POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Izvajanje evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress v letu 2011 /* COM/2012/0391 final */
POROČILO KOMISIJE
EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU
REGIJ Izvajanje evropskega
mikrofinančnega instrumenta Progress v letu 2011 KAZALO 1........... Uvod.............................................................................................................................. 4 2........... Uporaba na ravni ponudnikov
mikrokreditov................................................................... 4 2.1........ Sklenjene pogodbe......................................................................................................... 4 2.2........ Financirani ukrepi........................................................................................................... 6 2.3........ Sprejete in zavrnjene vloge.............................................................................................. 9 3........... Vpliv na ravni najemnikov
mikrokreditov....................................................................... 10 3.1........ Višina mikroposojil in število
upravičencev.................................................................... 10 3.2........ Vrste končnih upravičencev.......................................................................................... 10 3.3........ Socialni vpliv mikrofinančnega
instrumenta Progress in njegov vpliv na zaposlovanje....... 11 4........... Dopolnjevanje in usklajevanje z
drugimi instrumenti Evropske unije................................ 14 5........... Sklepne ugotovitve in obeti........................................................................................... 15 1. Uvod Evropski mikrofinančni instrument Progress za
zaposlovanje in socialno vključenost (v nadaljnjem besedilu: mikrofinančni
instrument Progress) je bil ustanovljen marca 2010 s Sklepom
št. 283/2010/EU (v nadaljnjem besedilu: Sklep). Ponudniki mikrokreditov v državah članicah EU
lahko pri Evropskem investicijskem skladu (EIS) predložijo vlogo za jamstva ali
financirane instrumente (dolžniški in lastniški instrumenti ter instrumenti za
delitev tveganja) in tako postanejo posredniki v okviru mikrofinančnega instrumenta
Progress.[1]
Mikropodjetjem ali posameznikom – zlasti brezposelnim, osebam, ki jim grozi
izguba službe ali socialna izključenost, in osebam v drugače zapostavljenem
položaju – ponujajo mikroposojila (posojila, nižja od 25 000 EUR) pri
zavarovanju tradicionalnega posojila. Mikroposojila se morajo uporabiti za
ustanovitev in/ali nadaljnji razvoj mikropodjetij. Evropska unija za obdobje
2010–2013 zagotavlja 103 milijone EUR za mikrofinančni instrument
Progress[2],
Evropska investicijska banka (EIB) pa se je zavezala k povečanju tega zneska za
dodatnih 100 milijonov EUR za financirane instrumente. Skupni znesek
v višini 203 milijonov EUR se porazdeli med dva sklopa:
25 milijonov EUR je namenjenih za jamstva, 178 milijonov EUR
pa za financirane instrumente. Mikrofinančni instrument Progress izvaja EIS v
imenu Komisije in EIB. Leto 2011 je bilo prvo leto polnega delovanja
mikrofinančnega instrumenta Progress. To poročilo v skladu s členom 8 Sklepa
zajema izvajanje na ravni ponudnikov mikrokreditov – vključno s pogodbami,
sklenjenimi z EIS, pa tudi geografsko porazdelitev, financirane ukrepe ter
sprejete in zavrnjene vloge. Drugi del poročila vključuje analizo vpliva na
ravni najemnikov mikrokreditov, vključno z vrstami upravičencev in
porazdelitvijo po sektorjih, na podlagi podatkov, ki so na voljo v tej fazi. V
zadnjem oddelku se obravnavajo dopolnjevanje med mikrofinančnim instrumentom
Progress in drugimi instrumenti ter obeti v zvezi s prihodnjim razvojem.
