SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Akt za enotni trg II

Skupaj za novo rast

(Besedilo velja za EGP)

Kazalo

1..... UVOD.. 4

2..... SKUPAJ ZA NOVO RAST. 5

2.1.    Razvoj popolnoma integriranih omrežij na enotnem trgu. 6

Železniški promet 7

Pomorski promet 7

Letalski promet 8

Energetika. 8

2.2.    Spodbujanje čezmejne mobilnosti državljanov in podjetij 9

Mobilnost državljanov. 9

Dostop do financiranja. 10

Poslovno okolje. 11

2.3.    Podpiranje digitalnega gospodarstva v vsej Evropi 12

Storitve. 12

Digitalni enotni trg. 13

Elektronska izdaja računov pri javnih naročilih. 14

2.4.    Krepitev socialnega podjetništva, kohezije in zaupanja potrošnikov. 15

Potrošniki 15

Socialna kohezija in socialno podjetništvo. 16

3..... SKLEPNA UGOTOVITEV.. 17

PRILOGA I: SEZNAM KLJUČNIH UKREPOV IZ AKTA ZA ENOTNI TRG II 18

PRILOGA II: Akt za enotni trg I: Status ukrepov.. 20

1.           UVOD

Letos obeležujemo 20. obletnico enotnega trga. Doseženega je bilo veliko: od leta 1992 do 2008 je enotni trg v EU ustvaril 2,77 milijona dodatnih delovnih mest in 2,13 % dodatnega BDP[1]. Za evropske potrošnike pomeni enotni trg večjo izbiro po nižjih cenah, pri čemer je zmanjšanje cen mobilne telefonije za 70 % samo en primer. Državljanom je enotni trg omogočil, da prosto potujejo ter se ustalijo in delajo, kjer želijo. Za mlade je odprl možnost študija v tujini, ki jo je v zadnjih 25 letih izkoristilo več kot 2,5 milijona študentov. Za 23 milijonov podjetij v EU je enotni trg omogočil dostop do 500 milijonov potrošnikov. Sporočilo je jasno, dokazi so očitni: močan, globok in povezan enotni trg ustvarja rast in delovna mesta ter evropskim državljanom ponuja priložnosti, ki pred 20 leti niso obstajale.

Oblikovanje enotnega trga je trajen proces. Enotni trg se mora odzivati na nenehno spreminjajoči se svet, v katerem je treba pri oblikovanju politik upoštevati socialne in demografske izzive, nove tehnologije, obremenitev naravnih virov in podnebne spremembe.

Gospodarska in finančna kriza je ustvarila dodatne izzive ter poudarila potrebo po temeljnih strukturnih reformah. Gospodarska kriza je tudi socialna kriza, saj je stopnja brezposelnosti vztrajno visoka, zlasti med mladimi, del evropskega prebivalstva pa živi v revščini. S to krizo se moramo spoprijeti takoj, ambiciozno in odločno. Če tega ne storimo, se bo povečala nevarnost, da se Evropa in njene države članice začnejo zapirati, kar bi lahko spodkopalo zaupanje v evropski projekt.

Enotni trg je glavno orodje za doseganje naše dolgoročne vizije visoko konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva. Krepi evropsko konkurenčnost na globalnem trgu. Usklajenost ter dopolnjevanje med notranjimi in zunanjimi politikami bosta spodbujala trgovino in rast.

Bolj kot kdaj koli prej potrebujemo enotni trg, ki podpira reforme za večjo rast in nova delovna mesta, krepi zaupanje državljanov in podjetij ter jim zagotavlja konkretne vsakdanje koristi. Zahteval bo našo nenehno pozornost in osredotočenost.

Akt za enotni trg[2], ki ga je Komisija predstavila aprila 2011, je določil dvanajst vzvodov za nadaljnji razvoj enotnega trga, kar odraža celovit pristop, ki sta ga v svojih poročilih o prihodnosti enotnega trga zagovarjala Mario Monti oziroma Evropski parlament[3]. [4] Najavljen je bil sklop dvanajstih ključnih ukrepov in 50 dopolnilnih ukrepov za spodbuditev rasti in okrepitev zaupanja. Sodelovanje Evropskega parlamenta, Sveta EU, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij in mnogih zainteresiranih strani je privedlo do splošno sprejete politične vizije za nadaljnji razvoj enotnega trga in omogočilo osredotočenje politične pozornosti. Vendar je nujno potreben napredek, da bi se lahko v skladu z zahtevo Evropskega sveta[5] hitro in, kjer je to mogoče, do konca tega leta dogovorili o dvanajstih prednostnih predlogih prvega akta za enotni trg Do tega datuma Evropski parlament in Svet še vedno nista sprejela enajst od dvanajstih predlogov za ključne ukrepe.

Glede na resnost krize moramo za pripravo nadaljnjih korakov ukrepati takoj. Zato to sporočilo najavlja „Akt za enotni trg II“ z drugim sklopom prednostnih ukrepov. Ti ukrepi so namenjeni ustvarjanju konkretnih učinkov na terenu ter zaupanja med državljani in podjetji, da bodo izkoristili prednosti enotnega trga.

Pri nadaljnjem razvoju trenutne krize in nastajanju novih izzivov bodo v prihodnosti nedvomno potrebni nadaljnji ukrepi, ki bodo enotnemu trgu zagotovili gorivo, ki ga ta potrebuje kot motor za rast in večjo blaginjo.

Uspeh teh prizadevanj bo odvisen od tega, ali se pravila enotnega trga v praksi uporabljajo učinkovito, na predvidljiv in zanesljiv način. V ta namen je prenos in vsakodnevno izvajanje pravil enotnega trga s strani organov v državah članicah bistvenega pomena. Komisija bo temu izzivu, kot je navedeno v sporočilu o tej temi iz junija 2012[6], posvetila vso svojo pozornost. Zlasti poziva k dodatnim prizadevanjem v sektorjih z največjim potencialom za rast, tj. sektorjih storitev in omrežij. Z uporabo postopka evropskega semestra se bo tudi izboljšalo spremljanje delovanja enotnega trga. Cilj je povečati medsebojni pritisk in predstaviti ukrepe za odpravo preostalih ovir na evropski in nacionalni ravni.

Da bi vizija enotnega trga postala oprijemljiva resničnost za državljane in podjetja, bo potrebna nenehna politična podpora vseh akterjev. Prvi akt za enotni trg že ima koristi od partnerskega sodelovanja med Komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom. Ta isti partnerski odnos bo potreben za izvajanje Akta za enotni trg II.

2.           SKUPAJ ZA NOVO RAST

Od sprejetja prvega akta za enotni trg aprila 2011 je Komisija predstavila predloge za dvanajst ključnih ukrepov in za 36 od 50 dodatnih ukrepov (glej Prilogo II). To sporočilo temelji na prvem aktu za enotni trg in opredeljuje štiri gonila, ki naj bi bila središče ključnih ukrepov.

Štiri gonila za novo rast, predlagana v tem sporočilu, so:

1. razvoj popolnoma integriranih omrežij na enotnem trgu;

2. spodbujanje čezmejne mobilnosti državljanov in podjetij;

3. podpiranje digitalnega gospodarstva v vsej Evropi;

4. krepitev socialnega podjetništva, kohezije in zaupanja potrošnikov.

Omrežja so hrbtenica gospodarstva in cilj je, da bi dosegli enotni trg, na katerem bi imeli državljani in podjetja koristi od enega samega prometnega in energetskega trga. Čezmejna mobilnost državljanov in podjetij je v središču enotnega trga; storiti moramo vse, da bi jo še bolj spodbujali. Digitalni sektor je glavno gonilo produktivnosti in ustvarjalnosti, zato bi si morali prizadevati za enotni digitalni trg, kjer lahko državljani in podjetja na spletu brez omejitev svobodno čezmejno trgujejo. Socialno podjetništvo, kohezija in zaupanje potrošnikov zagotavljajo vključujočo rast, ki ponuja možnosti na podlagi poštenih, učinkovitih in pravičnih pravil za državljane in podjetja.

Dvanajst vzvodov in ključnih ukrepov v okviru teh štirih gonil je bilo določenih ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[7], držav članic, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[8] in zainteresiranih strani. Upoštevajo načela za boljše predpise, delo, opravljeno v okviru študije stroškov nepovezane Evrope, ki se izvaja v imenu Komisije, in 20 glavnih pomislekov, ki so jih izrazili državljani in podjetja[9]. Poleg tega jih je treba obravnavati v povezavi z aktualnim ponovnim pregledom vodilnih pobud iz strategije Evropa 2020, zlasti strategije za industrijsko politiko[10], digitalne agende[11] in pobude za unijo inovacij[12]. Vseh dvanajst ključnih ukrepov bo prispevalo k rasti, zaposlovanju in zaupanju v enotni trg. Vse je možno izvesti v mandatu te Komisije. Vsi ukrepi niso zakonodajne narave, vendar se za vse pričakuje, da bodo imeli konkreten vpliv v praksi[13].

2.1.        Razvoj popolnoma integriranih omrežij na enotnem trgu

Omrežja zagotavljajo storitve, ki jih večina državljanov in podjetij uporablja vsak dan, še zlasti na področjih prometa in energije. Vendar je enotni trg, kljub vsemu napredku, prav na teh dveh področjih nepopoln. Vizija Komisije je enotni trg za promet in energijo, kjer imajo potrošniki (državljani ali podjetja) dejansko izbiro, ponudniki pa lahko svoje storitve ponujajo kjer koli, kadar koli in vsaki stranki na enaki osnovi.

Predpogoj, da bi se ta vizija uresničila, so učinkovita, integrirana ter trajnostna prometna in energetska infrastrukturna omrežja. Poleg spodbujanja učinkovite rabe obstoječih omrežij bo EU še naprej financirala njihov razvoj prek strukturnih skladov in Kohezijskega sklada ter njenih vseevropskih omrežij. Predlogi o proračunu EU po letu 2013, in zlasti instrument za povezovanje Evrope, zagotavljajo pomembne vire naložb v prometno, energetsko in digitalno omrežje, ki jih je treba mobilizirati, da bi lahko vse države članice polno sodelovale na enotnem trgu.

Glede uresničevanja te vizije je bil pri mnogih vrstah prevoza in z izvajanjem tretjega energetskega paketa dosežen znaten napredek, kar je omogočilo boljšo izbiro storitev in vedno večje koristi za potrošnike. Da bi prispevala k integraciji evropskega trga notranjega prometa in evropskega energetskega trga, bo Komisija še naprej učinkovito uveljavljala pravila o konkurenci, zlasti protimonopolna pravila.

Vendar je treba narediti več, zlasti na področju železniškega, zračnega in pomorskega prometa ter na področju električne energije in plina, saj evropska podjetja in potrošniki še vedno plačujejo nepotrebno visoke cene, ki so posledica neučinkovitih ter razdrobljenih prometnih in energetskih trgov. Komisija je opredelila štiri ključne ukrepe, ki sestavljajo naslednje korake k naši skupni viziji. Komisija bo še naprej razmišljala o področjih, kjer bi lahko dosegli dodatne gospodarske, okoljske in socialne koristi, na primer v cestnem tovornem prometu. Obstoječe omejitve glede kabotaže prispevajo k znatnemu številu praznih tovornjakov na cestah, negativno vplivajo na konkurenčnost in trgovino ter otežujejo nadzor nad spoštovanjem osnovnih socialnih standardov.

              Železniški promet

Ključni ukrep št. 1:

Odprtje domačih železniških potniških storitev upravljavcem iz druge države članice, da bi izboljšali kakovost in stroškovno učinkovitost železniških potniških storitev.

Na področju železniškega prometa upravljavcem iz ene države članice še vedno ni dovoljeno prevažati potnikov na domačih progah v drugi državi članici. Obenem pa se lahko javna naročila storitev oddajo neposredno brez odprtih postopkov. Izkušnje v državah članicah, ki so uvedle odprtje trga za domače storitve potniškega prometa kažejo, da je konkurenca v železniškem prometu prinesla pomembno povečanje učinkovitosti, zlasti pri obstoječih železniških podjetjih. To je vodilo do precejšnjih prihrankov javnih sredstev za železniške storitve na podlagi javnih naročil storitev, ki so lahko znašali 20–30 %.

Na podlagi teh pozitivnih izkušenj bo Komisija predložila četrti železniški paket. Z dodelitvijo pravice vsem železniškim podjetjem z licenco, izdano v EU, da upravljajo storitve notranjega potniškega prometa odprtega tipa, in pravice, da predložijo ponudbe za javna naročila storitev, bo paket ponudil konkurenčnejše in učinkovitejše domače storitve železniškega prevoza, ki bodo boljše kakovosti ter cenejše za evropske državljane. To bi privabilo več potnikov, ki uporabljajo druge načine prevoza, kar bi pozitivno vplivalo na okolje.

Paket bo tudi izboljšal upravljanje z infrastrukturo, da se bo uporaba obstoječe infrastrukture optimizirala z boljšim dodeljevanjem zmogljivosti ter načrtovanjem vzdrževalnih in razvojnih del. Skupaj z novim skupnim pristopom k varnosti in pravili o interoperabilnosti bo navedeno pomagalo zagotavljati nediskriminatoren dostop, da se vzpostavijo resnično enaki konkurenčni pogoji.

              Pomorski promet

Ključni ukrep št. 2:

Vzpostavitev resnično enotnega trga za pomorski promet tako, da se za blago EU, ki se prevaža med pristanišči EU, ne uporablja več istih upravnih in carinskih formalnosti kot za blago, ki prihaja iz pristanišč zunaj EU.

Približno 40 % blaga na notranjem trgu se prevaža s kratkimi pomorskimi prevozi med pristanišči EU[14]. Danes se za ladje, ki potujejo med pristanišči EU, šteje, da so zapustile carinsko območje EU. Posledično morajo v skladu z običajnimi postopki ladje, ki dostavljajo tovor iz ene države članice v drugo, še vedno opraviti iste zapletene upravne formalnosti kot ladje, ki prihajajo iz pristanišč zunaj EU.

Čeprav so bili poenostavljeni upravni postopki za pomorski promet že uvedeni z zakonodajo EU, se torej plovila, ki plujejo med pristanišči EU, še vedno srečujejo z velikim številom zapletenih postopkov, ki postavljajo ladijski promet znotraj EU v slabši položaj v primerjavi z drugimi načini prevoza.

Za vzpostavitev resničnega notranjega trga za blago, ki ga prevažajo ladje, bo Komisija v okviru svojih širših prizadevanj za okrepitev rasti v morskem in pomorskem sektorju[15] predložila paket „modri pas“ z zakonodajnimi in nezakonodajnimi pobudami, da bi se upravno breme za pomorski prevoz znotraj EU zmanjšalo na raven, ki je primerljiva z drugimi načini prevoza (zračni, železniški, cestni). To bo podprto s sodobnimi tehnologijami IKT, ki omogočajo zanesljivo spremljanje ladij in tovora z zadostno stopnjo gotovosti, če ladijski promet poteka znotraj enotnega trga.

Privlačnost pomorskega prometa je poleg tega odvisna od razpoložljivosti, učinkovitosti in zanesljivosti pristaniških storitev. V globaliziranem svetu se zahteva celostni pristop vrednostne verige. Zato je treba dostop do pristanišč organizirati na celosten način. Pristaniški organi imajo v tem okviru ključno vlogo. Razpoložljivost, učinkovitost in zanesljivost pristaniških storitev bo prispevala k izboljšanju privlačnosti pomorskega prometa. Komisija zato dela tudi na izboljšanju učinkovitosti in splošne kakovosti pristaniških storitev, pri čemer obravnava vprašanja obveznosti držav članic glede dobrega načrtovanja pristanišč in povezav z notranjostjo, preglednosti javnega financiranja in pristaniških taks ter prizadevanj za upravno poenostavitev v pristaniščih in pregleduje omejitve opravljanja storitev v pristaniščih.

              Letalski promet

Ključni ukrep št. 3:

Pospešeno izvajanje projekta enotnega evropskega neba za izboljšanje varnosti, zmogljivosti, učinkovitosti in vpliva letalskega prometa na okolje.

Odsotnost enotnega in povezanega upravljanja evropskega zračnega prostora ima negativne posledice za njegove uporabnike. Zaradi tega morajo letala med letom po nepotrebnem zavijati s poti, prihaja pa tudi do zamud, kar povzroča precejšnjo gospodarsko in okoljsko škodo. Razdrobitev evropskega zračnega prostora povzroča visoke dodatne stroške za letalske družbe, v višini približno 5 milijard EUR na leto[16]. Stroške na koncu krijejo potniki v letalskem prometu in evropsko gospodarstvo. Zaradi stalne rasti letalskega prometa obstoječi sistem upravljanja letalskega prometa ni več vzdržen z vidika varnosti, zmogljivosti in stroškov.

Pospeševanje izvajanja enotnega evropskega neba z novim svežnjem ukrepov, vključno z zakonodajnimi ukrepi (kot so ukrepi za pojasnitev institucionalne ureditve, krepitev tržnih načel za zagotavljanje storitev letalske navigacije, pospeševanje uporabe SESAR, ponovna opredelitev sheme uspešnosti in zagotavljanje jasnih orodij za izvrševanje Komisiji, zlasti v zvezi s funkcionalnimi bloki zračnega prostora), bo odpravilo obstoječe ovire ter zagotovilo velike koristi pri uspešnosti in učinkovitosti. Še dodatno bo izboljšalo varnost letalstva v Evropi, zmanjšalo prevozne stroške za državljane in podjetja ter z bolj neposrednimi povezavami zmanjšalo emisije toplogrednih plinov posameznih letov.

              Energetika

Ključni ukrep št. 4:

Boljše izvajanje in izvrševanje tretjega energetskega svežnja ter vzpostavitev čezmejnih trgov, ki koristijo potrošnikom.

Povezan energetski trg prispeva k znižanju cen energije in spodbuja naložbe. Ocenjuje se, da bi potrošniki po vsej EU lahko prihranili do 13 milijard EUR na leto, če bi vsi začeli uporabljati električno energijo po najnižji tarifi, ki je na voljo[17]. Povezan energetski trg prav tako zagotavlja večjo varnost oskrbe EU z energijo, kot bi jo lahko 27 manjših energetskih trgov ter olajšuje prehod na nizkoogljične energetske sisteme po najnižjih možnih stroških.

Omogočiti je treba pretok energije tja, kamor je potrebna, brez fizičnih ovir na državnih mejah. Kljub sprejetju tretjega energetskega svežnja še vedno ni bil vzpostavljen popolnoma povezan evropski notranji energetski trg, kar ima negativne posledice za vse porabnike energije, vključno z zasebnimi gospodinjstvi. Da bi do leta 2014 uresničili dogovorjeni cilj o dokončno vzpostavljenem notranjem energetskem trgu, bi bilo treba v državah članicah obstoječa pravila ambiciozno izvesti, izvrševati pa bi jih morali močni in neodvisni nacionalni organi in organi EU. Poleg tega so v tem desetletju potrebne večje naložbe v naše energetske sisteme, da se posodobijo omrežja EU ter vzpostavijo brezogljični in energetsko učinkoviti sistemi.[18]

Komisija bo kmalu predstavila poročilo, da bi povzela napredek pri dokončni vzpostavitvi notranjega energetskega trga ter bo predlagala ukrepe, ki lahko zagotovijo, da energetski trg EU izpolni svoj potencial ter zadovolji potrebe in pričakovanja državljanov in podjetij EU.

2.2.        Spodbujanje čezmejne mobilnosti državljanov in podjetij

Mobilnost državljanov in podjetij je v središču evropskega povezovanja in enotnega trga. Komisija si bo še naprej prizadevala za uresničitev vizije enotnega trga, na katerem imajo državljani, delavci in podjetja pravico do svobodnega čezmejnega gibanja kadar koli in kamor koli si želijo, brez neupravičenih omejitev na podlagi različnih nacionalnih pravil in predpisov. Mobilnost je predpogoj za uresničitev potenciala enotnega trga na socialnem, kulturnem, političnem ali gospodarskem področju.

Cena majhne mobilnosti je visoka. Kljub dejstvu, da število prostih delovnih mest od sredine leta 2009 narašča, so stopnje brezposelnosti v mnogih državah članicah rekordne. Hkrati čezmejno mobilnost podjetij ovirajo težave s financiranjem novih poslovnih projektov in upravno breme. Medtem ko je program EU za boljše predpise že privedel do izboljšav v poslovnem okolju, je treba ohraniti nenehno osredotočenost na zmanjšanje nepotrebnega regulativnega in upravnega bremena. Naslednji pomembni koraki za doseganje skupne vizije so zato čezmejno usklajevanje na trgu dela med povpraševanjem in ponudbo, izboljšanje dostopa do finančnih sredstev in izboljšanje poslovnega okolja v Evropi.

              Mobilnost državljanov

Ključni ukrep št. 5:

Razvoj portala EURES v učinkovito orodje za posredovanje zaposlitev in zaposlovanje v Evropi.

EU je sprejela pomembne ukrepe za spodbujanje mobilnosti državljanov. Zakonodaja EU omogoča izvoz njihovih pravic iz naslova obveznega socialnega zavarovanja v državo članico, v kateri iščejo delo. Zagotavlja priznanje njihovih poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v drugi državi članici. Mreža EURES in njen portal povezujeta nacionalne javne službe za zaposlovanje ter ponujata informacije in svetovanje o prostih delovnih mestih ter delovnih pogojih v drugih državah članicah.

Vendar je mogoče orodja in ukrepe za usklajevanje med ponudbo delovnih mest ter iskalci zaposlitve v vseh državah članicah še izboljšati, da bi prispevali k resnično evropskemu trgu dela. Komisija bo zato portal EURES preoblikovala v učinkovitejše orodje za zaposlovanje, posredovanje in usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela znotraj EU. Skupaj s spletnimi instrumenti, ki izboljšujejo preglednost in interoperabilnost znanj in kvalifikacij, kot sta Europass in evropski okvir kvalifikacij, bo razpoložljivost več spletnih storitev prek portala EURES še povečala čezmejno mobilnost delavcev. To bo pomagalo zmanjšati neusklajenost na trgu dela in bo imelo pozitivne učinke na stopnje zaposlenosti in gospodarske rezultate. Komisija bo ocenila možnost, da bi portal EURES vključeval tudi vajeništva in pripravništva.

Več bi bilo treba storiti tudi za izboljšanje mobilnosti državljanov tretjih držav, ki delajo v EU, zlasti s hitrim sprejetjem predlogov o premestitvah znotraj podjetja in sezonskih delavcih s strani Sveta in Parlamenta.

Prenosljivost pravic iz dodatnega socialnega zavarovanja, vključno s pokojninami, predstavlja dodaten pomemben dejavnik za mobilnost delavcev med državami članicami. Kot je bilo že poudarjeno v Aktu za enotni trg iz aprila 2011, mora biti državljanom, da bi se olajšala mobilnost, omogočena vzpostavitev in ohranitev njihovih pravic iz poklicnega pokojninskega zavarovanja, kadar se preselijo v drugo državo članico. Komisija pozdravlja odločitev Sveta, da s tem ciljem ponovno začne pogajanja o spremenjenem zakonodajnem predlogu Komisije iz leta 2007.

              Dostop do financiranja

Ključni ukrep št. 6:

Spodbujanje dolgoročnih naložb v realnem gospodarstvu z omogočanjem dostopa do skladov za dolgoročne naložbe.

Kljub preprečitvi kreditnega krča, tudi zaradi izjemnega zagotavljanja likvidnosti s strani Eurosistema konec leta 2011, je postal s finančno krizo za mnoga podjetja v EU dostop do financiranja znatno težji. Pogoji financiranja ostajajo strogi zlasti za novoustanovljena podjetja in MSP ter v državah, katerih gospodarstva je kriza najbolj prizadela. Padec pri zbiranju tveganega kapitala v višini 45 %, do katerega je prišlo po krizi, je pomembno omejil sredstva, ki so na voljo inovativnim podjetjem[19].

Pametna, trajnostna in vključujoča rast je izjemno odvisna od dostopnosti financiranja v daljšem časovnem obdobju. Na ravni EU so že bili sprejeti ukrepi za spodbujanje dolgoročnih naložb v realnem gospodarstvu, zlasti zagotavljanje financiranja prek finančnih instrumentov EU[20] in Evropske investicijske banke[21], pobuda za projektne obveznice Evropa 2020[22] ter akcijski načrt Komisije za izboljšanje dostopa do financiranja za MSP, ki združuje finančne in regulativne ukrepe. Kot prispevek k razpravam v Evropskem svetu o rasti in delovnih mestih je Komisija z državami članicami izvedla usmerjeno reprogramiranje, da bi se strukturni skladi uporabili za izboljšanje dostopa MSP do finančnih sredstev, kar je tudi ključni element za prihodnje obdobje financiranja. Poleg tega je Komisija napovedala ponoven pregled učinka novih kapitalskih zahtev za banke, ki so posledica izvajanja novih standardov okvira Basel III, na določenih ključnih področjih, kot je financiranje MSP.

Vendar ostaja ta vrsta „dolgoročnih naložb“ v realnem gospodarstvu omejena. Konkretne možnosti politike za obravnavo tega problema bodo ocenjene v okviru prihodnje zelene knjige o financiranju dolgoročnih naložb v gospodarstvu EU. Poleg tega bo Komisija predložila predloge za možne oblike skladov za dolgoročne naložbe. Investicijski skladi lahko ustvarijo nove vire financiranja za dolgoročne projekte in zasebna podjetja. Za male vlagatelje, ki želijo vlagati dolgoročno, razpršiti tveganje ter dajejo prednost stabilnim, trajnim in manj nestanovitnim donosom, lahko predstavljajo privlačno ponudbo, če zagotavljajo potrebno raven varstva vlagateljev.

Tvegani kapital je bistveno dopolnilo bančnega financiranja, kadar gre za zagotavljanje financiranja za mala podjetja, ki obetajo rast. V okviru Akta za enotni trg I je Komisija predlagala uredbo za lažje zbiranje kapitala in njegovo uporabo za čezmejne naložbe s strani skladov tveganega kapitala. V ta namen bo Komisija leta 2012 zaključila svojo preiskavo morebitnih davčnih ovir za čezmejne naložbe tveganega kapitala, na podlagi katere bo preučila naslednje korake, da bi leta 2013 predložila rešitve ter obenem preprečila izogibanje plačevanju davkov in utajo davkov[23].

              Poslovno okolje

Ključni ukrep št. 7:

Posodobitev pravil EU o insolventnosti, da se olajša preživetje podjetij in se podjetnikom ponudi nova priložnost.

Podjetja, ki poslujejo v Evropi, uživajo splošno pozitivno poslovno okolje, ki ga EU še izboljšuje z boljšo pravno ureditvijo. Vendar se lahko stori še več. Evropa potrebuje sodobne zakone o insolventnosti, ki pomagajo v osnovi uspešnim podjetjem preživeti, spodbujajo podjetnike k prevzemanju razumnih tveganj ter posojilodajalcem dopuščajo posojanje pod ugodnejšimi pogoji. Sodoben zakon o insolventnosti daje podjetnikom novo priložnost ter zagotavlja hitre kakovostne postopke, ki upoštevajo tako interese posojilojemalcev kot posojilodajalcev. Zato moramo vzpostaviti pogoje, v katerih bo EU na splošno priznala nacionalne režime glede insolventnosti in odpisa dolgov, ki omogočajo podjetjem v finančnih težavah, da ponovno postanejo konkurenčna. Zagotoviti moramo enostavne in učinkovite postopke v primeru insolventnosti, kadar so sredstva ali dolgovi razporejeni v več državah članicah. Potrebna so pravila za insolventnost skupin podjetij, ki povečujejo njihove možnosti za preživetje. V ta namen bo Komisija predložila zakonodajni predlog o posodobitvi evropske uredbe o insolventnosti.

Vendar je treba storiti več. Trenutno v številnih državah članicah ni veliko strpnosti do neuspeha in obstoječa pravila poštenim inovatorjem ne dopuščajo, da bi propadli „hitro in učinkovito“. Pripraviti moramo vse potrebno za izvajanje ukrepov in spodbud za države članice, da se odpravi stigmo neuspeha, ki je povezana z insolventnostjo, ter skrajšajo predolga obdobja odpisa dolga. Prav tako moramo razmisliti, kako je mogoče nadalje izboljšati nacionalne zakone o insolventnosti, da bi oblikovali enake konkurenčne pogoje za podjetja, podjetnike in fizične osebe znotraj notranjega trga. V ta namen bo Komisija predložila sporočilo skupaj z revizijo evropske uredbe o insolventnosti.

Dodatni ukrepi so potrebni za dodatno izboljšanje poslovnega okolja. Različni nacionalni davčni sistemi povzročajo precejšnjo upravno obremenitev za podjetja, ki delujejo prek meja EU. Ker vsaka država članica uporablja različna pravila in postopke v zvezi z DDV, prihaja do specifičnih težav[24], predvsem za MPS, ki želijo poslovati v drugi državi članici. Komisija je zato objavila, da bo predlagala uvedbo standardnih napovedi DDV, da lahko podjetja po lastni presoji izpolnijo standardni obrazec za napoved DDV, namesto različnega obrazca za DDV v vsaki državi članici[25].

Gospodarsko rast vse bolj poganjajo investicije v neopredmetena sredstva, kot so raziskave in razvoj, patenti in znanje. To zahteva izboljšanje poslovnega okolja za zagotovitev, da se bo uspešno spodbujalo in ščitilo kreativnost in inovacije. Na podlagi sporazuma z junijskega zasedanja Evropskega sveta bi bilo sprejetje zakonodaje o enotni patentni zaščiti  v EU, skupaj z enotno posebno jurisdikcijo, ki je ključni ukrep v okviru Akta za enotni trg iz aprila 2011, temeljni korak v to smer. Omogočiti je treba prvo registracijo enotnega učinka evropskega patenta do pomladi 2014, s čimer bi se zmanjšali stroški patentiranja v Evropski uniji ter stroški v zvezi s spori glede patentov. Da bi spodbudili vlaganja v neopredmetena sredstva na eni strani ter pomagali inovativnim podjetjem preoblikovati njihove napore na področju raziskav in razvoja v konkurenčni dobiček na drugi strani, bodo službe Komisije preverile vprašanje metod vrednotenja za intelektualno lastnino ter razmislile o obravnavi zelo razdrobljenega pravnega okvira za zaščito poslovnih skrivnosti, da bi licenciranje, prenos in izmenjava dragocenega znanja in informacij na notranjem trgu postali varnejši in cenejši za podjetja in raziskovalne organe.

2.3.        Podpiranje digitalnega gospodarstva v vsej Evropi

Digitalno gospodarstvo korenito spreminja enotni trg. S svojo inovativnostjo, hitrostjo in delovanjem prek meja ima potencial za doseganje nove ravni integracije enotnega trga. Vizija Komisije je digitalno gospodarstvo, ki zagotavlja trajnostne gospodarske in družbene koristi na podlagi sodobnih spletnih storitev in hitre internetne povezave. Vsi državljani in podjetja morajo imeti možnost sodelovati v digitalnem gospodarstvu, hkrati pa morajo biti zaščiteni pred nezakonito trgovino. V nekaterih ključnih gospodarstvih je internetno gospodarstvo v obdobju 2006–2011 že predstavljalo 21 % rasti BDP[26]. Digitalno gospodarstvo ima velike dodatne učinke prelivanja, izboljšuje produktivnost in zagotavlja nove rešitve za družbene izzive, na primer demografsko staranje, vključevanje in izobraževanje.

Potrebna so dodatna prizadevanja, da bi se hitro dosegli cilji iz evropske digitalne agende[27] ter sporočila o elektronskem poslovanju in spletnih storitvah[28]. Naslednji pomembni koraki so napredek v boju proti razdrobljenosti spletnih storitev na podlagi nacionalnih meja, obravnava izzivov glede naložb v omrežje visoke hitrosti in izkoriščanje prednosti brezpapirne javne uprave.

              Storitve

Ključni ukrep št. 8:

Podpiranje spletnih storitev z zagotovitvijo večje učinkovitosti plačilnih storitev v EU.

V storitvenem sektorju ponujajo spletne storitve posebne priložnosti. Doseganje teh koristi bo zahtevalo prave okvirne pogoje, zlasti čezmejne. Kot je bilo že poudarjeno v Aktu za enotni trg iz aprila 2011, zahtevajo posebno pozornost plačilne storitve in storitve dostave blaga, naročenega prek spleta. Izboljšanje plačilnega trga je prva prednostna naloga, saj 35 % uporabnikov interneta ne kupuje na spletu, ker imajo dvome glede plačilnih metod, še vedno pa obstajajo tudi ovire za vstop na zadevni trg[29]. Obravnavati je treba številna vprašanja, kot so nezadostno usklajevanje, neučinkovita konkurenca na nekaterih področjih kartičnih in internetnih plačil ter pomanjkanje spodbud za tehnično standardizacijo, na primer na področju plačil prek mobilnih telefonov. Komisija bo zato predlagala ponoven pregled direktive o plačilnih storitvah. Prav tako bo pripravila zakonodajni predlog o večstranskih pristojbinah za izmenjavo za kartična plačila.

Učinkovite, zanesljive in cenovno dostopne storitve dostave na spletu naročenega blaga so dodatna prednostna naloga in Komisija bo po izvedbi javnega posvetovanja sprejela odločitve o naslednjih korakih v letu 2013.

Kot je bilo napovedano v Aktu za enotni trg iz aprila 2011, je Komisija, da bi izkoristili potencial rasti na podlagi direktive o storitvah do leta 2015, junija tega leta predstavila akcijski načrt[30]. Države članice in Komisija morajo sodelovati pri takojšnji izvedbi njegovih ukrepov, kakor je to zahteval Evropski svet. Posebno pozornost bi morale posvetiti popolni skladnosti z direktivo o storitvah in čim večjemu ekonomskemu učinku, načrtovani listini za popolnoma elektronske enotne kontaktne točke in medsebojnemu ocenjevanju pravil, ki urejajo regulirane poklice. Prav tako bi morale zagotoviti polno uporabo določbe o „nediskriminaciji“ iz direktive o storitvah, v skladu s katero ponudniki storitev ne smejo razlikovati med svojimi strankami na podlagi njihovega državljanstva ali prebivališča, razen če je to objektivno utemeljeno.

V okviru prihodnjega evropskega akcijskega načrta za maloprodajni sektor bo Komisija v skladu s svojo zavezo iz Akta za enotni trg iz aprila 2011 okrepila delo na področju odkrivanja nepoštenih trgovinskih praks in boja proti njim. Takšne prakse še posebej škodijo MSP. Če pri odpravi nepoštenih trgovinskih praks ne bo dosežen zadovoljiv napredek, vključno v okviru foruma na visoki ravni za boljše delovanje verige preskrbe s hrano, bo Komisija v letu 2013 preučila naslednje ustrezne korake.

              Digitalni enotni trg

Ključni ukrep št. 9:

Zmanjšanje stroškov in povečanje učinkovitosti pri uporabi infrastrukture za visokohitrostna komunikacijska omrežja.

Dostop do visokohitrostnega širokopasovnega omrežja je ključni dejavnik za inovacije, konkurenčnost in zaposlovanje. 10 % povečanje gostote širokopasovnih povezav lahko vodi do 1–1,5 % letnega povečanja BDP[31] in 1,5 % izboljšanja produktivnosti dela[32]. Inovacije v podjetjih zaradi širokopasovnega dostopa ustvarjajo delovna mesta in bi lahko ustvarile 2 milijona dodatnih delovnih mest do leta 2020[33].

Vendar EU kljub napredku še vedno trpi zaradi premalo vlaganj v visokohitrostna širokopasovna omrežja znotraj enotnega trga in je daleč od uresničitve ciljev digitalne agende visokohitrostnega interneta[34]. Enotni trg lahko precej pomaga pospešiti napredek z obravnavo ključnega osnovnega vzroka za to naložbeno „latenco“, tj. nepotrebno visoke stroške gradbenih del, ki lahko predstavljajo do 80 % vseh stroškov na tem področju, ter se lahko znižajo tudi za eno četrtino zgolj s spremembo namembnosti in ponovno uporabo obstoječe infrastrukture[35]. Komisija bo predlagala skupna pravila, ki bi operaterjem omogočila, da v celoti izkoristijo potencial za znižanje stroškov pri uporabi širokopasovnega dostopa.

Hitro sprejetje predloga Komisije s strani Evropskega parlamenta in Sveta o instrumentu za povezovanje Evrope bi prispevalo k učinkoviti uvedbi visokohitrostnega širokopasovnega omrežja in infrastrukture digitalnih storitev z učinkovito uporabo proračuna EU za spodbujanje zasebnih naložb v ključni sektor gospodarstva.

Da bi uresničili našo vizijo digitalnega enotnega trga, mora EU hitro obravnavati številna nadaljnja vprašanja, vključno z najboljšo uporabo spektra na enotnem trgu in preučevanjem potrebe po nadaljnjem prilagajanju zakonodaje EU o telekomunikacijah in avtorskih pravicah. Komisija načrtuje nadaljnjo obravnavo slednjega vprašanja, pri čemer bo začela s spremljanjem zelene knjige o spletni distribuciji avdiovizualnih del in hitrim zaključkom pregleda direktive o avtorskih pravicah iz leta 2001.

              Elektronska izdaja računov pri javnih naročilih

Ključni ukrep št. 10:

Zagotovitev, da elektronska izdaja računov postane standarden način za izdajo računov pri javnih naročilih.

Prehod na javno upravo brez papirja, zlasti v čezmejnem okolju, mora biti srednjeročni cilj za Evropsko unijo in države članice. Digitalna agenda za Evropo[36] vključuje poziv, naj se do leta 2015 uporaba storitev e-uprave poveča za 50 % s strani državljanov EU in 80% za podjetja EU. Posebej obetavno področje je elektronsko izdajanje računov, za kar Komisija želi, da postane prevladujoči način izdajanja računov v EU do leta 2020[37].

Z uvedbo zakonodajnih ukrepov, s katerimi bo elektronsko izdajanje računov postalo standardna praksa pri javnem naročanju, bo javni sektor postal „vodilni trg“ za elektronsko izdajanje računov in mu bo utrl pot v gospodarstvo. Ukrepi na tem področju bodo zagotovili, da postanejo postopki javnega naročanja po oddaji naročila učinkovitejši in cenejši za vse vpletene strani kot tudi za davkoplačevalce. Prispevali bo tudi k zmanjševanju zamud pri plačilih javne uprave. V primeru javnega sektorja predhodna ocena kaže, da je z izdajo vseh računov v elektronski obliki v prihodnjih nekaj letih mogoče prihraniti približno 1 milijardo EUR na leto[38].

Poleg tega je treba ukrepati, da se prepreči nadaljnja razdrobitev enotnega trga zaradi uvajanja nacionalnih sistemov elektronske izdaje računov, ki delujejo na podlagi različnih, pogosto nacionalnih, standardov. To povečuje kompleksnost in stroške za podjetja, ki vzpostavljajo čezmejne stike z javnimi organi po EU. Komisija bo zato predlagala konkretne ukrepe, da uresniči te cilje v letu 2013.

Prehod na elektronsko izdajanje računov pri javnih naročilih bo dopolnil potekajoče posodabljanje pravil o javnem naročanju EU[39], kar je ključni ukrep v okviru Akta za enotni trg iz aprila 2011. Javni organi, ki se že zanašajo na elektronska sredstva za javna naročila blaga, storitev in del, poročajo o prihrankih med 5 % in 20 %. Z uvajanjem elektronskega javnega naročanja po vsej EU se lahko v državnih proračunih v EU letno prihrani najmanj 100 milijard EUR[40]. Ob upoštevanju tega je Komisija predlagala popoln prehod na elektronski postopek javnega naročanja pred oddajo naročila do sredine leta 2016[41]. Svet in Parlament morata predlog sprejeti nemudoma.

2.4.        Krepitev socialnega podjetništva, kohezije in zaupanja potrošnikov

Ker je gospodarska kriza najmočneje prizadela najbolj ranljive dele naše družbe in ozemelj, je vizija Komisije, da bi politike enotnega trga zagotavljale vključujočo rast brez diskriminacije, omogočale gospodarsko in družbeno sodelovanje ter spodbujale teritorialno kohezijo. Povprečna stopnja brezposelnosti v EU je julija 2012 znašala 10,4 %[42], približno 81 milijonov evropskih državljanov pa je na robu revščine[43], kar poudarja nujnost ukrepanja. Politike enotnega trga morajo pomagati pri odpravljanju virov izključenosti v naših družbah.

Socialno gospodarstvo in socialna podjetja so ključni akterji pri zagotavljanju socialnih inovacij, vključenosti in zaupanja. Izkoriščanje zaupanja v enotni trg in krepitev socialnega tržnega gospodarstva zahtevata zelo odgovorna ter inovativna podjetja, ki lahko pozitivno vplivajo na družbo in okolje. Zaupanje je pomembno tudi, da lahko potrošniki v celoti izkoristijo enotni trg ter se pri potrošnji blaga in storitev, ki jih kupujejo doma ali v drugi državi članici, počutijo varne.

              Potrošniki

Ključni ukrep št. 11:

Izboljšanje varnosti proizvodov, ki krožijo v EU, z večjo skladnostjo in boljšim izvajanjem pravil o varnosti proizvodov in nadzoru trga.

EU ima hitro, učinkovito in zanesljivo mrežo za zagotavljanje skladnosti z varnostnimi pravili. Vendar je mogoče skladnost in izvrševanje obstoječih mehanizmov še dodatno izboljšati. Na enotnem trgu, na katerem proizvodi nemoteno prehajajo med 27 nacionalnimi ozemlji, je treba zelo koordinirati nadzor trga, da se omogoči hitra intervencija na širšem območju. Tržni nadzor mora omogočiti odkrivanje nevarnih ali drugače škodljivih proizvodov, ki se jih zadrži ali umakne s trga, ter kaznovanje nepoštenih in kriminalnih gospodarskih subjektov. Prav tako mora delovati kot močno odvračilo.

Komisija bo predlagala sveženj zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov, ki bodo potrošnikom zagotovili bolj homogen enotni trg za varne in skladne proizvode ter boljšo zaščito zdravja, varnosti in okolja. V enaki meri bo znižala stroške zagotavljanja skladnosti za podjetja ter pomagala odpraviti nepravično konkurenco nepoštenih gospodarskih subjektov, zlasti z boljšim usklajevanjem varnostnih pregledov proizvoda na zunanjih mejah EU.

Poleg tega potrošniki zahtevajo vedno več informacij o blagu, ki ga kupujejo. Preglednost in primerljivost informacij sta ključni za potrošnike, da se lahko pametno odločajo o nakupu. Kot je bilo najavljeno v Aktu za enotni trg iz aprila 2011, bo Komisija predlagala metodologijo za izračun vpliva proizvodov na okolje (vključno z emisijami toplogrednih plinov) ter kako bi bilo to mogoče predstaviti potrošnikom.

              Socialna kohezija in socialno podjetništvo

Ključni ukrep št. 12:

Zagotovitev vsem državljanom EU dostopa do osnovnega plačilnega računa, zagotovitev preglednosti in primerljivosti provizij za bančne račune ter poenostavitev spremembe bančnega računa.

Dostop do plačilnih računov in drugih bančnih storitev je postal bistven za udeležbo v gospodarskem in socialnem življenju, vendar diskriminacija, na primer na podlagi prebivališča, državljanstva ali nizke stopnje sredstev, še vedno obstaja. Zaradi številnih z njim povezanih storitev ima plačilni račun pomembno vlogo pri vključevanju državljanov v širšo socialno in gospodarsko skupnost. Pomagati je treba državljanom, ki imajo težave pri odpiranju bančnega računa, da se jim olajšajo socialna in teritorialna kohezija ter mobilnost. Poleg tega dokazi o stalnih težavah v zvezi z jasnostjo informacij o bančnih provizijah otežujejo državljanom EU, da bi sprejemali odločitve na podlagi informacij. Zato potrošniki ne želijo menjati računov, ker je ponudbe težko primerjati. Komisija bo pripravila zakonodajne predloge za obravnavo teh vprašanj.

V svoji pobudi za socialno podjetništvo iz oktobra 2011[44] je Komisija določila akcijski načrt za krepitev vloge socialnih podjetij na enotnem trgu, kot je najavljen v Aktu za enotni trg iz aprila 2011. Akcijski načrt se trenutno izvaja v tesni povezavi s skupino strokovnjakov za socialno podjetništvo in ustreznimi zainteresiranimi stranmi. V začetku leta 2014 bo Komisija preučila dosežen napredek in razpravljala o tem, kaj je treba še storiti za spodbujanje socialnega podjetništva. Komisija je 1. oktobra 2012 ustanovila nagrado Diogo Vasconcelos za socialne inovacije.

Na področju socialnega podjetništva je trenutno najbolj pereča težava razvoj instrumentov za izboljšanje zaupanja v socialna podjetja in njihove prepoznavnosti. O novih instrumentih se je treba dogovoriti, da se potrošnikom, bankirjem, vlagateljem in javnim organom dokažejo pozitivni donosi socialnih podjetij. Komisija bo razvila metodologijo za merjenje socialno-ekonomskih koristi, ki jih ustvarjajo socialna podjetja. Razvoj strogih in sistematičnih meritev učinka socialnih podjetij na skupnost, ne da bi jih dušili z birokracijo, je bistven za dokaz, da denar, vložen v socialna podjetja, ustvarja visoke prihranke in prihodke (npr. davke ali ustvarjena delovna mesta). Metodologije za merjenje socialnega učinka bodo med drugim potrebne za izvajanje  predloga o evropskih skladih za socialno podjetništvo ali za finančni instrument o podpori socialnega podjetništva v okviru programa Evropske unije za socialne spremembe in inovacije, o katerem se trenutno pogajata Evropski parlament in Svet.

Ker ima proaktivna udeležba delavcev v podjetjih močan vpliv na njihovo socialno odgovornost in produktivnost, se bo Komisija osredotočila na vprašanje zadrug in udeležbe zaposlenih v lastništvu podjetja.

Končno, invalidnost, vključno z invalidnostjo, povezano s staranjem, ne sme preprečiti posameznikom in skupinam, da bi uživali prednosti enotnega trga. Komisija trenutno pripravlja pobudo za izboljšanje dostopa invalidnih oseb do blaga in storitev na enotnem trgu.

3.           SKLEPNA UGOTOVITEV

Akt o enotnem trgu II določa dvanajst takojšnjih prednostnih ukrepov, na katere so bo osredotočila Komisija za podporo rasti, zaposlovanju in zaupanju v enotni trg. To so naslednji koraki k uresničitvi naše vizije visoko konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva. Ukrepati moramo skupaj, zlasti evropske institucije in države članice, da bi začeli te prednostne naloge čim prej izvajati. Komisija se je zavezala, da bo pripravila vse ključne zakonodajne predloge do pomladi 2013 ter vse ključne nezakonodajne ukrepe najpozneje do konca leta. Komisija poziva Evropski parlament in Svet, naj pospešita vse ključne zakonodajne ukrepe ter jih sprejmeta kot prednostno nalogo do pomladi 2014.

Ob nemoteni izvedbi bo Akt za enotni trg II skupaj z izvedbo Akta za enotni trgu I odprl nove poti za rast, zaposlovanje in socialno kohezijo za 500 milijonov Evropejcev. Pokazal bo odločenost Evrope, da s skupno agendo doseže novo rast za izhod iz krize. Skupaj moramo ukrepati hitro in ambiciozno. Ne smemo izgubljati časa.

              PRILOGA I: SEZNAM KLJUČNIH UKREPOV IZ AKTA ZA ENOTNI TRG II

|| Vzvod || Ključni ukrep || Predlog Komisije

Razvoj popolnoma integriranih omrežij na enotnem trgu

1 || Železniški promet || Sprejeti četrti železniški sveženj, da se izboljšata kakovost in stroškovna učinkovitost storitev za potnike v železniškem prometu || Zakonodajni predlog se predstavi v zadnjem četrtletju leta 2012

2 || Pomorski promet || Sprejeti sveženj „modri pas“ za vzpostavitev resnično enotnega trga za pomorski promet || Sveženj zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov se predstavi v drugem četrtletju 2013

3 || Zračni promet || Pospešiti izvajanje enotnega evropskega neba z novim svežnjem ukrepov || Akcijski načrt z zakonodajnimi ukrepi se predstavi v drugem četrtletju 2013

4 || Energetika || Izvesti akcijski načrt za izboljšanje izvajanja in izvrševanja tretjega energetskega svežnja || Akcijski načrt se predstavi v zadnjem četrtletju leta 2012

Spodbujanje čezmejne mobilnosti državljanov in podjetij

5 || Mobilnost državljanov || Razviti portal EURES v resnično evropsko orodje za posredovanje zaposlitev in zaposlovanje || Zakonodajni sklep, ki ga mora Komisija sprejeti v zadnjem četrtletju leta 2012

6 || Dostop do financiranja || Spodbujati dolgoročne naložbe v realno gospodarstvo z olajšanjem dostopa do skladov za dolgoročne naložbe || Zakonodajni predlog se predstavi v drugem četrtletju leta 2013

7 || Poslovno okolje || Posodobiti pravila EU o insolventnosti, da se olajša preživetje podjetij in se podjetnikom ponudi nova priložnost || Zakonodajni predlog in sporočilo se predstavita v zadnjem četrtletju leta 2012

Podpiranje digitalnega gospodarstva v vsej Evropi

8 || Storitve || Revidirati direktivo o plačilnih storitvah in pripraviti predlog o večstranskih pristojbinah za izmenjavo za učinkovitejše plačilne storitve v EU || Zakonodajni predlog se predstavi v drugem četrtletju leta 2013

9 || Digitalni enotni trg || Sprejeti skupna pravila za zmanjšanje stroškov in povečanje učinkovitosti pri uvajanju visokohitrostne širokopasovne povezave || Zakonodajni predlog se predstavi v prvem četrtletju leta 2013

10 || Javna naročila in elektronsko izdajanje računov || Sprejeti zakonodajo, s katero postane elektronsko izdajanje računov standarden način za izdajo računov pri javnih naročilih || Zakonodajni predlog se predstavi v drugem četrtletju leta 2013

Krepitev socialnega podjetništva, kohezije in zaupanja potrošnikov

11 || Potrošniki || Izboljšati varnost proizvodov, ki krožijo znotraj EU, z revizijo  direktive o splošni varnosti proizvodov, novo enotno uredbo o nadzoru trga in spremljajočim akcijskim načrtom || Sveženj zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov se predstavi v zadnjem četrtletju leta 2012

12 || Socialna kohezija in socialno podjetništvo || Sprejeti zakonodajno pobudo, ki daje vsem državljanom EU dostop do osnovnega plačilnega računa, zagotavlja, da so  provizije za bančne račune pregledne in primerljive, ter poenostavlja spremembo bančnega računa || Zakonodajni predlog se predstavi v zadnjem četrtletju leta 2012

              PRILOGA II: Akt za enotni trg I: Status ukrepov

Vzvod || Ukrep || Končni rezultat ali rezultat/status

Dostop do financiranja za MSP || KLJUČNI UKREP Uvesti zakonodajo o skladih tveganega kapitala || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog o 7. decembra 2011.

Sprejeti akcijski načrt o dostopu malih in srednjih podjetij do financiranja || Evropska komisija je sprejela akcijski načrt 7. decembra 2011.

Revidirati direktivo o preglednosti || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 25. oktobra 2011.

Revidirati uredbo o izvajanju direktive o prospektu || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 30. marca 2012.

Revidirati direktivo o zlorabi trga || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 20. oktobra 2011.

Revidirati direktivo o trgih finančnih instrumentov || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 20. oktobra 2011.

Mobilnost državljanov || KLJUČNI UKREP Revidirati sistem za priznavanje poklicnih kvalifikacij || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 19. decembra 2011.

Objaviti belo knjigo o pokojninah || Evropska komisija je objavila belo knjigo 16. februarja 2012.

Sprejeti zakonodajo o dodatnih pokojninskih pravicah (prenosljivost) || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 9. oktobra 2007.

Revidirati direktivo o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje   || Evropska komisija pripravi zakonodajni predlog.

Ustvariti evropski potni list znanj in spretnosti || Evropska komisija pripravlja potni list.

Sprejeti priporočilo Sveta o neformalnem in priložnostnem učenju || Evropska komisija je predstavila predlog za priporočilo Sveta 5. septembra 2012.

Pravice intelektualne lastnine || KLJUČNI UKREP Sprejeti zakonodajo o vzpostavitvi enotne patentne zaščite || Evropska komisija je predstavila zakonodajne predloge 13. aprila 2011.

Raziskati možnosti za razvoj instrumenta za valorizacijo pravic intelektualne lastnine || Evropska komisija proučuje možnosti za razvoj takšnega instrumenta.

Sprejeti zakonodajo o upravljanju kolektivnih pravic || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 11. julija 2012.

Sprejeti zakonodajo o osirotelih delih || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 24. maja 2011.

Povečati vlogo opazovalnega urada za ponarejanje in piratstvo || Uredba, ki sta jo Evropski parlament in Svet sprejela 19. aprila 2012, potem ko je Komisija 24. maja 2011 predložila zakonodajni predlog.

Učinkoviteje se boriti proti piratstvu in ponarejanju || Evropska komisija izvaja posvetovanja o naslednjih korakih.

Predstaviti zakonodajni predlog za spremembo obstoječe uredbe o carini || Evropska komisija predstavila zakonodajni predlog 24. maja 2011.

Posodobiti evropski sistem blagovnih znamk || Evropska komisija pripravlja zakonodajni predlog.

Potrošniki || KLJUČNI UKREP Sprejeti zakonodajo o alternativnem reševanju sporov / spletnem reševanju sporov || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 29. novembra 2011.

Nadaljevati delo v zvezi z evropskim pristopom h kolektivnim pravnim sredstvom || Evropska komisija obravnava možnosti politike.

Revidirati direktivo o splošni varnosti proizvodov || Evropska komisija pripravlja zakonodajni predlog.

Pripraviti akcijski načrt o nadzoru trga || Evropska komisija pripravlja akcijski načrt.

Predlagati pobudo o okoljskem odtisu proizvodov || Evropska komisija pripravlja pobudo

Objaviti sporočilo o pravicah potnikov || Evropska komisija je sprejela sporočilo 19. decembra 2011.

Pregledati direktivo o paketnem potovanju || Evropska komisija pripravlja zakonodajni predlog.

Zagotoviti preglednost bančnih pristojbin || Evropska komisija pripravlja zakonodajni predlog.

Predstaviti zakonodajo za zaščito posojilojemalcev na hipotekarnih trgih || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 31. marca 2011.

Storitve || KLJUČNI UKREP Revidirati zakonodajo o evropskem standardizacijskem sistemu || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 1. junija 2011.

Zagotoviti izvajanje direktive o storitvah || Evropska komisija je sprejela sporočilo 8. junija 2012.

Preveriti uspešnost praktičnega izvajanja zakonodaje Skupnosti v državah članicah za ključne sektorje (gradbeništvo, turizem, poslovne storitve) || Evropska komisija je sprejela sporočilo 8. junija 2012.

Sprožiti pobudo za boj proti nepoštenim trgovskim praksam || Evropska komisija pripravlja sporočilo.

Ustanoviti skupino na visoki ravni za poslovne storitve || Evropska komisija se pripravlja na ustanovitev skupine na visoki ravni.

Omrežja || KLJUČNI UKREP Sprejeti zakonodajo na področju energetske in prometne infrastrukture za izvedbo strateških projektov || Evropska komisija je predstavila zakonodajne predloge 19. oktobra 2011.

Sprejeti sklep o uvedbi programa za politiko radiofrekvenčnega spektra || Evropski parlament in Svet sta sprejela sklep 15. februarja 2012, potem ko je Komisija 20. septembra 2010 predstavila zakonodajni predlog.

Digitalni enotni trg || KLJUČNI UKREP Sprejeti zakonodajo o e-podpisu, e-identifikaciji in e-overjanju || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 4. junija 2012.

Predstaviti predloge o tarifah za gostovanje || Evropski parlament in Svet sta sprejela uredbo 30. maja 2012, potem ko je Komisija 6. julija 2011 predstavila zakonodajni predlog.

Predstaviti akcijski načrt za razvoj e-trgovanja || Evropska komisija je sprejela akcijski načrt 11. januarja 2012.

Predstaviti smernice za države članice o prepoznavanju neupravičene diskriminacije potrošnikov na podlagi državljanstva in/ali države stalnega prebivališča || Evropska komisija je predstavila delovni dokument služb v okviru svežnja o storitvah 8. junija 2012.

Revidirati direktivo o informacijah javnega sektorja || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 12. decembra 2011.

Socialno podjetništvo || KLJUČNI UKREP Sprejeti zakonodajo za olajšanje razvoja socialnih investicijskih skladov || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 7. decembra 2011.

Uvesti zakonodajo o statutu evropskih fundacij || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 8. februarja 2012.

Sprožiti pobudo za socialna podjetja || Evropska komisija je sprožila pobudo 25. oktobra 2011

Sprejeti sporočilo o družbeni odgovornosti podjetij || Evropska komisija je sprejela sporočilo 25. oktobra 2011.

Zakonodajni predlog o nefinančnem poročanju podjetij || Evropska komisija pripravlja zakonodajni predlog.

Obdavčenje || KLJUČNI UKREP Pregledati direktivo o obdavčitvi energije || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 13. aprila 2011.

Uvesti skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 16. marca 2011.

Opredeliti elemente strategije za DDV || Evropska komisija je sprejela sporočilo 6. decembra 2011.

Reševati težave državljanov v zvezi s čezmejno obdavčitvijo || Evropska komisija je sprejela sporočilo o načinih za obravnavo dvojne obdavčitve 11. novembra 2011 ter sporočilo in priporočilo o obdavčenju dediščine 15. decembra 2011.

Socialna kohezija || KLJUČNI UKREP Uvesti zakonodajo o izvajanju direktive o napotitvi delavcev ter o pojasnitvi izvajanja svobode ustanavljanja/opravljanja storitev v povezavi s temeljnimi socialnimi pravicami || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 21. marca 2012, vendar je pozneje umaknila predlog o  pojasnitvi izvajanja svobode ustanavljanja/opravljanja storitev v povezavi s temeljnimi socialnimi pravicami.

Predstaviti sporočilo o storitvah splošnega gospodarskega pomena || Evropska komisija je sprejela sporočilo 20. decembra 2011.

Revidirati sveženj, sprejet po sodbi v zadevi Altmark || Zakonodajni sklep Evropske Komisije je bil sprejet 20. decembra 2011.

Predložiti pobudo o dostopu do osnovnega plačilnega računa || Evropska komisija je sprejela priporočilo 18. julija 2011.

Poslovno okolje || KLJUČNI UKREP Sprejeti zakonodajo o poenostavitvi računovodskih direktiv || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 25. oktobra 2011.

Sprejeti direktivo za poenostavitev obveznosti poročanja o finančnem položaju predvsem za mikro subjekte || Evropski parlament in Svet sta sprejela direktivo 14. marca 2012, potem ko je Komisija 26. februarja 2009 predstavila zakonodajni predlog.

Sprejeti statut evropske zasebne družbe || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 25. junija 2008.

Uvesti neobvezni instrument evropskega pogodbenega prava || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 11. oktobra 2011.

Sprejeti uredbo za poenostavitev čezmejne izterjave dolga || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 20. julija 2011.

Javna naročila || KLJUČNI UKREP Revidirati direktive o javnih naročilih || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 20. decembra 2011.

Uvesti (spremembo) direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 20. oktobra 2011.

Uvesti zakonodajo o javnih naročilih s tretjimi državami || Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog 21. marca 2012.

[1] Izračuni Evropske komisije z uporabo makroekonomskega modela QUEST II. Več podrobnosti o modelu je na voljo na http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/publication1719_en.pdf.

[2] Sporočilo Evropske komisije: „Akt za enotni trg. Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja. Skupaj za novo rast“, COM(2011) 206 final.

[3] Mario Monti: „Nova strategija za enotni trg“; Poročilo predsedniku Evropske komisije; 9. maj 2010.

[4] Evropski parlament: „Uresničitev enotnega trga za potrošnike in državljane“ (Grechovo poročilo); A7-0132/2010.

[5] Sklepi Evropskega sveta; 23. oktober 2011; EUCO 52/11.

[6] Sporočilo Evropske komisije: „Boljše upravljanje enotnega trga“, COM(2012) 259.

[7] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. junija 2012 o „Aktu za enotni trg – naslednji koraki za gospodarsko rast“ (2012/2663(RSP)).

[8] Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o ključnih ukrepih za Akt za enotni trg II; CESE 1575/2012.

[9] Evropska komisija: „Enotni trg skozi oči ljudi“; http://ec.europa.eu/internal_market/strategy/docs/20concerns/publication_en.pdf.

[10] Sporočilo Evropske komisije: „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije“; COM(2010) 614.

[11] Sporočilo Evropske komisije: „Evropska digitalna agenda“; COM(2010) 245.

[12] Sporočilo Evropske komisije: „Unija inovacij“; COM(2010) 546.

[13] Vsi predlagani ukrepi, ki jih je Komisija vključila v ta dokument, so skladni in združljivi z veljavnim večletnim finančnim okvirom (2007–2013) in predlogom o novem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.

[14] Izraženo v tonah na km. Ocena temelji na podatkih Eurostata.

[15] Sporočilo Evropske komisije: „Modra rast: možnosti za trajnostno rast v morskem in pomorskem sektorju“; COM(2012) 494.

[16] Na podlagi ocen iz poročil organa za oceno uspešnosti projekta enotno evropsko nebo ter komisije za oceno uspešnosti.

[17] Študija o delovanju  maloprodajnih trgov električne energije za potrošnike v EU; http://ec.europa.eu/consumers/consumer_research/market_studies/ retail_energy_market_study_en.htm.

[18] Energetski sistem Evrope zahteva naložbe v višini približno 1 bilijona EUR do leta 2020, od tega je 200 milijard EUR potrebnih zgolj za električna in plinska omrežja; http://ec.europa.eu/energy/publications/doc/2011_energy2020_en.pdf.

[19] Poročilo predsednika strokovne skupine o čezmejnem povezovanju inovativnih podjetij s primernimi investitorji; Evropska komisija leta 2012; http://ec.europa.eu/transparency/regexpert/ index.cfm?do=groupDetail.groupDetailDoc&id=6008&no=1.

[20] Predvsem v okviru kohezijske politike.

[21] Od začetka finančne krize leta 2008 je Evropska investicijska banka zagotovila 40 milijard EUR finančnih sredstev več kot 210 000 MSP. Sporočilo Evropske komisije: „Akcijski načrt za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP“; COM(2011) 870 final.

[22] Namen pobude za projektne obveznice Evropa 2020 je k financiranju infrastrukturnih projektov na kapitalskih trgih pritegniti institucionalne vlagatelje. EU je julija 2012 sprožila pilotno fazo pobude za projektne obveznice EU in EIB.

[23] Komisija je začela javno posvetovanje. Glej: http://ec.europa.eu/taxation_customs/common/consultations/tax/2012_venture_capital_en.htm.

[24] Sporočilo Evropske komisije: „Akcijski program za zmanjševanje upravnih obremenitev v Evropski uniji Načrti za posamezna področja in ukrepi za leto 2009“, COM (2009) 544  in: http://ec.europa.eu/enterprise/policies/better-regulation/documents/ab_studies_2009_en.htm.

[25] Sporočilo Evropske komisije: „O prihodnosti DDV “; COM(2011) 851.

[26] McKinsey Global Institute, „Internet matters, the net's sweeping impact on growth, jobs and prosperity“, maj 2011.

[27] Sporočilo Evropske komisije: „Evropska digitalna agenda“, COM(2010) 245 final.

[28] Sporočilo Evropske komisije: „Skladen okvir za okrepitev zaupanja v enotni digitalni trg elektronskega poslovanja in spletnih storitev“, COM(2011) 942.

[29] Eurostat, raziskava Skupnosti o uporabi IKT v gospodinjstvih in pri posameznikih iz leta 2009.

[30] Polno izvajanje v vseh državah članicah bi ustvarilo gospodarsko rast v višini 2,6 % BDP EU. Sporočilo Evropske komisije: „Partnerstvo za novo rast in storitve 2012–2015“, COM(2012) 261.

[31] Czernich, N., Falck, O., Kretschmer, T., and Woessman, L. (2009) Broadband infrastructure and economic growth (CESinfo Working Paper št. 2861).

[32] Booz & Company (2012) Maximising the impact of Digitalisation http://www.booz.com/media/uploads/BoozCo_Maximizing-the-Impact-of-Digitization.pdf.

[33] Ocena Komisije na podlagi nacionalnih študij (Liebenau, J., Atkinson, R., Karrberg, P., Castro, D. and Ezell, S., 2009, The UK Digital Road to Recovery; Katz R.L. et al , 2009, The Impact of Broadband on Jobs and the German Economy).

[34] Sporočilo Evropske komisije: „Evropska digitalna agenda“, COM(2010) 245.

[35] Analysis Mason (2008), The costs of deploying fibre-based next-generation broadband infrastructuret.

[36] Sporočilo Evropske komisije: „Evropska digitalna agenda“, COM(2010) 245.

[37] Sporočilo Evropske komisije: „Izkoriščanje prednosti elektronskega izdajanja računov v Evropi “, COM(2010)712.

[38] Ta številka temelji na ocenah Komisije, ki temeljijo na javno razpoložljivih podatkih. Dejanski učinek pobude Komisije na tem področju se mogoče razlikuje od te številke.

[39] Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih, COM/2011/896 final, in Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, COM(2011) 895 final, ključni ukrep v  Aktu za enotni trg I.

[40] Sporočilo Evropske komisije: „ Strategija za e-javna naročila“, COM (2012) 179 final.

[41] Sporočilo Evropske komisije: „ Strategija za e-javna naročila“, COM (2012) 179 final.

[42] Eurostat.

[43]Eurostat EU-SILC, referenčno leto 2010.

[44] Sporočilo Evropske komisije: „Pobuda za socialno podjetništvo“, COM (2011) 682.