21.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 341/54

1.1

Odbor ugotavlja, da je izmed štirih svoboščin, zapisanih v Pogodbi, prosto gibanje delavcev tista, za katero so v praksi še vedno največje ovire.

1.2

Odbor meni, da bo izvajanje prostega gibanja delavcev brez ovir ali diskriminacije – kot eden od stebrov strategije Evropa 2020 – prispevalo k varovanju človekovih pravic, izboljšalo konkurenčnost EU, produktivnost podjetij in kakovost zaposlovanja delavcev.

1.3

Prosto gibanje delavcev v Evropi mora ostati politična prednostna naloga EU. Odbor meni, da bo direktiva prispevala k pošteni in uravnoteženi mobilnosti.

1.4

EESO podpira predlog direktive Komisije, s katerim bo za evropske delavce, ki uveljavljajo pravico do prostega gibanja, olajšana enakopravna obravnava in nediskriminacija na podlagi državljanstva. Vendar obstajajo še druge ovire za mobilnost, na kar je Odbor opozoril v drugih mnenjih.

1.5

Da bi nadalje zmanjšali obstoječe ovire za mobilnost, bi bilo treba sprejeti dodatne ukrepe, namenjene temu, da se za mobilne delavce zagotovijo razumljive informacije o delovni in socialni zakonodaji v jezikih zadevnih držav. Poleg tega bi bilo treba za delavce uveljaviti posebno pravico do svetovanja. Ustrezne svetovalne strukture bi morale tesno sodelovati s socialnimi partnerji in mrežo EURES ter zagotavljati, da so mobilni delavci že v državah izvora seznanjeni s socialnimi in pravnimi razmerami v ciljnih državah.

1.6

EESO podpira cilje, ki jih namerava doseči Komisija z direktivo, kot so varstvo pravic, ki izhajajo iz načela enake obravnave delavcev in njihovih družin pri zaposlovanju in glede različnih socialnih pravic, z upravnimi in sodnimi postopki; dejavnosti združenj, organizacij in drugih pravnih subjektov, imenovanje podpornih in nadzornih struktur na nacionalni ravni, socialni dialog in izboljšanje obveščanja za podjetja in delavce. Odbor izraža zadovoljstvo, da bo prenos v nacionalne zakonodaje potekal ob spoštovanju nacionalnih pravnih postopkov in praks.

1.7

Odbor podpira vzpostavitev služb za obveščanje in svetovanje o izvajanju prostega gibanja in mobilnosti, da bi tako pomagali delavcem in podjetnikom. Treba bi bilo ustrezno obveščati tudi delodajalce.

1.8

EESO podpira prizadevanja Evropske komisije za spremembo in razširitev vloge mreže Eures, da bi olajšali mobilnost in izboljšali ujemanje znanja in usposobljenosti delavcev ter potreb na trgu dela.

2.1

V poročilu Maria Montija Nova strategija za enotni trg iz maja 2010 je poudarjeno, da je prosto gibanje delavcev s pravnega vidika uspeh, vendar je to med štirimi svoboščinami enotnega trga tista, ki se najmanj uresničuje. Razkorak med teorijo in prakso se odraža tudi v političnih smernicah 2010–2014, ki jih je predstavil predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso.

2.2

Komisija predlaga direktivo, s katero naj bi izboljšali izvajanje zakonodaje EU in olajšali uresničevanje pravic, podeljenih delavcem v okviru prostega pretoka. Pogodba in ustrezna evropska zakonodaja dajejo vsakemu državljanu EU pravico, da se prosto seli v drugo državo članico, da bi tam delal ali bival; ščiti ga pred diskriminacijo na podlagi državljanstva v zvezi z zaposlovanjem in mu zagotavlja enako obravnavo.

2.3

V zadnjih letih (1997, 2002 in 2007) so se začeli izvajati trije akcijski načrti (1) za mobilnost delavcev. Vendar pravico do mobilnosti uveljavlja le 3 % evropskih delavcev. Komisija, Parlament, Odbor regij, EESO in socialni partnerji so opozorili na ovire, ki v praksi otežujejo njeno uresničevanje:

2.4

Posledica teh težav je, da diskriminacija na podlagi državljanstva še vedno ostaja velika ovira za delavce migrante EU.

2.5

Komisija je izvedla obsežen program posvetovanja z državami članicami, socialnimi partnerji, civilno družbo in specializiranimi agencijami, ter ugotovila, da je za lažje uveljavljanje pravic delavcev do prostega gibanja najustreznejši instrument direktiva, da se tako zagotovi enotno uresničevanje pravic iz člena 45 Pogodbe (PDEU) in členov od 1 do 10 Uredbe (ES) št. 492/2011.

2.6

Področje uporabe direktive se nanaša na vidike, ki jih na področju prostega gibanja delavcev zajema Uredba (ES) št. 492/2011. Ta zagotavlja enakopravno obravnavo in nediskriminacijo glede:

2.7

Direktiva obvezuje države članice, da

3.1

Evropska unija mora aktivirati vse zmogljivosti trga dela za spodbujanje rasti in zaposlovanja, v celoti izkoristiti potencial enotnega trga ter vzpostaviti dinamičen in vključujoč evropski trg dela, s čim boljšimi dolgoročnimi obeti za zaposlovanje. Da bi to dosegli, je nujno odpraviti ovire za prosto gibanje delavcev ter zagotoviti pravice in obveznosti delavcev in podjetij.

3.2

EESO izraža zadovoljstvo, da je Komisija v evropskem letu državljanov sprejela ta predlog direktive o olajšanju prostega gibanja evropskih delavcev. Prosto gibanje oseb je (poleg prostega pretoka blaga, kapitala in storitev) ena od štirih temeljnih svoboščin, na katerih temelji enotni trg, in je zapisana v Pogodbi. Državljanom EU, ki se selijo v drugo državo članico zaradi dela, zagotavlja pravico do nediskriminacije na podlagi državljanstva.

3.3

Odbor je v letu 2011 na zaprosilo belgijskega predsedstva pripravil raziskovalno mnenje (2), v katerem je z demografskega vidika proučil vlogo priseljevanja v EU. EESO je v tem mnenju ugotovil, da mora EU zaradi negativnega demografskega stanja in neravnovesij trgov dela izboljšati notranjo mobilnost evropskih delavcev in olajšati priseljevanje iz tretjih držav.

3.4

Češko predsedstvo je v letu 2009 prav tako zaprosilo za pripravo raziskovalnega mnenja (3), v katerem so bile ugotovljene ovire za mobilnost na notranjem trgu. Odbor meni, da se državljani EU, ki želijo delati ali delajo v drugi državi članici, kljub Pogodbi in zakonodaji EU še naprej soočajo s številnimi težavami, ki resno ovirajo uresničevanje pravice do prostega gibanja. V mnenju je bilo med drugim ugotovljeno, da mora "mobilnost v Evropi […] ostati politična prednostna naloga EU", in da morajo sprejeti ukrepi […] prispevati k oblikovanju novega koncepta pravične in uravnotežene mobilnosti ter preprečevati socialni dumping in nezakonito delo.

3.5

Predlog direktive Komisije bo olajšal enako obravnavo in nediskriminacijo na podlagi državljanstva za evropske delavce, ki uveljavljajo pravico do prostega gibanja. Kljub temu pa obstajajo za delavce še druge ovire in tveganja za mobilnost, na kar je EESO opozoril v več mnenjih (4), v katerih je predlagal različne rešitve, ki se med drugim nanašajo na

3.6

EESO je pripravil tudi mnenja (5) o zakonodaji o preprečevanju diskriminacije iz različnih razlogov. Odbor meni, da bi bilo treba tako Uredbo št. 492/2011 kot tudi protidiskriminacijski direktivi št. 43/2000 in 78/2000 izvajati in jih uporabljati za odpravo diskriminacije zaradi nacionalnih zakonodaj in praks – tako upravnih in pravnih kot tudi v kolektivnih pogodbah –, da bi olajšali mobilnost delovne sile v EU.

3.7

Tako za podjetja kot delavce je mobilnost nekaj pozitivnega, če poteka ustrezno, prostovoljno in pošteno. Tako menita organizacija BusinessEurope in Evropska konfederacija sindikatov. Podjetja bodo imela večje možnosti za zaposlovanje, delavci pa bodo lahko imeli več izbire pri možnostih zaposlitve.

3.8

Prosto gibanje delavcev, ki ga obravnava predlog direktive, je treba razlikovati od prostega opravljanja storitev podjetij. V zvezi z zadnjim predlogom direktive o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev je EESO pred kratkim sprejel mnenje (6).

3.9

EESO podpira nova prizadevanja za izboljšanje delovanja notranjega trga EU in ukrepe za olajšanje mobilnosti z odpravljanjem obstoječih ovir. Predlagana direktiva bo države članice obvezala, da prilagodijo svojo zakonodajo in institucije, kar EESO podpira Odbor želi, naj to ne ustvarja nepotrebne birokracije za podjetja.

3.10

Nacionalne oblasti ter organi za podporo in nadzor bodo zlasti zagotavljali zaščito enakopravnega obravnavanja delavcev migrantov EU z invalidnostjo.

4.1

Čeprav člen 45 Pogodbe in Uredba (EU) št. 492/2011 – ob pravilni uporabi v državah članicah – zagotavljata enako obravnavo migrantov znotraj EU v zvezi s prostim gibanjem, pri njeni uporabi v praksi ostaja še veliko težav. Zato Odbor meni, da je predlagana direktiva ustrezen pravni instrument za olajšanje uresničevanja pravic, podeljenih delavcem, in da bo po prenosu v nacionalne zakonodaje omogočala enotno doseganje zastavljenih ciljev. Odbor želi, da bi predlog direktive podprla tudi Evropski parlament in Svet.

4.2

EESO meni, da bo z varstvom pravic, ki izhajajo iz prostega gibanja evropskih delavcev, in ob zagotavljanju enake obravnave olajšana mobilnost in da bo okrepljen enotni trg. Podjetja in evropski delavci bodo dobili nove priložnosti za izkoriščanje vseh možnosti evropskega trga dela.

4.3

EESO tudi meni, da bosta enaka obravnava in nediskriminacija olajševali vključevanje delavcev in njihovih družin.

4.4

V svetovalnem odboru za prosto gibanje delavcev (7) sta tako Evropska konfederacija sindikatov kot tudi BusinessEurope izrazila pozitivno stališče glede predloga direktive. EESO izraža zadovoljstvo ob skupnih prizadevanjih evropskih socialnih partnerjev, ki podpirajo pošteno mobilnost in ekonomske migracije v EU (8).

4.5

Tudi tehnični odbor (9) za prosto gibanje delavcev bo moral sprejeti nove smernice za izboljšanje mobilnosti delovne sile.

4.6

Da bi nadalje zmanjšali obstoječe ovire za mobilnost, bi bilo treba sprejeti dodatne ukrepe, namenjene temu, da se za mobilne delavce zagotovijo razumljive informacije o delovni in socialni zakonodaji v jezikih zadevnih držav. Poleg tega bi bilo treba za delavce uveljaviti posebno pravico do svetovanja. Ustrezne svetovalne strukture bi morale tesno sodelovati s socialnimi partnerji in mrežo EURES ter zagotavljati, da so mobilni delavci že v državah izvora seznanjeni s socialnimi in pravnimi razmerami v ciljnih državah

4.7

Direktiva bo ob pravilnem prenosu v nacionalno zakonodajo zavezovala javne organe k skladnosti z evropsko zakonodajo o svobodi gibanja. Olajševala bo tudi delo delodajalcem in pravnim svetovalcem, ki trenutno ne poznajo evropske zakonodaje. Poleg tega bodo delavci in njihove družine imeli boljši dostop do informacij in varstva svojih pravic.

4.8

EESO podpira štiri cilje, ki jih je opredelila Komisija:

4.9

Odbor v celoti soglaša s ciljem Direktive (člen 1), naj se uporabljajo in enotno uveljavljajo pravice iz člena 45 Pogodbe (PDEU) in členov od 1 do 10 Uredbe št. 492/2011, ter v celoti podpira tudi področje uporabe (člen 2), ki velja za vprašanja, ki jih v zvezi s prostim gibanjem delavcev zajema uredba.

4.10

EESO meni, da uredba in direktiva varujeta pravice čezmejnih delavcev, ki so prav tako evropski delavci, ki uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja.

4.11

Odbor podpira tudi, da se jamstvo varovanja pravice do enake obravnave, pravna sredstva in roki vključijo v upravne in sodne sisteme ter postopke posameznih držav članic (člen 3). Vendar državam članicam priporoča, naj se pristojbine za upravne in sodne postopke zmanjšajo, da bi bile dostopne delavcem in njihovim družinskim članom.

4.12

EESO prav tako meni, da je besedilo člena 4 primerno: "Države članice zagotovijo, da združenja, organizacije ali drugi pravni subjekti, ki imajo v skladu z merili iz njihove nacionalne zakonodaje upravičen interes za zagotavljanje spoštovanja določb te direktive, lahko v imenu delavcev in njihovih družinskih članov ali v njihovo podporo, in sicer z njihovo privolitvijo, sodelujejo v vseh sodnih in/ali upravnih postopkih za zagotovitev spoštovanja pravic iz člena 45 Pogodbe in členov od 1 do 10 Uredbe (EU) št. 492/2011," brez poseganja v nacionalna postopkovna pravila zastopanja in obrambe na sodiščih. V tem okviru je temeljnega pomena vloga, ki jo nacionalne zakonodaje namenjajo sindikatom, kar mora biti v direktivi upoštevano.

4.13

Odbor podpira člen 5, ki države članice zavezuje, da določijo strukture in organe za spodbujanje enake obravnave, analizo, spremljanje in podpiranje. EESO se strinja, da se te posebne naloge, odvisno od razmer v državah, lahko dodelijo strukturam, ki jih je treba še ustanoviti, ali pa že obstoječim nacionalnim agencijam s podobnimi cilji na področju enake obravnave in nediskriminacije. Nacionalni socialni partnerji bi morali biti v okviru sistemov posameznih držav zavezujoče vključeni. V obeh primerih bi bilo treba strukture in agencije jasno vključiti med njihove pristojnosti in zagotoviti ustrezne človeške in finančne vire za opravljanje novih nalog. Odbor predlaga, naj bodo te agencije in organizacije povsem neodvisne od vlad. Prav tako bi morali socialni partnerji na nacionalni in regionalni ravni ustrezno sodelovati v teh organizacijah kot del nacionalnih sistemov.

4.14

V direktivi ni omenjena vloga inšpekcije dela in organov za delo, ki bodo morali v okviru prenosa direktive zagotavljati skladnost s pravili za enako obravnavo v pogodbah o zaposlitvi, kolektivnih pogodbah in sistemih socialnega varstva. Odbor predlaga, naj direktiva vsebuje tudi to vprašanje.

4.15

EESO podpira štiri pristojnosti, ki jih bodo morale imeti te organizacije (člen 5(2)): pravna ali drugačna pomoč, raziskave, poročila in informacije.

4.15.1

Sistem "kontaktnih točk" je lahko zelo pomemben, da se zagotovijo informacije in navodila za delavce migrante o življenju in delu v posameznih državah članicah. Vanj morajo biti socialni partnerji močno vključeni. Vendar pa bi morale te točke sodelovati z že obstoječimi točkami za informacije in pomoč ter za nadaljnje usposabljanje na regionalni, nacionalni in evropski ravni. Treba je ohraniti in podpirati zelo pomembno vlogo portala Eures, saj je pomemben instrument EU, ki se osredotoča tako na mobilnost delavcev kot na boljše ujemanje znanja in usposobljenosti delavcev s potrebami na trgu dela. Tudi pri tem je treba izboljšati in še naprej zagotavljati vključenost socialnih partnerjev.

4.16

EESO meni, da so socialni dialog med socialnimi partnerji na trgu dela, tristranski dialog med vlado, sindikati in organizacijami delodajalcev ter dialog s civilno družbo (10) zelo pomembni instrumenti javnih politik in imajo pozitivne posledice za državljane. Zato podpira člen 6 o socialnem dialogu v okviru nacionalnih zakonodaj.

4.17

Razširjanje informacij v državah članicah (člen 7) je zelo pomembno za ustrezen potek migracij delavcev EU. Bistvenega pomena je, da imajo delavci in delodajalci dostop do informacij; tako bosta dobro delovala notranji trg in evropski trg dela. Ustrezne in dostopne informacije lahko omejijo zlorabe delodajalcev in pasivno sprejemanje diskriminacije s strani delavcev.

4.18

EESO svetuje delavcem migrantom in njihovim družinam, naj uporabljajo tudi obstoječe informacijske sisteme, kot so Your Europe (Tvoja Evropa) in Eures.

4.19

EESO izraža zadovoljstvo, da evropski socialni partnerji obravnavajo vprašanje notranje mobilnosti v EU in ekonomske migracije iz tretjih držav v svojem sedanjem skupnem delovnem programu 2012–2014, in predlaga, naj Evropska komisija začne z izvajanjem novih programov v sodelovanju z Evropsko konfederacijo sindikatov in BusinessEurope. Tako bi izboljšali izmenjavo informacij med sindikalnimi in delodajalskimi organizacijami na nacionalni ravni, da bi evropskim delavcem in njihovim družinam olajšali prosto, bolj pošteno gibanje ter varstvo njihovih pravic.