(1)

Uredba Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči Komisiji omogoča, da z uredbami razglasi, da so nekatere opredeljene vrste pomoči združljive z notranjim trgom ter izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe.

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči Komisiji omogoča, da z uredbami razglasi, da so nekatere opredeljene vrste pomoči združljive z notranjim trgom ter izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Uredba (ES) št. 994/98 določa te kategorije, medtem ko so podrobnosti izjem in njihovi cilji pojasnjeni v zadevnih uredbah in smernicah.

(1a)

Komisija si prizadeva najti ustrezno ravnovesje med tem, da se pri uveljavljanju pravil osredotoča na primere z znatnim vplivom na notranji trg, tako da izvzema določene posebne kategorije državne pomoči iz obveznosti priglasitve, in preprečevanjem tega, da bi bilo preveč storitev izvzetih iz nadzora državne pomoči.

(1b)

Dolžno upoštevanje bi bilo treba nameniti Posebnemu poročilu Evropskega računskega sodišča št. 15/2011 z naslovom „Ali postopki Komisije zagotavljajo uspešno upravljanje nadzora državne pomoči?“,

(3)

Uredba (ES) št. 994/98 pooblašča Komisijo, da lahko izvzame pomoč za raziskave in razvoj, ne pa tudi pomoči za inovacije. Inovacije so medtem postale prednostna naloga politike Unije v okviru „Unije inovacij“, ene od vodilnih pobud strategije Evropa 2020. Poleg tega so številni ukrepi pomoči za inovacije relativno omejeni, zato ne izkrivljajo konkurence v večji meri.

(3)

Uredba (ES) št. 994/98 pooblašča Komisijo, da lahko izvzame pomoč za raziskave in razvoj, ne pa tudi pomoči za inovacije. Inovacije, tudi socialne inovacije, so medtem postale prednostna naloga politike Unije v okviru „Unije inovacij“, ene od vodilnih pobud strategije Evropa 2020. Poleg tega so številni ukrepi pomoči za inovacije relativno omejeni, zato ne izkrivljajo konkurence v večji meri , zlasti v če so v skladu z vodilnimi pobudami strategije Evropa 2020 in novim okvirnim programom za raziskovanje in inovacije Obzorje 2020 . Nova uredba o splošnih skupinskih izjemah bo določila pogoje in vrste pomoči, ki so primerne za izvzetje.

(9)

Ukrepi javne podpore za amaterske športe, ki pomenijo državno pomoč, imajo ponavadi omejene učinke na trgovino znotraj Unije in ne izkrivljajo občutno konkurence. Dodeljeni zneski so ponavadi omejeni. Na podlagi pridobljenih izkušenj je za pomoč za amaterske športe mogoče določiti jasne pogoje združljivosti, da se prepreči večje izkrivljanje konkurence.

(9)

Amaterskega športa praviloma ne moremo obravnavati kot gospodarske dejavnosti. Če amaterski šport izjemoma vključuje gospodarske dejavnosti in ukrepi javne podpore vendarle pomenijo državno pomoč, imajo v osnovi omejene učinke na trgovino znotraj Unije in ne izkrivljajo konkurence. Dodeljeni zneski so ponavadi omejeni. Na podlagi pridobljenih izkušenj je za pomoč za amaterske športe mogoče določiti jasne pogoje združljivosti, da se prepreči večje izkrivljanje konkurence , če ti športi izjemoma vključujejo gospodarske dejavnosti . Nova uredba o splošnih skupinskih izjemah bi morala pojasniti in razlikovati primere, ko se državna pomoč šteje za pomoč športnim zvezam za njihove dejavnosti, in primere, ko se šteje za pomoč za infrastrukturne projekte na področju športa.

(9a)

Glede na velik družbeni pomen športa je spodbujanje razvoja mladih v profesionalnih klubih v sodni praksi Sodišča Evropske unije priznano kot zakonit cilj. Politika Unije za državno pomoč bi zato morala vzpostaviti jasen okvir, v katerem bodo države članice lahko spodbujale te cilje in podpirale športne organizacije v ta namen.

(10)

Pomoč socialnega značaja za zračni in pomorski prevoz prebivalcev, ki živijo v oddaljenih regijah, v skladu z izkušnjami Komisije ne izkrivlja konkurence v večji meri, če se dodeli brez diskriminacije prevoznikov, mogoče pa je tudi določiti jasne pogoje združljivosti.

(11)

Kar zadeva pomoč za prevoz v železniškem in cestnem prometu ter po celinskih plovnih poteh, člen 93 Pogodbe določa, da je pomoč, ki je potrebna za usklajevanje prometa ali je nadomestilo za opravljanje določenih storitev, ki so del javne službe, združljiva s Pogodbama. Člen 9 Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza iz obveznosti predhodne priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe izvzema nadomestila za opravljanje javne službe, namenjena opravljanju storitev javnega potniškega prevoza ali upoštevanju tarifnih obveznosti, ki so določene s splošnimi pravili in ki se plačujejo v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007. Za uskladitev pristopa k uredbam o skupinskih izjemah na področju državnih pomoči ter v skladu s postopki iz členov 108(4) in 109 Pogodbe bi bilo treba pomoč za usklajevanje prometa ali nadomestilo za opravljanje določenih storitev, ki so del javne službe, kot določa člen 93 Pogodbe, vključiti na področje uporabe Uredbe (ES) št. 994/98. Člen 9 Uredbe (ES) št. 1370/2007 bi bilo zato treba črtati z učinkom šest mesecev po začetku veljavnosti uredbe Komisije o tovrstni državni pomoči.

(11)

Kar zadeva pomoč za prevoz v železniškem in cestnem prometu ter po celinskih plovnih poteh, člen 93 Pogodbe določa, da je pomoč, ki je potrebna za usklajevanje prometa ali je nadomestilo za opravljanje določenih storitev, ki so del javne službe, združljiva s Pogodbama.

(12)

Komisija je v zadnjih letih pridobila obširne izkušnje na področju pomoči za širokopasovne povezave in razvila ustrezne smernice. Po mnenju Komisije pomoč za nekatere vrste infrastrukture za širokopasovni dostop ne izkrivlja konkurence v večji meri, zato bi zanjo lahko veljala skupinska izjema, pod pogojem, da so izpolnjeni nekateri pogoji združljivosti. To velja za pomoč za osnovni širokopasovni dostop v regijah, kjer ni širokopasovne infrastrukture in kjer v bližnji prihodnosti taka infrastruktura najverjetneje ne bo razvita (bele lise), ter za posamezne manjše ukrepe pomoči glede zelo hitrih dostopovnih omrežij naslednje generacije na območjih, kjer ni take infrastrukture in v bližnji prihodnosti najverjetneje tudi ne bo razvita. Prav tako to velja za pomoč za gradbena dela v povezavi s širokopasovnim dostopom in pasivno širokopasovno infrastrukturo, kjer je Komisija pridobila obsežne izkušnje, mogoče pa je tudi določiti jasne pogoje združljivosti.

(12)

Komisija je v zadnjih letih pridobila obširne izkušnje na področju pomoči za širokopasovne povezave in razvila ustrezne smernice. Po mnenju Komisije pomoč za nekatere vrste infrastrukture za širokopasovni dostop ne izkrivlja konkurence v večji meri, zato bi zanjo lahko veljala skupinska izjema, pod pogojem, da so izpolnjeni nekateri pogoji združljivosti. To velja za pomoč za osnovni širokopasovni dostop v regijah, kjer ni širokopasovne infrastrukture in kjer v bližnji prihodnosti taka infrastruktura najverjetneje ne bo razvita (bele lise), ter za posamezne manjše ukrepe pomoči glede zelo hitrih dostopovnih omrežij naslednje generacije na območjih, kjer ni take infrastrukture in v bližnji prihodnosti najverjetneje tudi ne bo razvita. Prav tako to velja za pomoč za gradbena dela v povezavi s širokopasovnim dostopom in pasivno širokopasovno infrastrukturo, kjer je Komisija pridobila obsežne izkušnje, mogoče pa je tudi določiti jasne pogoje združljivosti. Skupinska izjema za gradbena dela in širokopasovno infrastrukturo bi morala podpirati naložbe zlasti na podeželskih območjih in v oddaljenih regijah. Prost dostop na trg za upravljanje infrastrukture bi moral biti zajamčen kot pogoj za skupinsko izjemo.

(13)

Področje uporabe Uredbe (ES) št. 994/98 bi bilo zato treba razširiti na navedene vrste pomoči.

(13)

Področje uporabe Uredbe (ES) št. 994/98 bi bilo zato treba razširiti na zgoraj navedene vrste pomoči.

(14)

Komisija mora v skladu z Uredbo (ES) št. 994/98 za vsako vrsto pomoči, za katero sprejme uredbo o skupinski izjemi, navesti prage, izražene bodisi v intenzivnosti pomoči v zvezi z nizom upravičenih stroškov bodisi v najvišjih zneskih pomoči. Ta pogoj otežuje skupinsko izvzemanje nekaterih vrst ukrepov državne podpore, ki jih zaradi posebne zasnove ni mogoče izraziti v intenzivnosti pomoči ali najvišjih zneskih, na primer instrumentov finančnega inženiringa ali nekaterih vrst ukrepov za spodbujanje naložb tveganega kapitala. Vzrok za to je zlasti dejstvo, da lahko taki kompleksni ukrepi vključujejo pomoč na različnih ravneh (neposredni upravičenci, vmesni upravičenci, posredni upravičenci). Zaradi vse večjega pomena takih ukrepov in njihovega prispevka k doseganju ciljev Unije je potrebna večja prožnost, da bo tudi take ukrepe mogoče skupinsko izvzeti. Zato bi moralo biti mogoče te pragove izraziti tudi v najvišji stopnji državne pomoči , ne glede na to, ali pomoč ustreza opredelitvi državne pomoči .

(14)

Komisija mora v skladu z Uredbo (ES) št. 994/98 za vsako vrsto pomoči, za katero sprejme uredbo o skupinski izjemi, navesti prage, izražene bodisi v intenzivnosti pomoči v zvezi z nizom upravičenih stroškov bodisi v najvišjih zneskih pomoči. Ta pogoj otežuje skupinsko izvzemanje nekaterih vrst ukrepov državne podpore, ki jih zaradi posebne zasnove ni mogoče izraziti v intenzivnosti pomoči ali najvišjih zneskih, na primer instrumentov finančnega inženiringa ali nekaterih vrst ukrepov za spodbujanje naložb tveganega kapitala. Vzrok za to je zlasti dejstvo, da lahko taki kompleksni ukrepi vključujejo pomoč na različnih ravneh (neposredni upravičenci, vmesni upravičenci, posredni upravičenci). Zaradi vse večjega pomena takih ukrepov in njihovega prispevka k doseganju ciljev Unije je potrebna večja prožnost, da bo tudi take ukrepe mogoče skupinsko izvzeti. Zato bi moralo biti mogoče te pragove izraziti tudi v najvišji stopnji državne pomoči.

(15a)

Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje v skladu z načeli notranjega trga, bi morale nacionalne sheme pomoči zagotavljati odprt in enak dostop do državne pomoči za vse zadevne akterje na trgu, zlasti z uporabo shem ali sistemov pomoči in ne posameznih pomoči.

(15b)

Učinkovito zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev zahteva tudi celovito in pregledno uporabo nacionalne zakonodaje in zakonodaje Unije o javnih naročilih. Nacionalni organi bi zato morali pri načrtovanju shem državne pomoči ali dodeljevanju državne pomoči, za katero velja izvzetje na podlagi te uredbe, upoštevati veljavna pravila za javna naročila.

(15c)

Pravna podlaga za to uredbo, člen 109 PDEU, določa le posvetovanje z Evropskim parlamentom in ne rednega zakonodajnega postopka, ki se od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe uporablja na drugih področjih povezovanja trgov in gospodarske ureditve. Tega demokratičnega deficita ni mogoče dopuščati v zvezi s predlogi o sredstvih, s katerimi Komisija nadzira odločitve in ukrepe nacionalnih in lokalnih voljenih organov. Ta deficit bi bilo treba popraviti pri morebitni prihodnji spremembi Pogodbe. Sporočilo Komisije z dne 28. novembra 2012 z naslovom „Načrt za poglobljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo“ predvideva predloge za spremembo Pogodbe do leta 2014. Takšen predlog bi moral vključevati poseben predlog o spremembi člena 109 PDEU, da bi uredbe iz navedenega člena sprejeli v skladu z redni zakonodajnim postopkom.

(ii)

raziskave, razvoj in inovacije;

(ii)

raziskave, razvoj in inovacije , zlasti če so v skladu z vodilnimi pobudami strategije Evropa 2020 in cilji politike Obzorje 2020 ;

(iii)

varstvo okolja;

(iii)

varstvo okolja , zlasti če je v skladu z vodilnimi pobudami strategije Evropa 2020 in cilji okoljske politike Unije ;

(va)

spodbujanje turizma, zlasti če je v skladu s cilji turistične politike Unije;

(x)

amaterske športe;

(x)

amaterske športe in razvoj mladih v športu ;

(xi)

prevoz prebivalcev, ki živijo v oddaljenih regijah, kadar je ta pomoč socialnega značaja in se dodeli brez diskriminacije prevoznikov;

(xii)

usklajevanje prometa ali nadomestilo za opravljanje določenih storitev, ki so del javne službe, kot določa člen 93 Pogodbe;