20.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 239/97

—

ob upoštevanju poročila Komisije o politiki konkurence za leto 2010 (COM(2011)0328) in spremljajočega delovnega dokumenta Komisije (SEC(2011)0690),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (1),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (uredba ES o združitvah) (2),

—

ob upoštevanju smernic Komisije o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe (ES) št. 1/2003 (3) (smernice za določanje glob),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. oktobra 2008 o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami v okviru trenutne svetovne finančne krize (4) (sporočilo o bančništvu),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. decembra 2008 o dokapitalizaciji finančnih institucij v trenutni finančni krizi: omejitev pomoči na najmanjšo potrebno in zaščitni ukrepi za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence (5) (sporočilo o dokapitalizaciji),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. februarja 2009 o obravnavanju oslabljenih sredstev v bančnem sektorju Skupnosti (6) (sporočilo o oslabljenih sredstvih),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. julija 2009 o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči (7) (sporočilo o prestrukturiranju),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. decembra 2008 o začasnem okviru Skupnosti za ukrepe državne pomoči v podporo dostopa do sredstev v trenutni finančni in gospodarski krizi (8) (originalni začasni okvir),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. decembra 2010 o začasnem okviru Unije za ukrepe državne pomoči v podporo dostopa do sredstev v trenutni finančni in gospodarski krizi (9) (novi začasni okvir, ki nadomešča okvir, ki je pretekel 31. decembra 2010),

—

ob upoštevanju študije iz junija 2011 o državni pomoči - krizna pravila za finančni sektor in za resnično gospodarstvo (10), ki jo je naročil Parlament,

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 5. oktobra 2011 o učinkih začasnih pravil o državni pomoči, ki so bila sprejeta v okviru finančne in gospodarske krize (SEC(2011)1126),

—

ob upoštevanju osnutka uredbe Komisije o spremembi Uredbe (ES) št. 794/2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES zaradi poenostavitve obveznosti poročanja držav članic,

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije o javnih posvetovanjih: Usklajenemu evropskemu pristopu h kolektivnim tožbam naproti (SEC(2011)0173),

—

ob upoštevanju dokumenta GD za konkurenco o najboljši praksi v postopkih v skladu s členoma 101 in 102 PDEU (11),

—

ob upoštevanju dokumenta GD za konkurenco o smernicah za postopke pooblaščencev za zaslišanje v postopkih v skladu s členoma 101 in 102 PDEU (12),

—

ob upoštevanju dokumenta GD za konkurenco o najboljših praksah za predložitev gospodarskih dokazov in za zbiranje podatkov v primerih, ki so povezani z uporabo členov 101 in 102 PDEU, in v primeru združitve (13),

—

ob upoštevanju okvirnega sporazuma z dne 20. oktobra 2010 o odnosih med Evropskim parlamentom in Komisijo (14) (v nadaljnjem besedilu: okvirni sporazum), predvsem njegovih odstavkov 12 (15) in 16 (16),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. aprila 2007 o zeleni knjigi o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil ES (17) in z dne 26. marca 2009 o beli knjigi o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil ES (18) in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve z dne 20. oktobra 2011 o usklajenemu evropskemu pristopu h kolektivnim tožbam,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2011 o preoblikovanju pravil EU o državni pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena (19),

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 22. februarja 2005 o XXXIII. poročilu Komisije o politiki konkurence za leto 2003 (20), z dne 4. aprila 2006 o poročilu Komisije o politiki konkurence za leto 2004 (21), z dne 19. junija 2007 o poročilu o politiki konkurence za leto 2005 (22), z dne 10. marca 2009 o poročilih o politiki konkurence za leti 2006 in 2007 (23), z dne 9. marca 2010 o poročilu o politiki konkurence za leto 2008 (24) in z dne 20. januarja 2011 o poročilu o politiki konkurence za leto 2009 (25),

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o poročilu Komisije o politiki konkurence za leto 2010 (INT/594 - CESE 1461/2011),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj odborov za notranji trg in varstvo potrošnikov ter za promet in turizem (A7-0424/2011),

A.

ker finančna in gospodarska kriza, ki je izbruhnila leta 2008, še ni premagana; ker so se finančni pretresi in strahovi pred recesijo v zadnjih mesecih znova zaostrili;

B.

ker se je Komisija na izbruh krize odzvala hitro in odgovorno, tako da je sprejela posebna pravila o državni pomoči, politiko konkurence pa je uporabila kot orodje za obvladovanje krize; ker naj bi bila to začasna ureditev, čeprav je njen časovni okvir presegel prvotna pričakovanja;

C.

ker je Komisija med 1. oktobrom 2008 in 1. oktobrom 2010 sprejela več kot 200 sklepov o državni pomoči za finančni sektor; ker je leta 2009 nominalni znesek pomoči finančnemu sektorju, ki so jo uporabile države članice, znašal 1 107 milijard EUR (9,3 % BDP EU); ker znaša največji obseg ukrepov, ki jih je odobrila Komisija od začetka krize do 1. oktobra 2010 (vključno z obema shemama in ad hoc posegi), 4 588,90 milijard EUR;

D.

ker je Komisija uvedla zahtevo, ki se uporablja od 1. januarja 2011, da vsaka banka, ki je upravičena do dokapitalizacije ali ukrepa za oslabljena sredstva, predloži načrt za prestrukturiranje, ne glede na to, ali velja za načeloma zdravo ali v težavah;

E.

ker so veliki zneski državne pomoči, dodeljene v času krize, na primer v obliki jamstvenih shem, shem dokapitalizacije in dopolnilnih oblik likvidnostne podpore za bančna posojila, prispevali k močnim neravnovesjem javnih financ; ker še vedno ni znano, kako daljnosežen je lahko v prihodnosti vpliv te državne pomoči in predvsem jamstev, dodeljenih bankam, če bodo nekatera jamstva vpoklicana;

F.

ker bi protekcionizem in neizvrševanje pravil konkurence samo še poglobila in podaljšala krizo; ker je politika konkurence bistveno orodje, ki EU omogoča, da ima dinamičen, učinkovit in inovativen notranji trg in da je konkurenčna na svetovni ravni;

G.

ker kljub vsem prizadevanjem za obvladovanje gospodarske krize karteli ostajajo najresnejša grožnja konkurenci, blaginji potrošnikov in ustreznemu delovanju trgov, zato niso sprejemljivi niti v času gospodarske krize;

1.

pozdravlja poročilo Komisije o politiki konkurence za leto 2010; ob 40. obletnici tega poročila pozdravlja dejstvo, da je politika konkurence EU prinesla številne koristi v smislu blaginje potrošnikov in je temeljno orodje za odpravo ovir prostemu pretoku blaga, storitev, oseb in kapitala; poudarja, da je politika konkurence še naprej temeljno orodje za ohranjanje enotnega trga in za zaščito interesov potrošnikov; poudarja, da je treba posodobiti nekatera pravila za soočanje z izzivi;

2.

ugotavlja, da skupni učinek togih načel in prilagodljivih postopkov omogoča politiki konkurence, da je konstruktiven in stabilizacijski dejavnik v finančnem sistemu EU in v realnem gospodarstvu nasploh;

3.

meni, da je boljša preglednost cen bistvena za spodbujanje konkurence na enotnem trgu in da potrošnikom omogoča resnično izbiro;

4.

pozdravlja obstoječo izmenjavo med Komisijo in združenji potrošnikov na področju evropskega konkurenčnega prava ter spodbuja Komisijo, naj nadalje spodbuja te izmenjave in naj po potrebi vključi druge zainteresirane strani;

5.

pozdravlja delovni dokument služb Komisije, ki je bil pripravljen za oceno učinkov začasnih pravil o državni pomoči, ki so bila sprejeta v okviru finančne in gospodarske krize, je seznanjen z oceno Komisije, da je v svetovnem merilu državna pomoč učinkovita pri zmanjševanju finančne nestabilnosti, izboljševanju delovanja finančnih trgov in blaženju učinkov krize na resnično gospodarstvo; se pa sprašuje, ali je tako optimistična analiza vzdržna;

6.

poudarja, da je trenutna ureditev državne pomoči pozitivna kot prvotni odziv na krizo, vendar takšna ne more ostati; poudarja, da je treba začasne ukrepe in izjeme odpraviti čim prej in takoj ko bodo gospodarske razmere to omogočale;

7.

ugotavlja, da je treba oblikovati nov stalni regulativni sistem za uporabo pravil o državni pomoči, da bi se lahko spopadli s pomanjkljivostmi, ki so bile odkrite v pravnem sistemu v času pred krizo, predvsem kar zadeva finančni sektor, ter da bi odpravili izkrivljanje konkurence, ki je nastalo v času finančne in gospodarske krize;

8.

je seznanjen z napovedjo posebnih smernic za reševanje in prestrukturiranje bančnega sektorja; predlaga Komisiji, naj upošteva učinek likvidnostne podpore centralnih bank v času faze reševanja v smislu izkrivljanja konkurence in naj pred vlaganjem javnih sredstev zagotovi urejeno prestrukturiranje bank z udeležbo imetnikov deležev in obveznic;

9.

poziva Komisijo, naj podaljšanje začasne državne pomoči bančnemu sektorju po letu 2011 poveže z izboljšanimi in strožjimi pogoji, povezanimi z zmanjšanjem sestave in velikosti bilance stanja, vključno s primernim osredotočenjem na posojila prebivalstvu kot tudi močnejšimi omejitvami bonusov, razdeljevanja dividend in drugih bistvenih dejavnikov; meni, da bi morali biti ti pogoji izrecni ter da bi jih morala Komisija naknadno oceniti in povzeti;

10.

je seznanjen z ukrepi, ki jih je Komisija sprejela doslej, da bi zmanjšala obseg bilance stanja nekaterih institucij, ki so medsebojno povezane ali prevelike, da bi jih pustili propasti, in so v času krize prejele državno pomoč; meni, da je potrebnih več ukrepov s takšnim namenom;

11.

vendar poudarja, da je potekajoča konsolidacija v bančnem sektorju dejansko povečala tržni delež več velikih finančnih institucij, zato poziva Komisijo, naj še dalje pozorno spremlja ta sektor, da bi okrepila konkurenco na evropskih bančnih trgih, tudi z uvedbo načrtov za prestrukturiranje, ki bodo obsegali ločitev bančnih dejavnosti, kjer bančne vloge fizičnih oseb tem institucijam dopuščajo, da financirajo bolj tvegane dejavnosti investicijskega bančništva;

12.

poudarja, da je ECB v času krize izvedla več nestandardnih likvidnostnih injekcij; je seznanjen z oceno Komisije, ki v svoji študiji omenja, da te vrste ukrepov niso del državne pomoči v strogem smislu; poudarja pa, da morajo biti ukrepi na ravni EU usklajeni in da bi morala Komisija pri ocenjevanju državne pomoči bankam, ki dobivajo tudi podporo ECB ali drugih centralnih bank, upoštevati učinke te podpore in drugih javnih intervencij;

13.

ugotavlja, da učinek podpore ECB in drugih javnih intervencij, ki so jih dobile banke v času krize, ni bil vključen v oceno združljivosti Komisije; poziva Komisijo, naj naknadno oceni te operacije;

14.

poziva Komisijo, naj hitro predstavi predvideni zakonodajni predlog, ki bo v resničnem evropskem okviru obravnaval reševanje bank v težavah in zagotovil skupen pravilnik ter skupen sveženj instrumentov in sprožilcev za posredovanje ter bo čim bolj omejil udeležbo davkoplačevalcev, in sicer z oblikovanjem usklajenih samofinanciranih panožnih skladov za reševanje (prek pristopa na podlagi tveganja);

15.

poudarja, da je državno pomoč treba dodeljevati na način, ki ne bo izkrivljala konkurence ali dajala prednosti obstoječim podjetjem pred novonastajajočimi;

16.

meni, da bi bilo treba z državno pomočjo podpreti inovacijske in raziskovalne grozde in na ta način podpirati podjetništvo;

17.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da načrtovana poenostavitev pravil o državni pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena ne bo privedla do slabšega nadzora prekomernih nadomestil;

18.

je seznanjen z namero Komisije, da v zvezi z državno pomočjo za storitve splošnega gospodarskega pomena uvede ureditev "de minimis"; poudarja, da so za določitev storitev, ki naj bi bile zajete po tem pravilu, potrebna jasna in nedvoumna merila;

19.

vztraja, da morajo vsi predlogi za izvzetje dodatnih storitev splošnega gospodarskega pomena od obveznosti priglasitve temeljiti na dokazih, da so te izjeme utemeljene in potrebne ter da ne bodo neupravičeno izkrivljale konkurence;

20.

poudarja pomembnost spodbujanja konkurence v vseh sektorjih, nenazadnje tudi v sektorju storitev, ki predstavlja 70 % evropskega gospodarstva; poleg tega poudarja pravico do ustanavljanja novih podjetij in vzpostavljanja novih storitev;

21.

v primeru, da Komisija predstavi predlog horizontalnega okvira, ki ureja kolektivne tožbe, bi bilo treba, kjer je to primerno, sprejeti načelo nadaljnjega ukrepanja, po katerem bi se zasebno izvrševanje s skupinsko tožbo lahko izvajalo, če je bila pred tem že izdana odločba Komisije ali nacionalnega konkurenčnega organa o kršitvi; ugotavlja, da vzpostavitev načela nadaljnjega ukrepanja na splošno ne izključuje možnosti sprejemanja tako samostojnih kot nadaljnjih ukrepov;

22.

ugotavlja, da so mehanizmi alternativnega reševanja sporov pogosto odvisni od trgovčeve pripravljenosti do sodelovanja, in meni, da bi bil učinkovit sistem pravnih sredstev za uveljavljanje odškodnine velika spodbuda za stranke, da bi se dogovorile za izvensodno poravnavo, s katero je mogoče številne primere preprečiti in posledično zmanjšati število pravdnih postopkov; spodbuja vzpostavitev mehanizmov alternativnega reševanja sporov na evropski ravni, da se omogoči hitro in poceni reševanje sporov kot bolj privlačna možnost od sodnih postopkov; po drugi strani pa poudarja, da bi morali ti instrumenti ostati alternativa sodnemu varstvu (kot pove že ime) in ne predpogoj zanj;

23.

poudarja, da mora Komisija po sodbi v zadevah 360/09 Pfleiderer in 437/08, CDC Hydrogen Peroxide, zagotoviti, da kolektivna tožba ne ogroža učinkovitosti sistema prizanesljivosti in postopka poravnavanja po konkurenčnem pravu;

24.

meni, da bi bilo treba ustrezno upoštevati specifična vprašanja s področja konkurence in da morajo instrumenti, ki bi veljali za kolektivne tožbe, v celoti in ustrezno upoštevati posebnosti protimonopolnega sektorja;

25.

ponavlja, da je treba v zvezi s kolektivnimi tožbami na področju konkurenčne politike oblikovati zaščitne ukrepe, da bi preprečili razvoj sistema skupinskih tožb z neupravičenimi zahtevki in tožarjenje ter da bi zaščitili načelo enakosti v sodnih postopkih, ter poudarja, da morajo zaščitni ukrepi med drugim zajemati naslednje

26.

poudarja, da morajo horizontalni okviri zagotavljati skladnost z dvema osnovnima domnevama:

27.

pozdravlja zakonodajni instrument za odškodninske tožbe zaradi kršitev protimonopolnega prava, ki ga je Komisija napovedala v svojem delovnem programu za leto 2012; poudarja, da je treba pri tem instrumentu upoštevati prejšnje resolucije Parlamenta o tej temi in da ga je treba sprejeti z rednim zakonodajnim postopkom;

28.

meni, da je politika nalaganja glob pomembno orodje za odvračanje in javno izvrševanje;

29.

ugotavlja, da se da ustrezno ravnanje spodbosti tudi s spodbujanjem skladnosti, ne samo s kaznimi; zagovarja pristop, ki bo učinkovito odvračal, obenem pa spodbujal k skladnosti;

30.

poudarja, da se politika visokih kazni ne bi smela uporabljati kot alternativa mehanizmu financiranja proračuna EU;

31.

ugotavlja, da je metoda za določanje glob vsebovana v smernicah za določanje glob, ki so nezakonodajni instrument, in ponovno poziva Komisijo, naj vključi podrobno opredeljeno osnovo za izračun glob, skupaj z novimi načeli za njihovo določanje, v uredbo Sveta (ES) št. 1/2003;

32.

spodbuja Komisijo, naj pregleda svoje smernice za določanje glob, in predlaga, naj ovrednoti načela kot na primer:

33.

je seznanjen z naraščajočim številom zahtevkov za zmanjšanje globe zaradi nezmožnosti plačila, predvsem v primeru podjetij z enim proizvodom ter malih in srednjih podjetij; meni, da bi lahko kot alternativ zmanjšanju glob razmislili o sistemu odloženih in/ali deljenih plačil, da ne bi uničevali podjetij;

34.

pričakuje spremembe smernic o določanju glob, kar zadeva podjetja z enim proizvodom ter mala in srednja podjetja, kakor je napovedal podpredsednik Komisije Joaquín Almunia;

35.

pozdravlja uporabo postopka za reševanje sporov v kartelnih zadevah, da bi v tem procesu zagotovili večjo učinkovitost;

36.

poziva Komisijo, naj pri analiziranju možnih zlorab prevladujočega položaja podrobneje preuči ekonomiko "curljanja navzdol", če odkrije, da prevladujoči položaj ni bil zlorabljen;

37.

meni, da gospodarska in finančna kriza ne more biti opravičilo za milejše evropske politike glede nadzora nad združevanjem; poziva Komisijo, naj zagotovi, da združitve, še posebej tiste, ki so namenjene reševanju ali prestrukturiranju bank v težavah, ne bodo ustvarjale institucij, ki bi bile prevelike, da bi jih pustili propasti, in sistemskih institucij na splošno;

38.

poudarja, da je treba uporabo pravil konkurence za združitve ocenjevati z vidika celotnega notranjega trga;

39.

poudarja, da je pomembno spodbujati svetovno približevanje ureditve konkurenčnih pravil; spodbuja Komisijo, naj dejavno sodeluje v Mednarodni mreži za konkurenco;

40.

spodbuja Komisijo, naj sprejme dvostranske sporazume o sodelovanju pri izvrševanju konkurenčnih pravil; pozdravlja napoved pogajanj o tovrstnem sporazumu s Švico ter spodbuja večje usklajevanje politike in ukrepov izvrševanja;

41.

je seznanjen s pobudo Komisije za energetsko učinkovitost za leto 2020; poziva jo, naj si prizadeva za popolno izvajanje svežnja o notranjem energetskem trgu; ker enotni energetski trg še ni v celoti odprt in konkurenčen, Komisijo spodbuja, naj dejavno spremlja konkurenco na energetskih trgih, zlasti kadar privatizacija javnih gospodarskih služb ustvari izhaja iz monopolnega ali oligopolnega trga;

42.

ponovno poziva Komisijo, naj v zgodnjih fazah izvajanja tretjega energetskega svežnja skrbno spremlja stopnjo konkurence, saj trije največji akterji še vedno pokrivajo približno 75 % (elektrika) in nad 60 % (plin) trga kljub postopnemu odpiranju trgov sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja; poziva Komisijo, naj izda smernice, s katerimi bo obnovljivim virom izboljšala dostop do energetskega omrežja;

43.

ponovno poziva Komisijo, naj v svojem naslednjem letnem poročilu preuči, koliko lahko koncentracija dobaviteljev nujno potrebnih surovin škodi dejavnosti odjemalskih sektorjev in večji ekološki učinkovitosti gospodarstva, saj so nekatere izredno pomembni za uveljavljanje ekološko učinkovite tehnologije, kot so fotonapetostni paneli in litij-ionske baterije;

44.

poziva Komisijo, naj si intenzivneje prizadeva za uveljavitev konkurence v sektorju bonitetnih agencij, zlasti kar zadeva ovire za vstop, domnevne prakse tajnega dogovarjanja in zlorabe prevladujočega položaja; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse bonitetne agencije spoštovale najvišje standarde integritete, razkritja, preglednosti in obvladovanja navzkrižja interesov, kot so določeni v zahtevah Uredbe (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (26), da se zagotovi kakovost bonitetnih ocen;

45.

poziva Komisijo, naj aktivno spremlja razvoj dogodkov na blagovnih trgih v skladu s sklepi Evropskega sveta iz junija 2008 (odstavek 40) in naj skuša uveljaviti ambiciozne zakonodajne predloge v okviru revizije direktive o trgih finančnih instrumentov in direktive o tržni manipulaciji, da bi se spoprijela s špekulativnim ravnanjem, ki škodi evropski industriji in izkrivlja enotni trg;

46.

poudarja, da so nedavne preiskave, ki so jih izvedli ameriški, angleški in japonski regulativni organi, razkrile, da so se med krizo pojavili dokazi, da so ameriške in evropske banke prirejale obrestne mere LIBOR; je zato zaskrbljen zaradi možnega izkrivljanja na trgu, ki jih je ustvarilo tovrstno ravnanje;

47.

spodbuja Komisijo, naj preuči stanje konkurence v maloprodajnem sektorju, zlasti posledice domnevne zlorabe tržne moči s strani prevladujočih maloprodajnih verig, kar utegne imeti negativne posledice za male trgovce na drobno in proizvajalce, in sicer na kmetijskem in živilskem trgu;

48.

ponavlja svoje zahteve, naj Komisija izvede preiskavo konkurence v agroživilski panogi, da preuči učinek tržne moči, ki jo imajo veliki dobavitelji in trgovci na drobno nad delovanjem tega trga;

49.

je seznanjen s kompleksnostjo dobavne verige v prehrambeni industriji in s pomanjkanjem preglednosti pri cenah prehrambenih izdelkov; meni, da bo boljša analiza stroškov, procesov, dodane vrednosti, količin, cen in marž v vseh delih dobavne verige v prehrambeni industriji, obenem z večjo preglednostjo pri kakovosti, v skladu s konkurenčnim pravom in poslovno zaupnostjo povečala količino informacij, ki je na voljo potrošnikom, in preglednost mehanizmov za določanje cen v dobavni verigi v prehrambeni industriji, tako da bodo potrošniki imeli boljšo izbiro in se bodo lahko izognili nepravični diskriminaciji; pozdravlja ustanovitev foruma na visoki ravni za boljše delovanje verige preskrbe s hrano in njene pozitivne učinke pri izboljševanju trgovinskih praks;

50.

ponovno poziva Komisijo, naj izvede sektorsko preiskavo spletnega oglaševanja in iskalnikov;

51.

ponovno poziva k preiskavi uporabe pravil za javna naročila in ali razlike med državami vodijo v izkrivljanje konkurence;

52.

poudarja, da mora še naprej ostati glavni cilj evropske prometne politike dokončanje notranjega trga za vse vrste prometa;

53.

soglaša s Komisijo, da EU še vedno nima dovolj povezanega, medobratovalnega in učinkovitega čezmejnega omrežja prometne infrastrukture, kar je nujno za pošteno konkurenco v okviru dokončanja notranjega trga;

54.

meni, da bi morala politika konkurence prispevati k spodbujanju in uveljavljanju odprtih standardov in medobratovalnosti, s čimer bi preprečili, da bi manjšina udeležencev na trgu tehnološko navezala potrošnike in stranke samo nase;

55.

je seznanjen s pomanjkanjem konkurence na trgu gostovanja v tujih omrežjih ter poudarja, da je potrebna večja preglednost cen; v zvezi s tem pozdravlja nova okvirna pravila EU za telekomunikacije in predlog Komisije za uredbo o gostovanju v tujih omrežjih III (COM(2011)0402), v katerem predlaga strukturne ukrepe za izboljšanje konkurence na veleprodajni ravni s predvidenimi koristmi pri konkurenci na maloprodajni ravni, cenah in izbiri za potrošnike; Komisijo še posebej poziva, naj izpolni cilj iz svojega sporočila o digitalni agendi za Evropo (COM(2010)0245), da je treba razlike med gostovanjem v tujih omrežjih in nacionalnimi tarifami do leta 2015 odpraviti;

56.

poudarja, da je povečana konkurenca na področju širokopasovnega omrežja bistvena za uresničevanje cilja strategije Evropa 2020, in sicer polna pokritost za vse evropske državljane, kar bo koristilo potrošnikom in podjetjem; poziva Komisijo, naj preuči možne primere, v katerih je dostop do storitev širokopasovnega omrežja na nacionalni ravni omejen;

57.

poziva Komisijo, naj razišče, v kolikšni meri bi utegnilo preveč radodarno dodeljevanje prostih dovoljenj Evropske unije v nekaterih sektorjih izkrivljati konkurenco, saj so ta dovoljenja, katerih učinkovitost se je zaradi usihanja gospodarske aktivnosti zmanjšala, nekaterim podjetjem ustvarila nepričakovane dobičke, obenem pa zmanjšala spodbudo zanje, da bi odigrala svojo vlogo pri prehodu na ekološko učinkovito gospodarstvo;

58.

želi spomniti, da je Komisija sprožila več postopkov za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, ki niso pravilno izvajale prvega železniškega paketa;

59.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da dvostranski sporazumi med državami v sektorju zračnega prevoza ne bodo dajali formalne prednosti določenemu letališču za prevoze iz ene države v drugo;

60.

poziva Komisijo, naj analizira letalski sektor, zlasti sporazume med letalskimi prevozniki o letih pod skupno oznako, ki potrošnikom pogosto ne prinašajo nobenih prednosti, temveč zgolj prispevajo k večji zaprtosti trga, kar vodi v zlorabe prevladujočega položaja in usklajeno ravnanje med podjetji, ki bi sicer morala ravnati konkurenčno;

61.

z veseljem pričakuje izide javnega posvetovanja o uporabi smernic za letalski sektor iz leta 2005; spodbuja Komisijo, naj skrbno preuči določbe za ocenjevanje socialne pomoči letalskim družbam in pomoči za prestrukturiranje, da bi razjasnila, ali v današnjih tržnih razmerah letalskim prevoznikom še vedno omogočajo enake konkurenčne pogoje ali pa jih je treba revidirati;

62.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe proti diskriminatornim politikah, ki bi jih utegnile uvesti v okviru sporazumov med EU in tretjimi državami, da se prepreči izkrivljanje konkurence med mednarodnimi letalskimi prevozniki in tako zagotovi poštena konkurenca;

63.

poudarja, da je treba dokončno vzpostaviti enotno evropsko nebo, s čimer bo določen načrt izvedbe in zagotavljena preglednost pri cenah storitev;

64.

ponavlja, da je treba dosledno izvrševati pravila, po katerih je treba za bolj pošteno konkurenco znotraj posameznih vrst prometa in med njimi obvezno prikazati dejansko, pregledno in popolno ceno letalskih vozovnic;

65.

z veseljem pričakuje rezultate študij Komisije in Parlamenta o financiranju obmorskih pristaniških struktur, kar bi obema institucijama omogočilo oceno, ali se sedanja pravila uporabljajo usklajeno ali pa jih je treba prilagoditi;

66.

pozdravlja udeležbo podpredsednika Komisije Joaquína Almunie pri izmenjavah mnenj s Parlamentom ter pozitivno sodelovanje prek obveščanja, ki ga je letos organiziral generalni direktorat Komisije za konkurenco; meni, da je letno srečanje poslancev Parlamenta in generalnega direktorja tega generalnega direktorata dobra praksa, ki jo je treba nadaljevati;

67.

ob 40. obletnici poročila o politiki konkurence, ki ga pripravlja Komisija, poziva k sprejetju sporazuma med Parlamentom in Komisijo, s katerim bi okrepili vlogo Evropskega parlamenta kot neposredno izvoljenega telesa, ki zastopa evropske državljane; s takšno praktično ureditvijo bi morali poglobiti potekajoči dialog in brez poseganja v izključna pooblastila Komisije po Pogodbi morda institucionalizirati redni dialog med Komisijo in Parlamentom z določitvijo postopkov in obvez v zvezi s spremljanjem izvajanja priporočil Parlamenta;

68.

poziva Komisijo, naj v svoje letno poročilo vključi:

69.

poziva Komisijo, naj na začetku vsakega leta predstavi delovni program o konkurenci, ki bo zajemal natančen seznam zavezujočih in nezavezujočih konkurenčnih instrumentov, ki naj bi bili sprejeti v naslednjem letu, ter predvidenih javnih posvetovanj;

70.

poudarja, da bi moral poročilo in delovni program odboru ECON predstaviti komisar za konkurenco;

71.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.