SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Akt za enotni trg II Skupaj za novo rast /* COM/2012/0573 final - 2012/ () */
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU
PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Akt za enotni trg II Skupaj za novo rast (Besedilo velja za EGP) Kazalo 1..... UVOD.. 4 2..... SKUPAJ
ZA NOVO RAST. 5 2.1. Razvoj popolnoma
integriranih omrežij na enotnem trgu. 6 Železniški
promet 7 Pomorski
promet 7 Letalski
promet 8 Energetika. 8 2.2. Spodbujanje
čezmejne mobilnosti državljanov in podjetij 9 Mobilnost
državljanov. 9 Dostop
do financiranja. 10 Poslovno
okolje. 11 2.3. Podpiranje digitalnega
gospodarstva v vsej Evropi 12 Storitve. 12 Digitalni
enotni trg. 13 Elektronska
izdaja računov pri javnih naročilih. 14 2.4. Krepitev socialnega
podjetništva, kohezije in zaupanja potrošnikov. 15 Potrošniki 15 Socialna
kohezija in socialno podjetništvo. 16 3..... SKLEPNA
UGOTOVITEV.. 17 PRILOGA
I: SEZNAM KLJUČNIH UKREPOV IZ AKTA ZA ENOTNI TRG II 18 PRILOGA
II: Akt za enotni trg I: Status ukrepov.. 20 1. UVOD Letos obeležujemo
20. obletnico enotnega trga. Doseženega je bilo veliko: od leta 1992 do 2008 je
enotni trg v EU ustvaril 2,77 milijona dodatnih delovnih mest in 2,13 %
dodatnega BDP[1].
Za evropske potrošnike pomeni enotni trg večjo izbiro po nižjih cenah, pri
čemer je zmanjšanje cen mobilne telefonije za 70 % samo en primer.
Državljanom je enotni trg omogočil, da prosto potujejo ter se ustalijo in
delajo, kjer želijo. Za mlade je odprl možnost študija v tujini, ki jo je v
zadnjih 25 letih izkoristilo več kot 2,5 milijona študentov. Za 23
milijonov podjetij v EU je enotni trg omogočil dostop do 500 milijonov
potrošnikov. Sporočilo je jasno, dokazi so očitni: močan, globok
in povezan enotni trg ustvarja rast in delovna mesta ter evropskim državljanom
ponuja priložnosti, ki pred 20 leti niso obstajale. Oblikovanje
enotnega trga je trajen proces. Enotni trg se mora odzivati na nenehno
spreminjajoči se svet, v katerem je treba pri oblikovanju politik
upoštevati socialne in demografske izzive, nove tehnologije, obremenitev
naravnih virov in podnebne spremembe. Gospodarska in
finančna kriza je ustvarila dodatne izzive ter poudarila potrebo po
temeljnih strukturnih reformah. Gospodarska kriza je tudi socialna kriza, saj
je stopnja brezposelnosti vztrajno visoka, zlasti med mladimi, del evropskega
prebivalstva pa živi v revščini. S to krizo se moramo spoprijeti
takoj, ambiciozno in odločno. Če tega ne storimo, se bo povečala
nevarnost, da se Evropa in njene države članice začnejo zapirati, kar
bi lahko spodkopalo zaupanje v evropski projekt. Enotni trg je
glavno orodje za doseganje naše dolgoročne vizije visoko
konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva. Krepi evropsko
konkurenčnost na globalnem trgu. Usklajenost ter dopolnjevanje med
notranjimi in zunanjimi politikami bosta spodbujala trgovino in rast. Bolj kot kdaj koli
prej potrebujemo enotni trg, ki podpira reforme za večjo rast in nova
delovna mesta, krepi zaupanje državljanov in podjetij ter jim zagotavlja
konkretne vsakdanje koristi. Zahteval bo našo nenehno pozornost in
osredotočenost. Akt za enotni trg[2], ki ga je Komisija predstavila
aprila 2011, je določil dvanajst vzvodov za nadaljnji razvoj enotnega
trga, kar odraža celovit pristop, ki sta ga v svojih poročilih
o prihodnosti enotnega trga zagovarjala Mario Monti oziroma Evropski parlament[3]. [4] Najavljen je bil sklop
dvanajstih ključnih ukrepov in 50 dopolnilnih ukrepov za spodbuditev rasti
in okrepitev zaupanja. Sodelovanje Evropskega parlamenta, Sveta EU, Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij in mnogih zainteresiranih strani je
privedlo do splošno sprejete politične vizije za nadaljnji razvoj enotnega
trga in omogočilo osredotočenje politične pozornosti. Vendar je
nujno potreben napredek, da bi se lahko v skladu z zahtevo Evropskega sveta[5] hitro in, kjer je to
mogoče, do konca tega leta dogovorili o dvanajstih prednostnih predlogih
prvega akta za enotni trg Do tega datuma Evropski parlament in Svet še vedno
nista sprejela enajst od dvanajstih predlogov za ključne ukrepe. Glede na resnost
krize moramo za pripravo nadaljnjih korakov ukrepati takoj. Zato to
sporočilo najavlja „Akt za enotni trg II“ z drugim sklopom prednostnih
ukrepov. Ti ukrepi so namenjeni ustvarjanju konkretnih učinkov na terenu
ter zaupanja med državljani in podjetji, da bodo izkoristili prednosti enotnega
trga. Pri nadaljnjem
razvoju trenutne krize in nastajanju novih izzivov bodo v prihodnosti nedvomno
potrebni nadaljnji ukrepi, ki bodo enotnemu trgu zagotovili gorivo, ki ga ta
potrebuje kot motor za rast in večjo blaginjo. Uspeh teh
prizadevanj bo odvisen od tega, ali se pravila enotnega trga v praksi
uporabljajo učinkovito, na predvidljiv in zanesljiv način. V ta namen
je prenos in vsakodnevno izvajanje pravil enotnega trga s strani organov
v državah članicah bistvenega pomena. Komisija bo temu izzivu, kot je
navedeno v sporočilu o tej temi iz junija 2012[6], posvetila vso svojo pozornost.
Zlasti poziva k dodatnim prizadevanjem v sektorjih z največjim
potencialom za rast, tj. sektorjih storitev in omrežij. Z uporabo postopka
evropskega semestra se bo tudi izboljšalo spremljanje delovanja enotnega trga.
Cilj je povečati medsebojni pritisk in predstaviti ukrepe za odpravo
preostalih ovir na evropski in nacionalni ravni. Da bi vizija enotnega trga postala
oprijemljiva resničnost za državljane in podjetja, bo potrebna nenehna
politična podpora vseh akterjev. Prvi akt za enotni trg že ima koristi od
partnerskega sodelovanja med Komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom. Ta isti
partnerski odnos bo potreben za izvajanje Akta za enotni trg II. 2. SKUPAJ
ZA NOVO RAST Od sprejetja
prvega akta za enotni trg aprila 2011 je Komisija predstavila predloge za
dvanajst ključnih ukrepov in za 36 od 50 dodatnih ukrepov (glej Prilogo
II). To sporočilo temelji na prvem aktu za enotni trg in opredeljuje štiri
gonila, ki naj bi bila središče ključnih ukrepov. Štiri gonila za
novo rast, predlagana v tem sporočilu, so: 1.
razvoj popolnoma integriranih omrežij na enotnem
trgu; 2.
spodbujanje čezmejne mobilnosti državljanov in
podjetij; 3.
podpiranje digitalnega gospodarstva v vsej Evropi; 4. krepitev socialnega podjetništva, kohezije in zaupanja potrošnikov. Omrežja so
hrbtenica gospodarstva in cilj je, da bi dosegli enotni trg, na katerem bi
imeli državljani in podjetja koristi od enega samega prometnega in energetskega
trga. Čezmejna mobilnost državljanov in podjetij je v središču
enotnega trga; storiti moramo vse, da bi jo še bolj spodbujali. Digitalni
sektor je glavno gonilo produktivnosti in ustvarjalnosti, zato bi si morali
prizadevati za enotni digitalni trg, kjer lahko državljani in podjetja na
spletu brez omejitev svobodno čezmejno trgujejo. Socialno podjetništvo,
kohezija in zaupanje potrošnikov zagotavljajo vključujočo rast, ki
ponuja možnosti na podlagi poštenih, učinkovitih in pravičnih pravil
za državljane in podjetja. Dvanajst vzvodov
in ključnih ukrepov v okviru teh štirih gonil je bilo določenih ob
upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[7],
držav članic, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[8] in zainteresiranih strani.
Upoštevajo načela za boljše predpise, delo, opravljeno v okviru študije
stroškov nepovezane Evrope, ki se izvaja v imenu Komisije, in 20 glavnih
pomislekov, ki so jih izrazili državljani in podjetja[9]. Poleg tega jih je treba
obravnavati v povezavi z aktualnim ponovnim pregledom vodilnih pobud iz
strategije Evropa 2020, zlasti strategije za industrijsko politiko[10], digitalne agende[11] in pobude za unijo inovacij[12]. Vseh dvanajst ključnih
ukrepov bo prispevalo k rasti, zaposlovanju in zaupanju v enotni trg. Vse je
možno izvesti v mandatu te Komisije. Vsi ukrepi niso zakonodajne narave, vendar
se za vse pričakuje, da bodo imeli konkreten vpliv v praksi[13]. 2.1. Razvoj popolnoma integriranih omrežij na enotnem trgu Omrežja
zagotavljajo storitve, ki jih večina državljanov in podjetij uporablja
vsak dan, še zlasti na področjih prometa in energije. Vendar je enotni
trg, kljub vsemu napredku, prav na teh dveh področjih nepopoln. Vizija
Komisije je enotni trg za promet in energijo, kjer imajo potrošniki (državljani
ali podjetja) dejansko izbiro, ponudniki pa lahko svoje storitve ponujajo kjer
koli, kadar koli in vsaki stranki na enaki osnovi. Predpogoj, da bi
se ta vizija uresničila, so učinkovita, integrirana ter trajnostna
prometna in energetska infrastrukturna omrežja. Poleg spodbujanja
učinkovite rabe obstoječih omrežij bo EU še naprej financirala njihov
razvoj prek strukturnih skladov in Kohezijskega sklada ter njenih vseevropskih
omrežij. Predlogi o proračunu EU po letu 2013, in zlasti instrument
za povezovanje Evrope, zagotavljajo pomembne vire naložb v prometno, energetsko
in digitalno omrežje, ki jih je treba mobilizirati, da bi lahko vse države
članice polno sodelovale na enotnem trgu. Glede
uresničevanja te vizije je bil pri mnogih vrstah prevoza in z izvajanjem
tretjega energetskega paketa dosežen znaten napredek, kar je omogočilo
boljšo izbiro storitev in vedno večje koristi za potrošnike. Da bi
prispevala k integraciji evropskega trga notranjega prometa in evropskega
energetskega trga, bo Komisija še naprej učinkovito uveljavljala pravila o
konkurenci, zlasti protimonopolna pravila. Vendar je treba
narediti več, zlasti na področju železniškega, zračnega in
pomorskega prometa ter na področju električne energije in plina, saj
evropska podjetja in potrošniki še vedno plačujejo nepotrebno visoke cene,
ki so posledica neučinkovitih ter razdrobljenih prometnih in energetskih
trgov. Komisija je opredelila štiri ključne ukrepe, ki sestavljajo
naslednje korake k naši skupni viziji. Komisija bo še naprej razmišljala o
področjih, kjer bi lahko dosegli dodatne gospodarske, okoljske in socialne
koristi, na primer v cestnem tovornem prometu. Obstoječe omejitve glede
kabotaže prispevajo k znatnemu številu praznih tovornjakov na cestah, negativno
vplivajo na konkurenčnost in trgovino ter otežujejo nadzor nad
spoštovanjem osnovnih socialnih standardov. Železniški promet Ključni ukrep št. 1: Odprtje domačih železniških potniških storitev upravljavcem iz
druge države članice, da bi izboljšali kakovost in stroškovno
učinkovitost železniških potniških storitev. Na področju
železniškega prometa upravljavcem iz ene države članice še vedno ni
dovoljeno prevažati potnikov na domačih progah v drugi državi
članici. Obenem pa se lahko javna naročila storitev oddajo neposredno
brez odprtih postopkov. Izkušnje v državah članicah, ki so uvedle
odprtje trga za domače storitve potniškega prometa kažejo, da je
konkurenca v železniškem prometu prinesla pomembno povečanje
učinkovitosti, zlasti pri obstoječih železniških podjetjih. To je
vodilo do precejšnjih prihrankov javnih sredstev za železniške storitve na podlagi
javnih naročil storitev, ki so lahko znašali 20–30 %. Na podlagi teh
pozitivnih izkušenj bo Komisija predložila četrti železniški paket.
Z dodelitvijo pravice vsem železniškim podjetjem z licenco, izdano v EU,
da upravljajo storitve notranjega potniškega prometa odprtega tipa, in pravice,
da predložijo ponudbe za javna naročila storitev, bo paket ponudil
konkurenčnejše in učinkovitejše domače storitve železniškega
prevoza, ki bodo boljše kakovosti ter cenejše za evropske državljane. To bi
privabilo več potnikov, ki uporabljajo druge načine prevoza, kar bi
pozitivno vplivalo na okolje. Paket bo tudi
izboljšal upravljanje z infrastrukturo, da se bo uporaba obstoječe
infrastrukture optimizirala z boljšim dodeljevanjem zmogljivosti ter
načrtovanjem vzdrževalnih in razvojnih del. Skupaj z novim skupnim
pristopom k varnosti in pravili o interoperabilnosti bo navedeno
pomagalo zagotavljati nediskriminatoren dostop, da se vzpostavijo resnično
enaki konkurenčni pogoji. Pomorski promet Ključni ukrep št. 2: Vzpostavitev resnično enotnega trga za pomorski promet tako, da se
za blago EU, ki se prevaža med pristanišči EU, ne uporablja več istih
upravnih in carinskih formalnosti kot za blago, ki prihaja iz pristanišč
zunaj EU. Približno
40 % blaga na notranjem trgu se prevaža s kratkimi pomorskimi prevozi med
pristanišči EU[14].
Danes se za ladje, ki potujejo med pristanišči EU, šteje, da so zapustile
carinsko območje EU. Posledično morajo v skladu z običajnimi
postopki ladje, ki dostavljajo tovor iz ene države članice v drugo, še
vedno opraviti iste zapletene upravne formalnosti kot ladje, ki prihajajo iz
pristanišč zunaj EU. Čeprav so
bili poenostavljeni upravni postopki za pomorski promet že uvedeni
z zakonodajo EU, se torej plovila, ki plujejo med pristanišči EU, še vedno
srečujejo z velikim številom zapletenih postopkov, ki postavljajo
ladijski promet znotraj EU v slabši položaj v primerjavi z drugimi
načini prevoza. Za vzpostavitev
resničnega notranjega trga za blago, ki ga prevažajo ladje, bo Komisija
v okviru svojih širših prizadevanj za okrepitev rasti v morskem in
pomorskem sektorju[15]
predložila paket „modri pas“ z zakonodajnimi in nezakonodajnimi pobudami, da bi
se upravno breme za pomorski prevoz znotraj EU zmanjšalo na raven, ki je
primerljiva z drugimi načini prevoza (zračni, železniški,
cestni). To bo podprto s sodobnimi tehnologijami IKT, ki omogočajo
zanesljivo spremljanje ladij in tovora z zadostno stopnjo gotovosti, če
ladijski promet poteka znotraj enotnega trga. Privlačnost
pomorskega prometa je poleg tega odvisna od razpoložljivosti,
učinkovitosti in zanesljivosti pristaniških storitev. V globaliziranem
svetu se zahteva celostni pristop vrednostne verige. Zato je treba dostop do
pristanišč organizirati na celosten način. Pristaniški organi imajo v
tem okviru ključno vlogo. Razpoložljivost, učinkovitost in
zanesljivost pristaniških storitev bo prispevala k izboljšanju
privlačnosti pomorskega prometa. Komisija zato dela tudi na izboljšanju
učinkovitosti in splošne kakovosti pristaniških storitev, pri čemer obravnava
vprašanja obveznosti držav članic glede dobrega načrtovanja
pristanišč in povezav z notranjostjo, preglednosti javnega financiranja in
pristaniških taks ter prizadevanj za upravno poenostavitev v pristaniščih
in pregleduje omejitve opravljanja storitev v pristaniščih. Letalski promet Ključni ukrep št. 3: Pospešeno izvajanje projekta enotnega evropskega neba za izboljšanje
varnosti, zmogljivosti, učinkovitosti in vpliva letalskega prometa na
okolje. Odsotnost enotnega
in povezanega upravljanja evropskega zračnega prostora ima negativne
posledice za njegove uporabnike. Zaradi tega morajo letala med letom po
nepotrebnem zavijati s poti, prihaja pa tudi do zamud, kar povzroča
precejšnjo gospodarsko in okoljsko škodo. Razdrobitev evropskega zračnega
prostora povzroča visoke dodatne stroške za letalske družbe, v višini
približno 5 milijard EUR na leto[16].
Stroške na koncu krijejo potniki v letalskem prometu in evropsko gospodarstvo.
Zaradi stalne rasti letalskega prometa obstoječi sistem upravljanja letalskega
prometa ni več vzdržen z vidika varnosti, zmogljivosti in stroškov. Pospeševanje
izvajanja enotnega evropskega neba z novim svežnjem ukrepov, vključno z
zakonodajnimi ukrepi (kot so ukrepi za pojasnitev institucionalne ureditve,
krepitev tržnih načel za zagotavljanje storitev letalske navigacije,
pospeševanje uporabe SESAR, ponovna opredelitev sheme uspešnosti in
zagotavljanje jasnih orodij za izvrševanje Komisiji, zlasti v zvezi s
funkcionalnimi bloki zračnega prostora), bo odpravilo obstoječe ovire
ter zagotovilo velike koristi pri uspešnosti in učinkovitosti. Še dodatno
bo izboljšalo varnost letalstva v Evropi, zmanjšalo prevozne stroške za
državljane in podjetja ter z bolj neposrednimi povezavami zmanjšalo emisije
toplogrednih plinov posameznih letov. Energetika Ključni ukrep št. 4: Boljše izvajanje in izvrševanje tretjega energetskega svežnja ter
vzpostavitev čezmejnih trgov, ki koristijo potrošnikom. Povezan energetski
trg prispeva k znižanju cen energije in spodbuja naložbe. Ocenjuje se, da bi potrošniki
po vsej EU lahko prihranili do 13 milijard EUR na leto, če bi vsi
začeli uporabljati električno energijo po najnižji tarifi, ki je na
voljo[17].
Povezan energetski trg prav tako zagotavlja večjo varnost oskrbe EU z
energijo, kot bi jo lahko 27 manjših energetskih trgov ter olajšuje prehod na
nizkoogljične energetske sisteme po najnižjih možnih stroških. Omogočiti je
treba pretok energije tja, kamor je potrebna, brez fizičnih ovir na
državnih mejah. Kljub sprejetju tretjega energetskega svežnja še vedno ni bil
vzpostavljen popolnoma povezan evropski notranji energetski trg, kar ima
negativne posledice za vse porabnike energije, vključno z zasebnimi
gospodinjstvi. Da bi do leta 2014 uresničili dogovorjeni cilj o
dokončno vzpostavljenem notranjem energetskem trgu, bi bilo treba v
državah članicah obstoječa pravila ambiciozno izvesti, izvrševati pa
bi jih morali močni in neodvisni nacionalni organi in organi EU. Poleg
tega so v tem desetletju potrebne večje naložbe v naše energetske sisteme,
da se posodobijo omrežja EU ter vzpostavijo brezogljični in energetsko
učinkoviti sistemi.[18] Komisija bo kmalu
predstavila poročilo, da bi povzela napredek pri dokončni
vzpostavitvi notranjega energetskega trga ter bo predlagala ukrepe, ki lahko
zagotovijo, da energetski trg EU izpolni svoj potencial ter zadovolji potrebe
in pričakovanja državljanov in podjetij EU. 2.2. Spodbujanje čezmejne mobilnosti državljanov in podjetij Mobilnost
državljanov in podjetij je v središču evropskega povezovanja in enotnega
trga. Komisija si bo še naprej prizadevala za uresničitev vizije enotnega
trga, na katerem imajo državljani, delavci in podjetja pravico do svobodnega
čezmejnega gibanja kadar koli in kamor koli si želijo, brez
neupravičenih omejitev na podlagi različnih nacionalnih pravil in
predpisov. Mobilnost je predpogoj za uresničitev potenciala enotnega trga
na socialnem, kulturnem, političnem ali gospodarskem področju. Cena majhne
mobilnosti je visoka. Kljub dejstvu, da število prostih delovnih mest od
sredine leta 2009 narašča, so stopnje brezposelnosti v mnogih državah
članicah rekordne. Hkrati čezmejno mobilnost podjetij ovirajo težave
s financiranjem novih poslovnih projektov in upravno breme. Medtem ko je
program EU za boljše predpise že privedel do izboljšav v poslovnem okolju, je
treba ohraniti nenehno osredotočenost na zmanjšanje nepotrebnega
regulativnega in upravnega bremena. Naslednji pomembni koraki za doseganje
skupne vizije so zato čezmejno usklajevanje na trgu dela med
povpraševanjem in ponudbo, izboljšanje dostopa do finančnih sredstev in
izboljšanje poslovnega okolja v Evropi. Mobilnost državljanov Ključni ukrep št. 5: Razvoj portala EURES v učinkovito orodje za posredovanje
zaposlitev in zaposlovanje v Evropi. EU je sprejela
pomembne ukrepe za spodbujanje mobilnosti državljanov. Zakonodaja EU
omogoča izvoz njihovih pravic iz naslova obveznega socialnega zavarovanja
v državo članico, v kateri iščejo delo. Zagotavlja
priznanje njihovih poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v drugi državi članici.
Mreža EURES in njen portal povezujeta nacionalne javne službe za zaposlovanje
ter ponujata informacije in svetovanje o prostih delovnih mestih ter delovnih
pogojih v drugih državah članicah. Vendar je
mogoče orodja in ukrepe za usklajevanje med ponudbo delovnih mest ter
iskalci zaposlitve v vseh državah članicah še izboljšati, da bi prispevali
k resnično evropskemu trgu dela. Komisija bo zato portal EURES
preoblikovala v učinkovitejše orodje za zaposlovanje, posredovanje in
usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela znotraj EU. Skupaj s
spletnimi instrumenti, ki izboljšujejo preglednost in interoperabilnost znanj
in kvalifikacij, kot sta Europass in evropski okvir kvalifikacij, bo
razpoložljivost več spletnih storitev prek portala EURES še povečala
čezmejno mobilnost delavcev. To bo pomagalo zmanjšati neusklajenost na
trgu dela in bo imelo pozitivne učinke na stopnje zaposlenosti in
gospodarske rezultate. Komisija bo ocenila možnost, da bi portal EURES
vključeval tudi vajeništva in pripravništva. Več bi bilo
treba storiti tudi za izboljšanje mobilnosti državljanov tretjih držav, ki
delajo v EU, zlasti s hitrim sprejetjem predlogov o premestitvah znotraj
podjetja in sezonskih delavcih s strani Sveta in Parlamenta. Prenosljivost
pravic iz dodatnega socialnega zavarovanja, vključno s pokojninami,
predstavlja dodaten pomemben dejavnik za mobilnost delavcev med državami
članicami. Kot je bilo že poudarjeno v Aktu za enotni trg iz aprila 2011,
mora biti državljanom, da bi se olajšala mobilnost, omogočena vzpostavitev
in ohranitev njihovih pravic iz poklicnega pokojninskega zavarovanja, kadar se
preselijo v drugo državo članico. Komisija pozdravlja odločitev
Sveta, da s tem ciljem ponovno začne pogajanja o spremenjenem
zakonodajnem predlogu Komisije iz leta 2007. Dostop do financiranja Ključni ukrep št. 6: Spodbujanje dolgoročnih naložb v realnem gospodarstvu z
omogočanjem dostopa do skladov za dolgoročne naložbe. Kljub
preprečitvi kreditnega krča, tudi zaradi izjemnega zagotavljanja
likvidnosti s strani Eurosistema konec leta 2011, je postal s finančno
krizo za mnoga podjetja v EU dostop do financiranja znatno težji. Pogoji
financiranja ostajajo strogi zlasti za novoustanovljena podjetja in MSP ter v
državah, katerih gospodarstva je kriza najbolj prizadela. Padec pri zbiranju
tveganega kapitala v višini 45 %, do katerega je prišlo po krizi, je
pomembno omejil sredstva, ki so na voljo inovativnim podjetjem[19]. Pametna,
trajnostna in vključujoča rast je izjemno odvisna od dostopnosti
financiranja v daljšem časovnem obdobju. Na ravni EU so že bili
sprejeti ukrepi za spodbujanje dolgoročnih naložb v realnem gospodarstvu,
zlasti zagotavljanje financiranja prek finančnih instrumentov EU[20] in Evropske investicijske
banke[21],
pobuda za projektne obveznice Evropa 2020[22]
ter akcijski načrt Komisije za izboljšanje dostopa do financiranja za MSP,
ki združuje finančne in regulativne ukrepe. Kot prispevek k razpravam v
Evropskem svetu o rasti in delovnih mestih je Komisija z državami
članicami izvedla usmerjeno reprogramiranje, da bi se strukturni skladi
uporabili za izboljšanje dostopa MSP do finančnih sredstev, kar je tudi
ključni element za prihodnje obdobje financiranja. Poleg tega je Komisija
napovedala ponoven pregled učinka novih kapitalskih zahtev za banke, ki so
posledica izvajanja novih standardov okvira Basel III, na določenih
ključnih področjih, kot je financiranje MSP. Vendar ostaja ta
vrsta „dolgoročnih naložb“ v realnem gospodarstvu omejena. Konkretne
možnosti politike za obravnavo tega problema bodo ocenjene v okviru prihodnje
zelene knjige o financiranju dolgoročnih naložb v gospodarstvu EU. Poleg
tega bo Komisija predložila predloge za možne oblike skladov za dolgoročne
naložbe. Investicijski skladi lahko ustvarijo nove vire financiranja za
dolgoročne projekte in zasebna podjetja. Za male vlagatelje, ki želijo
vlagati dolgoročno, razpršiti tveganje ter dajejo prednost stabilnim,
trajnim in manj nestanovitnim donosom, lahko predstavljajo privlačno
ponudbo, če zagotavljajo potrebno raven varstva vlagateljev. Tvegani kapital je
bistveno dopolnilo bančnega financiranja, kadar gre za zagotavljanje
financiranja za mala podjetja, ki obetajo rast. V okviru Akta za enotni trg I
je Komisija predlagala uredbo za lažje zbiranje kapitala in njegovo uporabo za
čezmejne naložbe s strani skladov tveganega kapitala. V ta namen bo
Komisija leta 2012 zaključila svojo preiskavo morebitnih davčnih ovir
za čezmejne naložbe tveganega kapitala, na podlagi katere bo preučila
naslednje korake, da bi leta 2013 predložila rešitve ter obenem preprečila
izogibanje plačevanju davkov in utajo davkov[23]. Poslovno okolje Ključni ukrep št. 7: Posodobitev pravil EU o insolventnosti, da se olajša preživetje
podjetij in se podjetnikom ponudi nova priložnost. Podjetja, ki
poslujejo v Evropi, uživajo splošno pozitivno poslovno okolje, ki ga EU še
izboljšuje z boljšo pravno ureditvijo. Vendar se lahko stori še več.
Evropa potrebuje sodobne zakone o insolventnosti, ki pomagajo v osnovi uspešnim
podjetjem preživeti, spodbujajo podjetnike k prevzemanju razumnih tveganj ter
posojilodajalcem dopuščajo posojanje pod ugodnejšimi pogoji. Sodoben zakon
o insolventnosti daje podjetnikom novo priložnost ter zagotavlja hitre
kakovostne postopke, ki upoštevajo tako interese posojilojemalcev kot
posojilodajalcev. Zato moramo vzpostaviti pogoje, v katerih bo EU na splošno
priznala nacionalne režime glede insolventnosti in odpisa dolgov, ki
omogočajo podjetjem v finančnih težavah, da ponovno postanejo
konkurenčna. Zagotoviti moramo enostavne in učinkovite postopke v
primeru insolventnosti, kadar so sredstva ali dolgovi razporejeni v več
državah članicah. Potrebna so pravila za insolventnost skupin podjetij, ki
povečujejo njihove možnosti za preživetje. V ta namen bo Komisija
predložila zakonodajni predlog o posodobitvi evropske uredbe o insolventnosti. Vendar je treba
storiti več. Trenutno v številnih državah članicah ni veliko
strpnosti do neuspeha in obstoječa pravila poštenim inovatorjem ne
dopuščajo, da bi propadli „hitro in učinkovito“. Pripraviti moramo
vse potrebno za izvajanje ukrepov in spodbud za države članice, da se
odpravi stigmo neuspeha, ki je povezana z insolventnostjo, ter skrajšajo
predolga obdobja odpisa dolga. Prav tako moramo razmisliti, kako je mogoče
nadalje izboljšati nacionalne zakone o insolventnosti, da bi oblikovali enake
konkurenčne pogoje za podjetja, podjetnike in fizične osebe znotraj
notranjega trga. V ta namen bo Komisija predložila sporočilo skupaj z
revizijo evropske uredbe o insolventnosti. Dodatni ukrepi so
potrebni za dodatno izboljšanje poslovnega okolja. Različni nacionalni
davčni sistemi povzročajo precejšnjo upravno obremenitev za podjetja,
ki delujejo prek meja EU. Ker vsaka država članica uporablja različna
pravila in postopke v zvezi z DDV, prihaja do specifičnih težav[24], predvsem za MPS, ki želijo
poslovati v drugi državi članici. Komisija je zato objavila, da bo
predlagala uvedbo standardnih napovedi DDV, da lahko podjetja po lastni presoji
izpolnijo standardni obrazec za napoved DDV, namesto različnega obrazca za
DDV v vsaki državi članici[25]. Gospodarsko rast vse
bolj poganjajo investicije v neopredmetena sredstva, kot so raziskave in
razvoj, patenti in znanje. To zahteva izboljšanje poslovnega okolja za
zagotovitev, da se bo uspešno spodbujalo in ščitilo kreativnost in
inovacije. Na podlagi sporazuma z junijskega zasedanja Evropskega sveta bi bilo
sprejetje zakonodaje o enotni patentni zaščiti v EU, skupaj z enotno
posebno jurisdikcijo, ki je ključni ukrep v okviru Akta za enotni trg iz
aprila 2011, temeljni korak v to smer. Omogočiti je treba prvo
registracijo enotnega učinka evropskega patenta do pomladi 2014, s
čimer bi se zmanjšali stroški patentiranja v Evropski uniji ter stroški v
zvezi s spori glede patentov. Da bi spodbudili vlaganja v neopredmetena
sredstva na eni strani ter pomagali inovativnim podjetjem preoblikovati njihove
napore na področju raziskav in razvoja v konkurenčni dobiček na
drugi strani, bodo službe Komisije preverile vprašanje metod vrednotenja za
intelektualno lastnino ter razmislile o obravnavi zelo razdrobljenega pravnega
okvira za zaščito poslovnih skrivnosti, da bi licenciranje, prenos in
izmenjava dragocenega znanja in informacij na notranjem trgu postali varnejši
in cenejši za podjetja in raziskovalne organe. 2.3. Podpiranje digitalnega gospodarstva v vsej Evropi Digitalno gospodarstvo
korenito spreminja enotni trg. S svojo inovativnostjo, hitrostjo in delovanjem
prek meja ima potencial za doseganje nove ravni integracije enotnega trga.
Vizija Komisije je digitalno gospodarstvo, ki zagotavlja trajnostne gospodarske
in družbene koristi na podlagi sodobnih spletnih storitev in hitre internetne
povezave. Vsi državljani in podjetja morajo imeti možnost sodelovati v
digitalnem gospodarstvu, hkrati pa morajo biti zaščiteni pred nezakonito
trgovino. V nekaterih ključnih gospodarstvih je internetno gospodarstvo v
obdobju 2006–2011 že predstavljalo 21 % rasti BDP[26]. Digitalno gospodarstvo ima
velike dodatne učinke prelivanja, izboljšuje produktivnost in zagotavlja
nove rešitve za družbene izzive, na primer demografsko staranje,
vključevanje in izobraževanje. Potrebna so
dodatna prizadevanja, da bi se hitro dosegli cilji iz evropske digitalne agende[27] ter sporočila o
elektronskem poslovanju in spletnih storitvah[28].
Naslednji pomembni koraki so napredek v boju proti razdrobljenosti spletnih
storitev na podlagi nacionalnih meja, obravnava izzivov glede naložb v omrežje
visoke hitrosti in izkoriščanje prednosti brezpapirne javne uprave. Storitve Ključni ukrep št. 8: Podpiranje spletnih storitev z zagotovitvijo večje
učinkovitosti plačilnih storitev v EU. V storitvenem
sektorju ponujajo spletne storitve posebne priložnosti. Doseganje teh koristi
bo zahtevalo prave okvirne pogoje, zlasti čezmejne. Kot je bilo že
poudarjeno v Aktu za enotni trg iz aprila 2011, zahtevajo posebno
pozornost plačilne storitve in storitve dostave blaga, naročenega
prek spleta. Izboljšanje plačilnega trga je prva prednostna naloga, saj
35 % uporabnikov interneta ne kupuje na spletu, ker imajo dvome glede
plačilnih metod, še vedno pa obstajajo tudi ovire za vstop na zadevni trg[29]. Obravnavati je treba številna
vprašanja, kot so nezadostno usklajevanje, neučinkovita konkurenca na
nekaterih področjih kartičnih in internetnih plačil ter
pomanjkanje spodbud za tehnično standardizacijo, na primer na področju
plačil prek mobilnih telefonov. Komisija bo zato predlagala ponoven
pregled direktive o plačilnih storitvah. Prav tako bo pripravila
zakonodajni predlog o večstranskih pristojbinah za izmenjavo za
kartična plačila. Učinkovite,
zanesljive in cenovno dostopne storitve dostave na spletu naročenega blaga
so dodatna prednostna naloga in Komisija bo po izvedbi javnega posvetovanja
sprejela odločitve o naslednjih korakih v letu 2013. Kot je bilo
napovedano v Aktu za enotni trg iz aprila 2011, je Komisija, da bi izkoristili
potencial rasti na podlagi direktive o storitvah do leta 2015, junija tega leta
predstavila akcijski načrt[30].