Poročilo zajema leto 2011, vključuje pa tudi sodobnejše podatke, če jih je
bilo mogoče pridobiti. 2. Uporaba na ravni
ponudnikov mikrokreditov 2.1. Sklenjene
pogodbe Vrste posrednikov Mikrofinančni instrument Progress je namenjen
širokemu krogu posrednikov na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni,
vključno z bankami in nebančnimi ustanovami ter zasebnimi in javnimi
ustanovami. V zadevnem sektorju se je pokazal velik interes za ponujene
instrumente. EIS je do marca 2012 sklenil 18 pogodb s
16 ponudniki mikrokreditov: ·
osmimi nebančnimi ustanovami: microStart (BE),
Mikrofond in JOBS MFI (BG), Créasol (FR), Qredits
(NL), Inicjatywa Mikro (PL), FAER in Patria Credit (RO); ·
sedmimi bankami: Central Cooperative Bank
(CY), Pancretan Cooperative Bank (EL), Siauliu Bankas (LT), FM Bank
(PL), Millennium Bank (PT), Banca Transilvania (RO) in Volksbank
Slovenia (SI) ter ·
eno javno ustanovo: ICREF (ES). Zaradi raznovrstnosti posrednikov ta instrument
omogoča dostop do kreditov najrazličnejšim mikropodjetnikom (glej tudi
točko 3.2). Zastopani so ponudniki mikrokreditov na vseh teritorialnih
ravneh. Nekateri od teh, na primer banka FM Bank na Poljskem, pokrivajo
celotno državo, drugi pa delujejo na regionalni ali lokalni ravni. Španska
javna ustanova ICREF se na primer osredotoča na regijo Murcia,
portugalska banka Millennium Bank pa ima agencije v Lizboni, v Portu, na
Azorih in na Madeiri. Belgijska nebančna ustanova microStart deluje na
nekaterih območjih Bruslja. Geografska porazdelitev Čeprav mikrofinančni instrument Progress deluje po
načelu povpraševanja, si prizadeva za uravnoteženo geografsko porazdelitev. EIS
mora zato izdati jamstva posrednikom v vsaj 12 državah članicah in
upoštevati največjo dovoljeno koncentracijo jamstev na državo. Do konca marca 2012 so bila jamstva izdana v
šestih državah (BE, EL, NL, PL, PT in RO; za več podrobnosti glej
preglednico 1). Pogodbe za financirane instrumente so bile
sklenjene v devetih državah članicah: BG, CY, EL, ES, FR, LT, PL, RO in SI. V
skladu s predpisi o upravljanju financiranih instrumentov iz okvira
mikrofinančnega instrumenta Progress izpostavljenost posrednikom v nobeni
državi članici ne sme preseči 10 % skupnih dogovorjenih obveznosti vlagateljev,
kar trenutno znaša 17,5 milijona EUR. Edina država, ki se je
približala tej omejitvi, je Romunija s tremi pogodbami v skupni vrednosti
16,5 milijona EUR. Geografska porazdelitev
mikrofinančnega instrumenta Progress (marec 2012) Sklenjeno
Odobreno 2.2. Financirani
ukrepi Jamstva EIS lahko iz sklopa jamstev mikrofinančnega
instrumenta Progress, ki ga financira le Komisija, izdaja portfeljska jamstva
ponudnikom mikrokreditov ali podporoštva jamstvenim ustanovam, ki nato izdajo
jamstva za kritje mikroposojilnih portfeljev ponudnikov mikrokreditov. Ponudnik
mikrokreditov lahko z jamstvom lažje ponudi svoje storitve ciljnim skupinam, ki
se obravnavajo kot tvegane, na primer novim podjetnikom brez poslovne
zgodovine, mladim oziroma pripadnikom manjšin. Del morebitnih neizpolnjenih
finančnih obveznosti namreč krije jamstvo in se torej povrne iz mikrofinančnega
instrumenta Progress[3].
Vlogo za jamstva običajno predložijo mikrofinančne ustanove, ki se že
osredotočajo na tvegane skupine – kot je belgijska nebančna ustanova microStart,
ki posluje večinoma z ljudmi s priseljenskim ozadjem, ali ponudniki
mikrokreditov, ki želijo svoje dejavnosti razširiti na tvegane skupine. Poljska
banka FM Bank lahko ob pomoči jamstva mikrofinančnega instrumenta
Progress svoje storitve ponuja novoustanovljenim podjetjem, ki delujejo manj
kot 12 mesecev. V drugih primerih je mogoče na podlagi jamstva
izboljšati posojilne pogoje za najemnike mikrokreditov, kar lahko vključuje na
primer nižjo obrestno mero ali manj stroge zahteve za zavarovanje. Tako se je
na primer od romunske nebančne ustanove Patria Credit zahtevalo, da v
zameno za jamstvo zniža svojo obrestno mero za 2,9 odstotne točke in da od
strank sprejme osebno poroštvo, namesto da bi od njih zahtevala resnično
zavarovanje s premoženjem. Ker je bilo prvotno povpraševanje po jamstvih iz
mikrofinančnega instrumenta Progress manjše od pričakovanega, je bilo njihovo
trajanje podaljšano s treh na šest let. S tem se je povečalo zanimanje za
jamstva, do marca 2012 pa je bilo začetih šest jamstvenih transakcij. Financirani instrumenti V sklopu financiranih instrumentov, ki jih
sofinancirata Evropska komisija in EIB, so na voljo štiri vrste produktov: –
prednostni dolgovi[4], –
podrejeni dolgovi[5], –
posojila z delitvijo tveganja[6] in –
soudeležba v kapitalu (neposredni ali posredni
lastniški kapital). Z uporabo prednostnih dolgov je lažje poiskati
posrednike z likvidnimi sredstvi, ki lahko ta sredstva posodijo kot
mikrokredite. V skladu z začetnimi pričakovanji je bil ta produkt s
13 ponudniki mikrokreditov, ki so se odločili zanj, doslej najbolj
priljubljen. Eden od razlogov za prevlado prednostnih dolgov je, da so to
razmeroma preprosti produkti, ki jih je mogoče uporabiti hitreje kot bolj
dodelane podrejene dolgove, posojila z delitvijo tveganja ali soudeležbo v
kapitalu. Podrejeni dolgovi omogočajo razbremenitev
kapitala, zlasti za majhne banke, ki želijo povečati svojo kapitalsko
ustreznost, da bi tako izpolnile zakonske zahteve. Ob uporabi teh instrumentov
je lažje pridobiti dodatno financiranje od drugih vlagateljev, zato se z njimi
ustvari učinek vzvoda. Pri podrejenih dolgovih morajo posredniki ustvariti
mikroposojilni portfelj v vsaj dvakratnem znesku prejetega posojila. Do
marca 2012 je eden od ponudnikov mikrokreditov (Volksbank Slovenia)
sklenil pogodbo o podrejenih dolgovih. Posojila z delitvijo tveganja združujejo elemente
prednostnih dolgov in delitve tveganja v portfelju. Pri posojilih z delitvijo
tveganja morajo posredniki zagotoviti znesek v višini prejetega posojila. To
pomeni, da se z učinkom vzvoda prav tako zagotovi vsaj dvakrat večji znesek od
prvotnega. Za posojila z delitvijo tveganja se bodo najverjetneje odločale
banke, zlasti v okviru projektov manjšega obsega.[7] Lastniški kapital se lahko zagotovi v obliki
neposrednih naložb v ponudnika mikrokredita ali posrednih naložb v sklad, ki
vlaga v ponudnike mikrokreditov. Ker lahko ponudniki mikrokreditov ob pomoči
lastniškega kapitala pridobijo dodatno financiranje, morajo posredniki
zagotoviti mikroposojilni portfelj v vsaj trikratni vrednosti prejete
kapitalske naložbe[8]. Dopolnjevanje med jamstvi in financiranimi
instrumenti Storitve raznovrstnih
produktov mikrofinančnega instrumenta Progress so namenjene zelo različnim
posrednikom iz različnih delov Evrope. Poleg tega se navedena sklopa zadevnega
instrumenta dopolnjujeta. Prvič, dostopnost jamstev in financiranih
instrumentov pozitivno vpliva na geografski doseg, saj je oboje namenjeno
uporabi v različnih državah (glej oddelek 2.1). Drugič, če ponudnik
mikrokreditov prejme podporo iz obeh sklopov, se produkti uporabijo tako, da se
med seboj dopolnjujejo. Banka Pancretan Cooperative Bank (EL) bo na
primer (i) uporabila zaščito pred tveganjem z jamstvom za kritje bolj
tveganega portfelja novih podjetnikov z manj kot triletno poslovno zgodovino
ali novih najemnikov kreditov, ki ne morejo zagotoviti zadostnega zavarovanja s
premoženjem, in hkrati (ii) črpala iz financiranja iz okvira prednostnih
dolgov, da bi ustvarila ločen portfelj za obstoječa podjetja, ki bi v trenutnih
gospodarskih razmerah morda težko dobila mikroposojila. Preglednica 1: Pregled transakcij iz
sklopa mikrofinančnega instrumenta Progress do 31. marca 2012 Država članica || Posrednik || Instrument || Podpora posredniku (v EUR) BE || microStart || jamstvo || 111 375 BG || Mikrofond || prednostni dolgovi || 3 000 000 BG || JOBS MFI || prednostni dolgovi || 6 000 000 CY || