11.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 177/64


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o novih ukrepih za evropski enotni trg telekomunikacijskih storitev na podlagi naslednjih dveh dokumentov: Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij in doseganje povezane celine ter spremembi direktiv 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES ter uredb (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012

COM(2013) 627 final – 2013/0309 (COD),

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o enotnem telekomunikacijskem trgu

COM(2013) 634 final

(2014/C 177/12)

Poročevalka: Anna NIETYKSZA

Komisija, Svet in Evropski parlament so 23. septembra oziroma 12. septembra 2013 sklenili, da v skladu s členoma 114 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosijo za mnenje o naslednjem dokumentu:

Novi ukrepi za evropski enotni trg telekomunikacijskih storitev

na podlagi naslednjih dveh dokumentov:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij in doseganje povezane celine ter spremembi direktiv 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES ter uredb (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012

COM(2013) 627 final – 2013/0309 (COD),

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o enotnem telekomunikacijskem trgu

COM(2013) 634 final.

Strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 18. decembra 2013.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 495. plenarnem zasedanju 21. in 22. januarja 2014 (seja z dne 21. januarja) s 152 glasovi za, 2 glasovoma proti in 5 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO podpira predlog Evropske komisije o uredbi ter posebne ukrepe za pospešitev vzpostavljanja enotnega trga za elektronske komunikacije kot podlage za dinamično in trajnostno rast vseh sektorjev gospodarstva ter ustvarjanje novih delovnih mest. Predlog bo poleg tega zagotovil visoko raven varstva potrošnikov.

1.2

EESO meni, da bosta predlagano zmanjšanje ovir za evropske ponudnike elektronskih komunikacijskih storitev prek:

uvedbe enotne evropske odobritve, veljavne v vsej EU, ter

uskladitve regulativnih pogojev in upravljanja spektra

pripomogla, da bodo ponudniki storitev lažje zagotavljali konkurenčne in varne elektronske komunikacijske storitve za posameznike, podjetja in institucije po vsej EU.

1.3

EESO meni, da bi morala Komisija ponovno preučiti vključitev širokopasovne povezave v področje uporabe univerzalne storitve.

1.4

Odbor poleg tega poudarja, da bo zmanjšanje regulativnih ovir odprlo trge za manjše evropske ponudnike elektronskih komunikacijskih storitev. Največja spodbuda za razvoj ponudnikov bodo:

enotna odobritev;

enostavnejši postopek vlaganja v omrežja;

možnost zagotavljanja čezmejnih storitev v vseh državah EU ter

spodbude za naložbe.

1.5

Odbor meni, da morajo predpisi Komisije in splošne spodbude preprečiti nadaljnje drobljenje trga, saj bi to ogrozilo razvoj čezmejnih storitev in zmanjšalo moč EU v odnosu do mednarodnih konkurentov.

1.6

Odbor meni, da bodo boljši dostop ter nižji stroški izgradnje in upravljanja visokohitrostnih omrežij:

ustvarili nova delovna mesta v evropskih podjetjih, vključno z MSP in novoustanovljenimi podjetji, ki razvijajo in ponujajo inovativne proizvode in storitve na globalnem trgu;

pospešili razvoj modernih storitev na področjih e-trgovine in e-izobraževanja ter naprednih javnih storitev, kot sta e-uprava in e-zdravje;

pospešili razvoj sodobnih evropskih storitev v oblaku, kakor je opisano v mnenju Odbora „Priprava strategije EU za računalništvo v oblaku“ (TEN/494);

zagotovili velike možnosti za oblikovanje novih storitev, ki se bodo uporabljale na področjih, na katerih se pričakuje hiter razvoj, kot sta internet stvari in komunikacija stroj-stroj (M2M).

1.7

EESO priznava, da bo uskladitev regulativnih pogojev spodbudila naložbe evropskih ponudnikov elektronskih komunikacijskih storitev.

1.8

EESO podpira predlagano usklajevanje zagotavljanja pravic potrošnikov in uporabnikov, vključno z:

lažjo izbiro ponudnika storitev in lažjo menjavo ponudnikov ter

odpravo visokih stroškov mobilnih gostujočih klicev in čezmejnih klicev prek stacionarnih telefonov znotraj EU (glej informativno poročilo EESO o odpravi stroškov mobilnega gostovanja, CES5263-2013, poročevalec: g. Hencks).

1.9

EESO podpira uskladitev pogodbenih pogojev za končne uporabnike elektronskih komunikacijskih storitev v vseh državah članicah.

1.10

EESO meni, da bosta neomejen dostop do omrežja in možnost uporabe naprednih storitev elektronskih komunikacij po vsej EU povečala mobilnost potrošnikov in podjetnikov ter olajšala dostop do evropskih kulturnih dobrin in razvoj ustvarjalnih industrij.

1.11

Prihodnja uredba mora zagotoviti več finančne in pravne varnosti za operaterje. Vendar EESO priporoča, da uredba tudi uporabnikom zagotovi več pravne varnosti tako, da bolj zaščiti njihove pravice.

1.12

Odbor poudarja pomen pravice do ustreznega varstva zasebnih podatkov, pravice biti pozabljen ter drugih pravic končnih uporabnikov elektronskih komunikacijskih storitev, kakor je bilo poudarjeno v prejšnjih mnenjih EESO (1).

1.13

EESO poudarja, da so informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) vir trajnostne gospodarske rasti, saj prispevajo k 50-odstotni rasti produktivnosti v vseh sektorjih gospodarstva, v katerih se uporabljajo. Čeprav njihova uporaba vodi k izgubi določenih delovnih mest, je za vsaki dve izgubljeni delovni mesti ustvarjenih pet novih (glej Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, COM(2013) 627 final 2013/0309 (COD), str. 2). EESO poudarja, da je treba zagotoviti izobraževanje, prekvalifikacijo in vseživljenjsko učenje za vse, pri čemer je treba izvajati nove izobraževalne mehanizme.

1.14

Odbor poleg tega opozarja, da je treba spoštovati pravila konkurence in nevtralnost omrežja, zlasti kar zadeva ponudnike elektronskih komunikacijskih storitev iz sektorja MSP, saj lahko povečana moč največjih ponudnikov elektronskih komunikacijskih storitev in konsolidacija virov spektra ogrožata konkurenčnost na trgih držav članic.

1.15

Ureditev virtualnih širokopasovnih dostopovnih izdelkov (vrsta veleprodajnega dostopa do širokopasovnih omrežij, ki vključuje virtualno dostopovno povezavo do vsakršne žične ali brezžične omrežne arhitekture, razen fizične razvezave lokalne zanke, ter prenosno storitev do opredeljenega nabora izročilnih točk, vključno s posebnimi omrežnimi elementi in omrežnimi funkcijami ter pomožnimi sistemi IT) se zdi preuranjena. EESO meni, da bi bilo bolje počakati, dokler trg ne uredi pogojev za zagotavljanje teh storitev in njihovih cen. Vendar pa je obveznost zagotavljanja zagotovljene kakovosti storitev treba urediti na način, ki zagotavlja uravnoteženo porazdelitev bremena med velikimi operaterji in manjšimi ponudniki storitev iz sektorja MSP.

1.16

EESO ima resne pomisleke glede podrobnih rešitev, ki zadevajo lokalna radijska dostopovna omrežja, zlasti možnost, da končni uporabniki radijska omrežja lahko dajo na razpolago drugim, nepoznanim anonimnim uporabnikom.

1.17

Odbor opozarja, da so v predlagani uredbi zastavljeni zelo ambiciozni cilji. Kratko časovno obdobje za njeno uvedbo (s 1. julijem 2014) bo zahtevalo velika prizadevanja s strani glavnih zainteresiranih strani, tj. Evropske komisije, nacionalnih regulatorjev elektronskih komunikacij, organov za konkurenco in evropskih ponudnikov elektronskih komunikacijskih storitev.

1.18

Glede na potrebo po uskladitvi obsega in postopkov za evropske odobritve in rezervacije ter pogojev za uporabo radiofrekvenčnega spektra EESO priporoča, da se okrepi vloga organa BEREC (Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije), dokler ne bo sprejeta odločitev o oblikovanju enotnega evropskega regulativnega organa.

2.   Uvod in ozadje

2.1

Veliki operaterji v Združenih državah Amerike, na Japonskem in v Južni Koreji ogromno vlagajo v infrastrukturo za hitre širokopasovne internetne povezave, tako žične kot brezžične. Za Evropsko unijo je izrednega pomena, da na področju elektronskih komunikacij ohrani svetovno konkurenčnost.

2.2

Zanesljiv in hiter širokopasoven dostop je posebno pomemben za zagotavljanje inovativnih elektronskih komunikacijskih storitev, vključno z računalništvom v oblaku. Zato je v strateškem interesu EU, da je sektor elektronskih komunikacij v dobrem stanju, da razpolaga z lastnim potencialom za zagotavljanje sodobnih storitev za javnost in da ohrani sposobnosti za ustvarjanje opreme, rešitev in storitev na področju elektronskih komunikacij.

2.3

Digitalno gospodarstvo in njegovi izdelki predstavljajo vse večji delež BDP, elektronske komunikacijske storitve pa so ključne za rast produktivnosti v vseh gospodarskih sektorjih, od zdravstva do energije in javnih storitev. Ključni dejavnik razvoja je tudi možnost vlaganja v brezžična omrežja (tj. četrto generacijo in poznejše tehnologije mobilne komunikacije, ki zagotavljajo hiter mobilni dostop do interneta) ter hitra fiksna omrežja (npr. optična omrežja FTTH – optika do doma).

2.4

Da bi elektronska komunikacijska omrežja postala visoko donosna, je potreben zadosten obseg. Vendar pa je trg elektronskih komunikacij držav članic EU zelo razdrobljen: vključuje več kot 1 000 operaterjev fiksnih omrežij in več sto operaterjev mobilnih omrežij. Tudi največje operaterske skupine zagotavljajo storitve le v posameznih državah ter ne ponujajo čezmejnih storitev za potrošnike in manjše končne uporabnike (čezmejne storitve se ponujajo samo največjim poslovnim strankam). Nobeden od operaterjev ne posluje v več kot polovici držav članic. Razdrobljen je tudi trg za omrežja kabelske televizije, saj vključuje več kot 1 500 operaterjev.

2.5

Razdrobljenost trga pomeni visoke cene, zlasti kar zadeva klice med posameznimi državami EU (gostovanje v mobilnih omrežjih in mednarodne klice prek stacionarnih telefonov).

2.6

Radiofrekvenčni spekter je omejen vir. Učinkovitost njegove uporabe ima velik vpliv na izvajanje Evropske digitalne agende in pogoje poslovanja ponudnikov storitev. Hkrati so med državami članicami velike razlike v pogojih za uporabo spektra (kot so pravila za dodeljevanje, trajanje rezervacij, možnosti za preureditev spektra (spremembe v upravljanju spektra so med drugim usmerjene v izpolnjevanje tržnih zahtev ali povečanje učinkovitosti uporabe spektra) in skupna uporaba spektra). Razlikujejo se pogoji dodeljevanja, čas veljavnosti in možnost obnovitve rezervacij spektra. Te razlike otežujejo naložbe in ustvarjanje integriranih čezmejnih brezžičnih omrežij.

2.7

Čeprav je bila Evropa v 90. letih prejšnjega stoletja na področju GSM-mobilne telefonije v svetovnem vrhu, sedaj pri uvajanju najnovejših tehnologij mobilnega prenosa zaostaja za prej omenjenimi državami.

2.8

Stopnja razvoja evropskega sektorja IKT je v zadnjih letih zelo nizka (0,3 % letno), zlasti v primerjavi z rastjo v ZDA (15 %) in v vodilnih azijskih državah (26 %).

2.9

Predlagane spremembe se nanašajo na področja, urejena z akti, ki so podlaga za predpise o elektronskih komunikacijah v EU, kot so direktive 2002/20/ES (direktiva o odobritvi), 2002/21/ES (okvirna direktiva), 2002/22/ES (direktiva o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov), 2002/58/ES (direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah), uredbi (ES) št. 1211/2009 (o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC)) in (EU) št. 531/2012 (o gostovanju) in Sklep 243/2012/EU (program za politiko radiofrekvenčnega spektra) (2).

3.   Splošni cilj uredbe Evropske komisije

3.1

Temeljni cilj uredbe Evropske komisije je vzpostaviti enoten trg za elektronske komunikacije, na katerem:

javnost, ustanove in podjetja po vsej EU do elektronskih komunikacijskih storitev lahko dostopajo po enakih pogojih ter brez omejitev ali dodatnih stroškov;

operaterji in ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev lahko zagotavljajo storitve po konkurenčnih pogojih zunaj meja države članice, v kateri imajo sedež, in dosežejo potrošnike po vsej EU;

so vzpostavljeni temelji digitalne preobrazbe gospodarstva, kar bi moralo privesti do ponovne oživitve in ohranjanja rasti, večje globalne konkurenčnosti držav EU ter ustvarjanja novih delovnih mest v digitalnem gospodarstvu, ustvarjalnih industrijah in na vseh področjih gospodarstva, v katerih imajo elektronske komunikacije pomembno vlogo.

3.2

Evropska komisija je v predlogu uredbe predlagala naslednje rešitve:

enotna odobritev EU za evropske ponudnike elektronskih komunikacij, ki temelji na enotnem sistemu obveščanja v državi članici glavnega sedeža ponudnika;

uskladitev pogojev za razpoložljivost, dodeljevanje in trajanje pravic do uporabe spektra;

uvedba virtualnih širokopasovnih dostopovnih izdelkov in usklajenih izdelkov elektronskih komunikacij z zagotovljeno kakovostjo storitev (ASQ);

uskladitev pravil glede pravic končnih uporabnikov/potrošnikov (zahteva za preglednost informacij in pogodb, jasno določeni pogoji za sklenitev in prekinitev pogodb, nevtralnost omrežja, zagotovljena kakovost storitev, lažja menjava ponudnikov in prenosljivost številk);

pristojnost pristojnih nacionalnih organov za sankcioniranje ter pravila o pristojnosti Komisije za sprejemanje delegiranih ali izvedbenih aktov;

pravila o gostujočih klicih v mobilnih omrežjih;

omejitev stroškov klicev prek stacionarnih telefonov znotraj EU, ki ne smejo preseči tarife za domače medkrajevne komunikacije;

večja stabilnost BEREC kot svetovalnega organa Evropske komisije na področju elektronskih komunikacij.

3.3

Kot je Evropski svet poudaril v svojih sklepih z dne 24. in 25. oktobra 2013, so odprava razdrobljenosti trga elektronskih komunikacij, spodbujanje dejanske konkurenčnosti in privabljanje zasebnih naložb prek predvidljivega in stabilnega pravnega okvira, ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov, ter usklajevanje dodeljevanja frekvenc ključni za gospodarski in socialni razvoj držav članic (Dokument Evropskega sveta z dne 25. oktobra 2013 (EUCO 169/13, CO EUR 13 CONCL 7), točki 5 in 9).

3.4

S pomočjo večje razpoložljivosti hitrih povezav in nižjih stroškov njihove uporabe bodo vsi ponudniki storitev, vključno z malimi in srednjimi evropskimi podjetji (MSP), lahko ustvarjali inovativne izdelke in storitve ter jih ponujali na svetovnem trgu.

4.   Posebne ugotovitve v zvezi s predlogom uredbe Evropske komisije

4.1   Enotna odobritev EU

4.1.1

EESO meni, da zagotavljanje čezmejnih storitev trenutno ovira birokracija, ki izvira iz razdrobljenosti nacionalnih sistemov za odobritev, dodeljevanja radiofrekvenčnega spektra, ureditve dostopovnih izdelkov in pravil o potrošniških pravicah.

4.1.2

Operaterji razdrobljenost trga izkoriščajo na račun končnih uporabnikov, tako da ponujajo dražje čezmejne storitve.

4.1.3

Odbor meni, da bo predlog uredbe spodbudil konsolidacijo operaterjev in pojav vseevropskih ponudnikov elektronskih komunikacijskih storitev. Ta proces je koristen z vidika konkurenčnosti gospodarstev držav članic na svetovnih trgih.

4.1.4

Krepitev položaja ponudnikov elektronskih komunikacijskih storitev in enotni pravni pogoji bodo povečali privlačnost evropskih ponudnikov storitev za institucionalne vlagatelje, vključno z zasebnimi delniškimi skladi. Z zagotavljanjem dodatnega kapitala operaterjem se bo povečala njihova naložbena zmogljivost.

4.1.5

EESO pozdravlja uvedbo enotne odobritve EU, ki je bistven predpogoj za izboljšanje delovanja sistema. Zato je treba jasno določiti postopke in načela sodelovanja.

4.1.6

EESO bi pozdravil predlog v podporo ustanovitvi enotnega evropskega regulativnega organa, kakor je predlagal in zagovarjal v nekaterih svojih mnenjih.

4.2   Usklajevanje uporabe radiofrekvenčnega spektra

4.2.1

Uskladitev upravljanja spektra na podlagi enotnih pogojev za uporabo spektra (pravil za dodeljevanje, trajanja rezervacij ter možnosti za „preureditev“ in skupno uporabo spektra) bo olajšala uvedbo novih tehnologij brezžičnega širokopasovnega dostopa (četrte generacije in novejših).

4.2.2

Po mnenju EESO ta uredba vpliva na načrtovani pregled učinkovitosti obstoječih pravil o gostovanju v letu 2016 in na odločitve o dodelitvi pasov, ki naj bi bile sprejete na Svetovni konferenci o radiokomunikacijah ITU-R (ITU-R – sektor za radiokomunikacije – eden od treh sektorjev (enot) Mednarodne komunikacijske zveze (ITU), pristojen za radiokomunikacije), ki bo leta 2015 (WRC 2015).

4.3   Evropski virtualni dostopovni izdelki

4.3.1

EESO meni, da so pravila o virtualnem širokopasovnem dostopu predlagana kot odziv na veliko negotovost glede ureditve omrežja NGN/NGA (visokohitrostnega omrežja naslednje generacije/dostop naslednje generacije) in razlike v regulativnih praksah posameznih držav članic. Trdna regulativna načela, ki operaterje spodbujajo k naložbam v drago infrastrukturo NGN/NGA, je treba uvesti zelo previdno, saj se regulativne prakse glede tega šele začenjajo oblikovati. Veleprodajne izdelke je treba razviti z mislijo na potrebe potrošnikov na posameznih nacionalnih trgih in se jih ne bi smelo oblikovati za „povprečno evropsko državo“.

4.4   Povezljivostni izdelek z zagotovljeno kakovostjo storitev (ASQ)

4.4.1

Uvedba povezljivostnega izdelka z zagotovljeno kakovostjo storitev (ASQ) je lahko zelo koristna za ustvarjanje in zagotavljanje specializiranih, naprednih digitalnih storitev.

4.4.2

Odbor meni, da je obveznost zagotavljanja zagotovljene kakovosti storitev treba urediti na način, ki zagotavlja uravnoteženo porazdelitev bremena med velikimi operaterji in manjšimi ponudniki storitev iz sektorja MSP.

4.5   Usklajene pravice končnih uporabnikov

4.5.1

Po mnenju EESO bodo uskladitev pravic končnih uporabnikov, obveznosti glede preglednosti in jasne informacije za potrošnike o pogojih, kakovosti, pravicah, tarifah in pravilih za olajšanje zamenjave ponudnika prinesle precejšnje koristi uporabnikom elektronskih komunikacijskih storitev. To bo okrepilo njihov položaj glede na ponudnike storitev ter zmanjšalo nesorazmernost informacij.

4.5.2

EESO podpira zagotovitev posebnih informacij in pogodbenih obveznosti, ki vključujejo:

zagotavljanje storitev za invalidne končne uporabnike, podrobnosti o izdelkih in storitvah;

vrste ukrepov, ki jih podjetje lahko sprejme ob incidentih, povezanih z varnostjo in integriteto, ali ob ogroženosti in izpostavljenosti;

nadzor s strani končnih uporabnikov, kar zadeva njihovo uporabo elektronskih storitev.

4.5.3

EESO se strinja s predlagano obveznostjo, da morajo ponudniki elektronskih storitev posredovati informacije v javnem interesu, kar zadeva:

najobičajnejšo uporabo elektronskih komunikacijskih storitev za nezakonita dejanja ali širjenje škodljivih vsebin ter njihove pravne posledice;

načine zaščite pred tveganji za osebno varnost in nezakonit dostop do osebnih podatkov pri uporabi elektronskih komunikacijskih storitev.

4.5.4

Vendar izraža obžalovanje, ker sta poglavji IV in V predlagane uredbe zelo nejasni, zlasti kar zadeva subjektivne dejavnike, od katerih so še vedno odvisne nekatere pravice potrošnikov; Odbor je namreč upal, da bodo ti postali zavezujoče jamstvo, zlasti kar zadeva člene 23(3), 27, 28 in 30 predloga.

4.6   Gostovanje in mednarodni klici

4.6.1

Cene gostovanja evropskih komunikacijskih storitev v Evropi ostajajo pretirano visoke in znatno višje od cen, ki se za to storitev zaračunavajo znotraj države, čeprav je v Evropski digitalni agendi kot končni cilj opredeljena odprava razlik med nacionalnimi cenami in cenami za gostovanje, da bi tako vzpostavili notranji trg mobilnih komunikacijskih storitev.

4.6.2

Ker se povprečne cene, ki jih uporabljajo operaterji, kljub določitvi zgornjih mej za cene v Evropi zelo malo razlikujejo od zakonsko določenih zgornjih mej in preprečujejo zdravo konkurenco, je Komisija menila, da mora v okviru novega zakonodajnega svežnja predlagati odpravo dodatnih stroškov za dohodne klice med gostovanjem, drugi stroški gostovanja pa naj bi sčasoma izginili, s čimer bi spodbudili konkurenco med operaterji ali vsaj med zvezami operaterjev.

4.6.3

EESO je načeloma naklonjen odpravi vseh stroškov gostovanja (klici, sporočila SMS in prenos podatkov) in ne le stroškov dohodnih klicev. Meni tudi, da je za vzpostavitev resničnega evropskega notranjega trga mobilnih elektronskih komunikacij treba spremeniti tudi tarife, ki veljajo za tranzitne mobilne komunikacije v EU.

4.6.4

Toda glede na to, da se bodo strukturne reforme, ki so predvidene v uredbi iz leta 2012, začele izvajati šele julija 2014, EESO meni, da je datum odprave stroškov gostovanja treba določiti glede na uspešnost omenjenih strukturnih reform, ko bodo že v celoti izvedene.

4.6.5

Ta rok naj bi regulativnim organom omogočil sprejemanje preventivnih ukrepov, da operaterji manjših prihodkov zaradi odprave stroškov gostovanja ne bi nadomestili z višanjem nacionalnih tarif. Takšna nadomestitev bi bila v škodo vseh potrošnikov, predvsem pa tistih državljanov, ki iz katerega koli razloga ne potujejo zunaj države bivanja in tako ne uporabljajo storitev gostovanja.

4.6.6

Da bi dosegli večjo preglednost cen, zlasti predplačniških ponudb, EESO predlaga, da regulativni organi v sodelovanju s potrošniškimi organizacijami pripravijo standardiziran obrazec za sestavo cen, s čimer bi se omogočila primerjava med različnimi ponudbami in olajšalo iskanje cenovno najbolj zanimive ponudbe.

4.6.7

Komisija bo poleg tega morala skrbno paziti, da partnerstva med operaterji, ki jih močno podpira, ne bi vodila v kartele ali oligopole in s tem do zlorabe prevladujočega položaja na trgu.

4.7   Sprememba statusa Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC)

4.7.1

EESO meni, da se lahko predlagane spremembe statusa organa BEREC, npr. mesto predsednika odbora regulatorjev s polnim delovnim časom, izkažejo za nezadostne, kar zadeva izzive konkurenčnosti in potrebo po oblikovanju naložbenih spodbud, zlasti na področju širokopasovnih komunikacij in omrežja NGN/NGA.

V Bruslju, 21. januarja 2014

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Henri MALOSSE


(1)  UL C 271 – 19.9.2013, str. 133–137, UL C 229 – 31.7.2012, str. 1–6, UL C 351 – 15.11.2012, str. 31–35.

(2)  UL C 123, 25.4.2001, str. 55–56; UL C 123, 25.4.2001, str. 56–61; UL C 123, 25.4.2001, str. 53–54; UL C 24, 28.1.2012, str. 131–133; UL C 133, 9.5.2013, str. 22–26.