantiku, da s skupnim dogovorom določijo metodologijo za pripravo tega pregleda napredka.

Glede na to, da inovacije in tehnologija napredujejo, bo morda treba akcijski načrt prilagoditi in nadalje razviti. Komisija bo pozorno spremljala izvajanje akcijskega načrta, vodila pregled nad spoznanji in ocenjevala doseženi napredek. Do konca leta 2017 bo pripravila vmesni pregled izvajanja akcijskega načrta. Neodvisno ocenjevanje vzorca zaključenih projektov bo vključeno v pregled, o katerem se bo razpravljalo z državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi.

5.           Internacionalizacija strategije za Atlantik

Atlantski ocean ni omejen le na Evropo. Je skupen vir in enoten sistem, ki povezuje evropsko celino z Afriko in Ameriko. Vse obalne države imajo skupni interes in odgovornost za zagotavljanje dobrega upravljanja oceana, vključno z UNCLOS[12], IMO[13] in Mednarodno oblastjo za morsko dno.

Ekonomska vrednost Atlantskega oceana je ogromna za države ob njegovih obalah. Komisija meni, da bi akcijski načrt sčasoma lahko ustvaril trdne temelje za sodelovanje z drugimi državami ob Atlantiku. Obstaja jasen potencial za skupno delo, na primer na področju oceanografskih raziskav in opazovanja. Že zdaj obstaja možnost dejanske angažiranosti ZDA in Kanade za vzpostavitev čezatlantskega raziskovalnega zavezništva, ki bo poglobilo naše skupno razumevanje atlantskega ekosistema in njegovega potenciala za podporo modremu gospodarstvu. To čezatlantsko raziskovalno zavezništvo bi se razvijalo korak za korakom, ob upoštevanju pregledov napredka in dogovoru o najbolj obetavnih področjih za sodelovanje. Možno je, da bi bile tudi druge atlantske države pripravljene razpravljati o udejstvovanju bodisi v raziskavah ali pri drugih vprašanjih. Komisija in države članice bi morale skupaj razmisliti o tem, kateri ukrepi se lahko sprejmejo za vključitev mednarodnih partnerjev v postopni razvoj strategije za Atlantik.

6.           Sklepna ugotovitev

Komisija poziva Evropski parlament in Svet, naj podpreta akcijski načrt in usmeritev iz tega sporočila.

[1]               Francija, Irska, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo.

[2]               COM 782/2011 z dne 21. novembra 2011.

[3]               Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR).

[4]               Številna priporočila v zvezi s tem vprašanjem je Komisiji 9. junija 2011 predložila delovna skupina za zaposlovanje in konkurenčnost v pomorstvu.

[5]               Obstoječe pobude vključujejo Pomorski analitični in operacijski center za narkotike (MAOC-N) in evropski sistem nadzorovanja meja (EUROSUR), ki ju usklajuje Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex).

[6]               Kot je navedeno v okvirni direktivi o morski strategiji (2008/56/ES)

[7]               Ob ustreznem upoštevanju načel Konvencije Unesca o varovanju podvodne kulturne dediščine iz leta 2001.

[8]               Evropska investicijska banka (EIB) in Evropski investicijski sklad.

[9]               Mešano financiranje: posojila EIB za dopolnitev donacijam iz EU ali drugih javnih virov

[10]             Copernicus, prej „globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES)“, je evropski satelitski sistem za spremljanje Zemlje (http://copernicus.eu)

[11]             „Znanje o morju 2020“ je projekt EU, ki združuje pomorske podatke iz različnih virov z namenom pomagati industriji, javnim organom in raziskovalcem pri iskanju podatkov in njihovi učinkovitejši rabi za razvoj novih proizvodov in storitev kot tudi izboljšanje našega razumevanja procesov v morju (http://ec.europa.eu/maritimeaffairs/policy/marine_knowledge_2020/index_sl.htm)

[12]             Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu.

[13]             Mednarodna pomorska organizacija