Države članice in Komisija morajo sodelovati pri takojšnji izvedbi
njegovih ukrepov, kakor je to zahteval Evropski svet. Posebno pozornost bi
morale posvetiti popolni skladnosti z direktivo o storitvah in čim
večjemu ekonomskemu učinku, načrtovani listini za popolnoma
elektronske enotne kontaktne točke in medsebojnemu ocenjevanju pravil, ki
urejajo regulirane poklice. Prav tako bi morale zagotoviti polno uporabo
določbe o „nediskriminaciji“ iz direktive o storitvah, v skladu s katero
ponudniki storitev ne smejo razlikovati med svojimi strankami na podlagi
njihovega državljanstva ali prebivališča, razen če je to objektivno
utemeljeno. V okviru
prihodnjega evropskega akcijskega načrta za maloprodajni sektor bo
Komisija v skladu s svojo zavezo iz Akta za enotni trg iz aprila 2011
okrepila delo na področju odkrivanja nepoštenih trgovinskih praks in boja
proti njim. Takšne prakse še posebej škodijo MSP. Če pri odpravi
nepoštenih trgovinskih praks ne bo dosežen zadovoljiv napredek, vključno v
okviru foruma na visoki ravni za boljše delovanje verige preskrbe s hrano,
bo Komisija v letu 2013 preučila naslednje ustrezne korake. Digitalni enotni trg Ključni ukrep št. 9: Zmanjšanje stroškov in povečanje učinkovitosti pri uporabi
infrastrukture za visokohitrostna komunikacijska omrežja. Dostop do
visokohitrostnega širokopasovnega omrežja je ključni dejavnik za
inovacije, konkurenčnost in zaposlovanje. 10 % povečanje gostote
širokopasovnih povezav lahko vodi do 1–1,5 % letnega povečanja BDP[31] in 1,5 % izboljšanja
produktivnosti dela[32].
Inovacije v podjetjih zaradi širokopasovnega dostopa ustvarjajo delovna mesta
in bi lahko ustvarile 2 milijona dodatnih delovnih mest do leta 2020[33]. Vendar EU kljub napredku še vedno trpi zaradi premalo vlaganj v
visokohitrostna širokopasovna omrežja znotraj enotnega trga in je daleč od
uresničitve ciljev digitalne agende visokohitrostnega interneta[34]. Enotni trg lahko precej
pomaga pospešiti napredek z obravnavo ključnega osnovnega vzroka za to
naložbeno „latenco“, tj. nepotrebno visoke stroške gradbenih del, ki lahko
predstavljajo do 80 % vseh stroškov na tem področju, ter se lahko
znižajo tudi za eno četrtino zgolj s spremembo namembnosti in ponovno
uporabo obstoječe infrastrukture[35].
Komisija bo predlagala skupna pravila, ki bi operaterjem omogočila, da v
celoti izkoristijo potencial za znižanje stroškov pri uporabi širokopasovnega
dostopa. Hitro sprejetje predloga Komisije s strani Evropskega parlamenta in
Sveta o instrumentu za povezovanje Evrope bi prispevalo k učinkoviti
uvedbi visokohitrostnega širokopasovnega omrežja in infrastrukture digitalnih
storitev z učinkovito uporabo proračuna EU za spodbujanje zasebnih
naložb v ključni sektor gospodarstva. Da bi
uresničili našo vizijo digitalnega enotnega trga, mora EU hitro
obravnavati številna nadaljnja vprašanja, vključno z najboljšo uporabo
spektra na enotnem trgu in preučevanjem potrebe po nadaljnjem prilagajanju
zakonodaje EU o telekomunikacijah in avtorskih pravicah. Komisija načrtuje
nadaljnjo obravnavo slednjega vprašanja, pri čemer bo začela s
spremljanjem zelene knjige o spletni distribuciji avdiovizualnih del in hitrim
zaključkom pregleda direktive o avtorskih pravicah iz leta 2001. Elektronska izdaja računov pri javnih naročilih Ključni ukrep št. 10: Zagotovitev, da elektronska izdaja računov postane standarden
način za izdajo računov pri javnih naročilih. Prehod na javno upravo brez papirja, zlasti v čezmejnem okolju,
mora biti srednjeročni cilj za Evropsko unijo in države članice.
Digitalna agenda za Evropo[36]
vključuje poziv, naj se do leta 2015 uporaba storitev e-uprave poveča
za 50 % s strani državljanov EU in 80% za podjetja EU. Posebej obetavno
področje je elektronsko izdajanje računov, za kar Komisija želi, da
postane prevladujoči način izdajanja računov v EU do leta 2020[37]. Z uvedbo
zakonodajnih ukrepov, s katerimi bo elektronsko izdajanje računov postalo
standardna praksa pri javnem naročanju, bo javni sektor postal „vodilni
trg“ za elektronsko izdajanje računov in mu bo utrl pot v gospodarstvo.
Ukrepi na tem področju bodo zagotovili, da postanejo postopki javnega
naročanja po oddaji naročila učinkovitejši in cenejši za vse
vpletene strani kot tudi za davkoplačevalce. Prispevali bo tudi k
zmanjševanju zamud pri plačilih javne uprave. V primeru javnega sektorja
predhodna ocena kaže, da je z izdajo vseh računov v elektronski obliki v
prihodnjih nekaj letih mogoče prihraniti približno 1 milijardo EUR na
leto[38].
Poleg tega je
treba ukrepati, da se prepreči nadaljnja razdrobitev enotnega trga zaradi
uvajanja nacionalnih sistemov elektronske izdaje računov, ki delujejo na
podlagi različnih, pogosto nacionalnih, standardov. To povečuje
kompleksnost in stroške za podjetja, ki vzpostavljajo čezmejne stike z
javnimi organi po EU. Komisija bo zato predlagala konkretne ukrepe, da
uresniči te cilje v letu 2013. Prehod na
elektronsko izdajanje računov pri javnih naročilih bo dopolnil
potekajoče posodabljanje pravil o javnem naročanju EU[39], kar je ključni ukrep v
okviru Akta za enotni trg iz aprila 2011. Javni organi, ki se že zanašajo na
elektronska sredstva za javna naročila blaga, storitev in del,
poročajo o prihrankih med 5 % in 20 %. Z uvajanjem elektronskega
javnega naročanja po vsej EU se lahko v državnih proračunih v EU
letno prihrani najmanj 100 milijard EUR[40].
Ob upoštevanju tega je Komisija predlagala popoln prehod na elektronski
postopek javnega naročanja pred oddajo naročila do sredine leta 2016[41]. Svet in Parlament morata
predlog sprejeti nemudoma. 2.4. Krepitev socialnega podjetništva, kohezije in zaupanja potrošnikov Ker je gospodarska
kriza najmočneje prizadela najbolj ranljive dele naše družbe in ozemelj,
je vizija Komisije, da bi politike enotnega trga zagotavljale
vključujočo rast brez diskriminacije, omogočale gospodarsko in
družbeno sodelovanje ter spodbujale teritorialno kohezijo. Povprečna
stopnja brezposelnosti v EU je julija 2012 znašala 10,4 %[42], približno 81 milijonov
evropskih državljanov pa je na robu revščine[43], kar poudarja nujnost
ukrepanja. Politike enotnega trga morajo pomagati pri odpravljanju virov
izključenosti v naših družbah. Socialno
gospodarstvo in socialna podjetja so ključni akterji pri zagotavljanju
socialnih inovacij, vključenosti in zaupanja. Izkoriščanje zaupanja v
enotni trg in krepitev socialnega tržnega gospodarstva zahtevata zelo odgovorna
ter inovativna podjetja, ki lahko pozitivno vplivajo na družbo in okolje.
Zaupanje je pomembno tudi, da lahko potrošniki v celoti izkoristijo enotni trg
ter se pri potrošnji blaga in storitev, ki jih kupujejo doma ali v drugi državi
članici, počutijo varne. Potrošniki Ključni ukrep št. 11: Izboljšanje varnosti proizvodov, ki krožijo v EU, z večjo
skladnostjo in boljšim izvajanjem pravil o varnosti proizvodov in nadzoru trga. EU ima hitro,
učinkovito in zanesljivo mrežo za zagotavljanje skladnosti z varnostnimi
pravili. Vendar je mogoče skladnost in izvrševanje obstoječih
mehanizmov še dodatno izboljšati. Na enotnem trgu, na katerem proizvodi
nemoteno prehajajo med 27 nacionalnimi ozemlji, je treba zelo koordinirati
nadzor trga, da se omogoči hitra intervencija na širšem območju.
Tržni nadzor mora omogočiti odkrivanje nevarnih ali drugače
škodljivih proizvodov, ki se jih zadrži ali umakne s trga, ter kaznovanje
nepoštenih in kriminalnih gospodarskih subjektov. Prav tako mora delovati kot
močno odvračilo. Komisija bo
predlagala sveženj zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov, ki bodo potrošnikom
zagotovili bolj homogen enotni trg za varne in skladne proizvode ter boljšo
zaščito zdravja, varnosti in okolja. V enaki meri bo znižala stroške
zagotavljanja skladnosti za podjetja ter pomagala odpraviti nepravično
konkurenco nepoštenih gospodarskih subjektov, zlasti z boljšim usklajevanjem
varnostnih pregledov proizvoda na zunanjih mejah EU. Poleg tega
potrošniki zahtevajo vedno več informacij o blagu, ki ga kupujejo.
Preglednost in primerljivost informacij sta ključni za potrošnike, da se
lahko pametno odločajo o nakupu. Kot je bilo najavljeno v Aktu za enotni
trg iz aprila 2011, bo Komisija predlagala metodologijo za izračun vpliva
proizvodov na okolje (vključno z emisijami toplogrednih plinov) ter kako
bi bilo to mogoče predstaviti potrošnikom. Socialna kohezija in socialno podjetništvo Ključni ukrep št. 12: Zagotovitev vsem državljanom EU dostopa do osnovnega plačilnega
računa, zagotovitev preglednosti in primerljivosti provizij za bančne
račune ter poenostavitev spremembe bančnega računa. Dostop do
plačilnih računov in drugih bančnih storitev je postal bistven
za udeležbo v gospodarskem in socialnem življenju, vendar diskriminacija, na
primer na podlagi prebivališča, državljanstva ali nizke stopnje sredstev,
še vedno obstaja. Zaradi številnih z njim povezanih storitev ima plačilni
račun pomembno vlogo pri vključevanju državljanov v širšo socialno in
gospodarsko skupnost. Pomagati je treba državljanom, ki imajo težave pri
odpiranju bančnega računa, da se jim olajšajo socialna in
teritorialna kohezija ter mobilnost. Poleg tega dokazi o stalnih težavah v
zvezi z jasnostjo informacij o bančnih provizijah otežujejo državljanom
EU, da bi sprejemali odločitve na podlagi informacij. Zato potrošniki ne
želijo menjati računov, ker je ponudbe težko primerjati. Komisija bo
pripravila zakonodajne predloge za obravnavo teh vprašanj. V svoji pobudi za
socialno podjetništvo iz oktobra 2011[44]
je Komisija določila akcijski načrt za krepitev vloge socialnih
podjetij na enotnem trgu, kot je najavljen v Aktu za enotni trg iz aprila 2011.
Akcijski načrt se trenutno izvaja v tesni povezavi s skupino strokovnjakov
za socialno podjetništvo in ustreznimi zainteresiranimi stranmi. V začetku
leta 2014 bo Komisija preučila dosežen napredek in razpravljala o tem, kaj
je treba še storiti za spodbujanje socialnega podjetništva. Komisija je
1. oktobra 2012 ustanovila nagrado Diogo Vasconcelos za socialne
inovacije. Na področju
socialnega podjetništva je trenutno najbolj pereča težava razvoj
instrumentov za izboljšanje zaupanja v socialna podjetja in njihove
prepoznavnosti. O novih instrumentih se je treba dogovoriti, da se potrošnikom,
bankirjem, vlagateljem in javnim organom dokažejo pozitivni donosi socialnih
podjetij. Komisija bo razvila metodologijo za merjenje socialno-ekonomskih
koristi, ki jih ustvarjajo socialna podjetja. Razvoj strogih in
sistematičnih meritev učinka socialnih podjetij na skupnost, ne da bi
jih dušili z birokracijo, je bistven za dokaz, da denar, vložen v socialna
podjetja, ustvarja visoke prihranke in prihodke (npr. davke ali ustvarjena
delovna mesta). Metodologije za merjenje socialnega učinka bodo med drugim
potrebne za izvajanje predloga o evropskih skladih za socialno podjetništvo
ali za finančni instrument o podpori socialnega podjetništva v okviru
programa Evropske unije za socialne spremembe in inovacije, o katerem se
trenutno pogajata Evropski parlament in Svet. Ker ima proaktivna
udeležba delavcev v podjetjih močan vpliv na njihovo socialno odgovornost
in produktivnost, se bo Komisija osredotočila na vprašanje zadrug in
udeležbe zaposlenih v lastništvu podjetja. Končno,
invalidnost, vključno z invalidnostjo, povezano s staranjem, ne sme
preprečiti posameznikom in skupinam, da bi uživali prednosti enotnega
trga. Komisija trenutno pripravlja pobudo za izboljšanje dostopa invalidnih
oseb do blaga in storitev na enotnem trgu. 3. SKLEPNA
UGOTOVITEV Akt o enotnem trgu
II določa dvanajst takojšnjih prednostnih ukrepov, na katere so bo
osredotočila Komisija za podporo rasti, zaposlovanju in zaupanju v enotni
trg. To so naslednji koraki k uresničitvi naše vizije visoko
konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva. Ukrepati moramo skupaj,
zlasti evropske institucije in države članice, da bi začeli te
prednostne naloge čim prej izvajati. Komisija se je zavezala, da bo
pripravila vse ključne zakonodajne predloge do pomladi 2013 ter vse
ključne nezakonodajne ukrepe najpozneje do konca leta. Komisija poziva
Evropski parlament in Svet, naj pospešita vse ključne zakonodajne ukrepe
ter jih sprejmeta kot prednostno nalogo do pomladi 2014. Ob nemoteni
izvedbi bo Akt za enotni trg II skupaj z izvedbo Akta za enotni trgu I odprl
nove poti za rast, zaposlovanje in socialno kohezijo za 500 milijonov
Evropejcev. Pokazal bo odločenost Evrope, da s skupno agendo doseže novo
rast za izhod iz krize. Skupaj moramo ukrepati hitro in ambiciozno. Ne smemo
izgubljati časa. PRILOGA
I: SEZNAM KLJUČNIH UKREPOV IZ AKTA ZA ENOTNI TRG II || Vzvod || Ključni ukrep || Predlog Komisije Razvoj popolnoma integriranih omrežij na enotnem trgu 1 || Železniški promet || Sprejeti četrti železniški sveženj, da se izboljšata kakovost in stroškovna učinkovitost storitev za potnike v železniškem prometu || Zakonodajni predlog se predstavi v zadnjem četrtletju leta 2012 2 || Pomorski promet || Sprejeti sveženj „modri pas“ za vzpostavitev resnično enotnega trga za pomorski promet || Sveženj zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov se predstavi v drugem četrtletju 2013 3 || Zračni promet || Pospešiti izvajanje enotnega evropskega neba z novim svežnjem ukrepov || Akcijski načrt z zakonodajnimi ukrepi se predstavi v drugem četrtletju 2013 4 || Energetika || Izvesti akcijski načrt za izboljšanje izvajanja in izvrševanja tretjega energetskega svežnja || Akcijski načrt se predstavi v zadnjem četrtletju leta 2012 Spodbujanje čezmejne mobilnosti državljanov in podjetij 5 || Mobilnost državljanov || Razviti portal EURES v resnično evropsko orodje za posredovanje zaposlitev in zaposlovanje || Zakonodajni sklep, ki ga mora Komisija sprejeti v zadnjem četrtletju leta 2012 6 || Dostop do financiranja || Spodbujati dolgoročne naložbe v realno gospodarstvo z olajšanjem dostopa do skladov za dolgoročne naložbe || Zakonodajni predlog se predstavi v drugem četrtletju leta 2013 7 || Poslovno okolje || Posodobiti pravila EU o insolventnosti, da se olajša preživetje podjetij in se podjetnikom ponudi nova priložnost || Zakonodajni predlog in sporočilo se predstavita v zadnjem četrtletju leta 2012 Podpiranje digitalnega gospodarstva v vsej Evropi 8 || Storitve || Revidirati direktivo o plačilnih storitvah in pripraviti predlog o večstranskih pristojbinah za izmenjavo za učinkovitejše plačilne storitve v EU || Zakonodajni predlog se predstavi v drugem četrtletju leta 2013 9 || Digitalni enotni trg || Sprejeti skupna pravila za zmanjšanje stroškov in povečanje učinkovitosti pri uvajanju visokohitrostne širokopasovne povezave || Zakonodajni predlog se predstavi v prvem četrtletju leta 2013 10 || Javna naročila in elektronsko izdajanje računov || Sprejeti zakonodajo, s katero postane elektronsko izdajanje računov standarden način za izdajo računov pri javnih naročilih || Zakonodajni predlog se predstavi v drugem četrtletju leta 2013 Krepitev socialnega podjetništva, kohezije in zaupanja potrošnikov 11 || Potrošniki || Izboljšati varnost proizvodov, ki krožijo znotraj EU, z revizijo direktive o splošni varnosti proizvodov, novo enotno uredbo o nadzoru trga in spremljajočim akcijskim načrtom || Sveženj zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov se predstavi v zadnjem četrtletju leta 2012 12 || Socialna kohezija in socialno podjetništvo || Sprejeti zakonodajno pobudo, ki daje vsem državljanom EU dostop do osnovnega plačilnega računa, zagotavlja, da so provizije za bančne račune pregledne in primerljive, ter poenostavlja spremembo bančnega računa || Zakonodajni predlog se predstavi v zadnjem četrtletju leta 2012 PRILOGA
II: Akt za enotni trg I: Status ukrepov Vzvod || Ukrep || Končni rezultat ali rezultat/status Dostop do financiranja za MSP || KLJUČNI UKREP Uvesti zakonodajo o skladih tveganega kapitala || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog o 7. decembra 2011. Sprejeti akcijski načrt o dostopu malih in srednjih podjetij do financiranja || Evropska komisija je sprejela akcijski načrt 7. decembra 2011. Revidirati direktivo o preglednosti || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 25. oktobra 2011. Revidirati uredbo o izvajanju direktive o prospektu || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 30. marca 2012. Revidirati direktivo o zlorabi trga || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 20. oktobra 2011. Revidirati direktivo o trgih finančnih instrumentov || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 20. oktobra 2011. Mobilnost državljanov || KLJUČNI UKREP Revidirati sistem za priznavanje poklicnih kvalifikacij || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 19. decembra 2011. Objaviti belo knjigo o pokojninah || Evropska komisija je objavila belo knjigo 16. februarja 2012. Sprejeti zakonodajo o dodatnih pokojninskih pravicah (prenosljivost) || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 9. oktobra 2007. Revidirati direktivo o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje || Evropska komisija pripravi zakonodajni predlog. Ustvariti evropski potni list znanj in spretnosti || Evropska komisija pripravlja potni list. Sprejeti priporočilo Sveta o neformalnem in priložnostnem učenju || Evropska komisija je predstavila predlog za priporočilo Sveta 5. septembra 2012. Pravice intelektualne lastnine || KLJUČNI UKREP Sprejeti zakonodajo o vzpostavitvi enotne patentne zaščite || Evropska komisija je predstavila zakonodajne predloge 13. aprila 2011. Raziskati možnosti za razvoj instrumenta za valorizacijo pravic intelektualne lastnine || Evropska komisija proučuje možnosti za razvoj takšnega instrumenta. Sprejeti zakonodajo o upravljanju kolektivnih pravic || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 11. julija 2012. Sprejeti zakonodajo o osirotelih delih || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 24. maja 2011. Povečati vlogo opazovalnega urada za ponarejanje in piratstvo || Uredba, ki sta jo Evropski parlament in Svet sprejela 19. aprila 2012, potem ko je Komisija 24. maja 2011 predložila zakonodajni predlog. Učinkoviteje se boriti proti piratstvu in ponarejanju || Evropska komisija izvaja posvetovanja o naslednjih korakih. Predstaviti zakonodajni predlog za spremembo obstoječe uredbe o carini || Evropska komisija predstavila zakonodajni predlog 24. maja 2011. Posodobiti evropski sistem blagovnih znamk || Evropska komisija pripravlja zakonodajni predlog. Potrošniki || KLJUČNI UKREP Sprejeti zakonodajo o alternativnem reševanju sporov / spletnem reševanju sporov || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 29. novembra 2011. Nadaljevati delo v zvezi z evropskim pristopom h kolektivnim pravnim sredstvom || Evropska komisija obravnava možnosti politike. Revidirati direktivo o splošni varnosti proizvodov || Evropska komisija pripravlja zakonodajni predlog. Pripraviti akcijski načrt o nadzoru trga || Evropska komisija pripravlja akcijski načrt. Predlagati pobudo o okoljskem odtisu proizvodov || Evropska komisija pripravlja pobudo Objaviti sporočilo o pravicah potnikov || Evropska komisija je sprejela sporočilo 19. decembra 2011. Pregledati direktivo o paketnem potovanju || Evropska komisija pripravlja zakonodajni predlog. Zagotoviti preglednost bančnih pristojbin || Evropska komisija pripravlja zakonodajni predlog. Predstaviti zakonodajo za zaščito posojilojemalcev na hipotekarnih trgih || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 31. marca 2011. Storitve || KLJUČNI UKREP Revidirati zakonodajo o evropskem standardizacijskem sistemu || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 1. junija 2011. Zagotoviti izvajanje direktive o storitvah || Evropska komisija je sprejela sporočilo 8. junija 2012. Preveriti uspešnost praktičnega izvajanja zakonodaje Skupnosti v državah članicah za ključne sektorje (gradbeništvo, turizem, poslovne storitve) || Evropska komisija je sprejela sporočilo 8. junija 2012. Sprožiti pobudo za boj proti nepoštenim trgovskim praksam || Evropska komisija pripravlja sporočilo. Ustanoviti skupino na visoki ravni za poslovne storitve || Evropska komisija se pripravlja na ustanovitev skupine na visoki ravni. Omrežja || KLJUČNI UKREP Sprejeti zakonodajo na področju energetske in prometne infrastrukture za izvedbo strateških projektov || Evropska komisija je predstavila zakonodajne predloge 19. oktobra 2011. Sprejeti sklep o uvedbi programa za politiko radiofrekvenčnega spektra || Evropski parlament in Svet sta sprejela sklep 15. februarja 2012, potem ko je Komisija 20. septembra 2010 predstavila zakonodajni predlog. Digitalni enotni trg || KLJUČNI UKREP Sprejeti zakonodajo o e-podpisu, e-identifikaciji in e-overjanju || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 4. junija 2012. Predstaviti predloge o tarifah za gostovanje || Evropski parlament in Svet sta sprejela uredbo 30. maja 2012, potem ko je Komisija 6. julija 2011 predstavila zakonodajni predlog. Predstaviti akcijski načrt za razvoj e-trgovanja || Evropska komisija je sprejela akcijski načrt 11. januarja 2012. Predstaviti smernice za države članice o prepoznavanju neupravičene diskriminacije potrošnikov na podlagi državljanstva in/ali države stalnega prebivališča || Evropska komisija je predstavila delovni dokument služb v okviru svežnja o storitvah 8. junija 2012. Revidirati direktivo o informacijah javnega sektorja || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 12. decembra 2011. Socialno podjetništvo || KLJUČNI UKREP Sprejeti zakonodajo za olajšanje razvoja socialnih investicijskih skladov || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 7. decembra 2011. Uvesti zakonodajo o statutu evropskih fundacij || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 8. februarja 2012. Sprožiti pobudo za socialna podjetja || Evropska komisija je sprožila pobudo 25. oktobra 2011 Sprejeti sporočilo o družbeni odgovornosti podjetij || Evropska komisija je sprejela sporočilo 25. oktobra 2011. Zakonodajni predlog o nefinančnem poročanju podjetij || Evropska komisija pripravlja zakonodajni predlog. Obdavčenje || KLJUČNI UKREP Pregledati direktivo o obdavčitvi energije || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 13. aprila 2011. Uvesti skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 16. marca 2011. Opredeliti elemente strategije za DDV || Evropska komisija je sprejela sporočilo 6. decembra 2011. Reševati težave državljanov v zvezi s čezmejno obdavčitvijo || Evropska komisija je sprejela sporočilo o načinih za obravnavo dvojne obdavčitve 11. novembra 2011 ter sporočilo in priporočilo o obdavčenju dediščine 15. decembra 2011. Socialna kohezija || KLJUČNI UKREP Uvesti zakonodajo o izvajanju direktive o napotitvi delavcev ter o pojasnitvi izvajanja svobode ustanavljanja/opravljanja storitev v povezavi s temeljnimi socialnimi pravicami || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 21. marca 2012, vendar je pozneje umaknila predlog o pojasnitvi izvajanja svobode ustanavljanja/opravljanja storitev v povezavi s temeljnimi socialnimi pravicami. Predstaviti sporočilo o storitvah splošnega gospodarskega pomena || Evropska komisija je sprejela sporočilo 20. decembra 2011. Revidirati sveženj, sprejet po sodbi v zadevi Altmark || Zakonodajni sklep Evropske Komisije je bil sprejet 20. decembra 2011. Predložiti pobudo o dostopu do osnovnega plačilnega računa || Evropska komisija je sprejela priporočilo 18. julija 2011. Poslovno okolje || KLJUČNI UKREP Sprejeti zakonodajo o poenostavitvi računovodskih direktiv || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 25. oktobra 2011. Sprejeti direktivo za poenostavitev obveznosti poročanja o finančnem položaju predvsem za mikro subjekte || Evropski parlament in Svet sta sprejela direktivo 14. marca 2012, potem ko je Komisija 26. februarja 2009 predstavila zakonodajni predlog. Sprejeti statut evropske zasebne družbe || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 25. junija 2008. Uvesti neobvezni instrument evropskega pogodbenega prava || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 11. oktobra 2011. Sprejeti uredbo za poenostavitev čezmejne izterjave dolga || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 20. julija 2011. Javna naročila || KLJUČNI UKREP Revidirati direktive o javnih naročilih || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 20. decembra 2011. Uvesti (spremembo) direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 20. oktobra 2011. Uvesti zakonodajo o javnih naročilih s tretjimi državami || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 21. marca 2012. [1] Izračuni Evropske komisije z uporabo
makroekonomskega modela QUEST II. Več podrobnosti o modelu je na voljo na http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/publication1719_en.pdf. [2] Sporočilo Evropske komisije: „Akt za enotni trg. Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja. Skupaj za novo rast“, COM(2011) 206 final. [3] Mario Monti: „Nova strategija za enotni trg“; Poročilo predsedniku Evropske komisije; 9. maj 2010. [4] Evropski parlament: „Uresničitev enotnega trga za potrošnike in državljane“ (Grechovo
poročilo); A7-0132/2010. [5] Sklepi Evropskega sveta; 23. oktober 2011; EUCO 52/11. [6] Sporočilo Evropske komisije: „Boljše upravljanje enotnega trga“, COM(2012)
259. [7] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. junija 2012
o „Aktu za enotni trg – naslednji koraki za gospodarsko rast“ (2012/2663(RSP)). [8] Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
o ključnih ukrepih za Akt za enotni trg II; CESE 1575/2012. [9] Evropska komisija: „Enotni trg skozi oči ljudi“; http://ec.europa.eu/internal_market/strategy/docs/20concerns/publication_en.pdf. [10] Sporočilo Evropske komisije: „Celostna industrijska politika za dobo
globalizacije“; COM(2010) 614. [11] Sporočilo Evropske komisije: „Evropska digitalna agenda“;
COM(2010) 245. [12] Sporočilo Evropske komisije: „Unija inovacij“; COM(2010) 546. [13] Vsi predlagani ukrepi, ki jih je Komisija
vključila v ta dokument, so skladni in združljivi z veljavnim
večletnim finančnim okvirom (2007–2013) in predlogom o novem
večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. [14] Izraženo v tonah na km. Ocena temelji na
podatkih Eurostata. [15] Sporočilo Evropske komisije: „Modra rast: možnosti za trajnostno rast v
morskem in pomorskem sektorju“; COM(2012)
494. [16] Na podlagi ocen iz poročil organa za
oceno uspešnosti projekta enotno evropsko nebo ter komisije za oceno
uspešnosti. [17] Študija o delovanju maloprodajnih trgov
električne energije za potrošnike v EU; http://ec.europa.eu/consumers/consumer_research/market_studies/
retail_energy_market_study_en.htm. [18] Energetski sistem Evrope zahteva naložbe v
višini približno 1 bilijona EUR do leta 2020, od tega je 200 milijard
EUR potrebnih zgolj za električna in plinska omrežja;
http://ec.europa.eu/energy/publications/doc/2011_energy2020_en.pdf. [19] Poročilo predsednika strokovne skupine o
čezmejnem povezovanju inovativnih podjetij s primernimi investitorji; Evropska komisija leta 2012; http://ec.europa.eu/transparency/regexpert/
index.cfm?do=groupDetail.groupDetailDoc&id=6008&no=1. [20] Predvsem v okviru kohezijske politike. [21] Od začetka finančne krize leta 2008
je Evropska investicijska banka zagotovila 40 milijard EUR finančnih
sredstev več kot 210 000 MSP. Sporočilo
Evropske komisije: „Akcijski
načrt za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP“; COM(2011) 870 final. [22] Namen pobude za projektne obveznice Evropa
2020 je k financiranju infrastrukturnih projektov na kapitalskih trgih
pritegniti institucionalne vlagatelje. EU je julija 2012 sprožila pilotno fazo pobude za projektne obveznice
EU in EIB. [23] Komisija je začela javno posvetovanje. Glej: http://ec.europa.eu/taxation_customs/common/consultations/tax/2012_venture_capital_en.htm. [24] Sporočilo
Evropske komisije: „Akcijski program za zmanjševanje upravnih
obremenitev v Evropski uniji Načrti za posamezna področja in ukrepi
za leto 2009“, COM (2009) 544 in:
http://ec.europa.eu/enterprise/policies/better-regulation/documents/ab_studies_2009_en.htm. [25] Sporočilo Evropske komisije: „O prihodnosti DDV “; COM(2011) 851. [26] McKinsey Global Institute, „Internet matters,
the net's sweeping impact on growth, jobs and prosperity“, maj 2011. [27] Sporočilo Evropske komisije: „Evropska digitalna agenda“, COM(2010) 245 final. [28] Sporočilo Evropske komisije: „Skladen okvir za okrepitev zaupanja v enotni
digitalni trg elektronskega poslovanja in spletnih storitev“, COM(2011) 942. [29] Eurostat, raziskava Skupnosti o uporabi IKT v
gospodinjstvih in pri posameznikih iz leta 2009. [30] Polno izvajanje v vseh državah članicah
bi ustvarilo gospodarsko rast v višini 2,6 % BDP EU. Sporočilo Evropske komisije: „Partnerstvo za novo rast in storitve 2012–2015“, COM(2012) 261. [31] Czernich, N., Falck, O., Kretschmer, T., and
Woessman, L. (2009) Broadband infrastructure and economic growth (CESinfo
Working Paper št. 2861). [32] Booz & Company (2012) Maximising the
impact of Digitalisation
http://www.booz.com/media/uploads/BoozCo_Maximizing-the-Impact-of-Digitization.pdf. [33] Ocena Komisije na podlagi nacionalnih študij
(Liebenau, J., Atkinson, R., Karrberg, P., Castro, D. and Ezell, S., 2009, The
UK Digital Road to Recovery; Katz
R.L. et al , 2009, The Impact of Broadband on Jobs and the German Economy). [34] Sporočilo Evropske komisije: „Evropska digitalna agenda“, COM(2010) 245. [35] Analysis Mason (2008), The costs of deploying
fibre-based next-generation broadband infrastructuret. [36] Sporočilo Evropske komisije: „Evropska digitalna agenda“, COM(2010) 245. [37] Sporočilo Evropske komisije: „Izkoriščanje prednosti elektronskega
izdajanja računov v Evropi “, COM(2010)712. [38] Ta
številka temelji na ocenah Komisije, ki temeljijo na javno razpoložljivih
podatkih. Dejanski učinek pobude
Komisije na tem področju se mogoče razlikuje od te številke. [39] Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o javnih
naročilih, COM/2011/896 final, in Predlog direktive Evropskega parlamenta
in Sveta o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in
transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, COM(2011) 895
final, ključni ukrep v Aktu za enotni trg I. [40] Sporočilo Evropske komisije: „ Strategija za e-javna naročila“, COM
(2012) 179 final. [41] Sporočilo Evropske komisije: „ Strategija za e-javna naročila“, COM
(2012) 179 final. [42] Eurostat. [43]Eurostat EU-SILC, referenčno leto 2010. [44] Sporočilo Evropske komisije: „Pobuda za socialno podjetništvo“, COM (2011)
682.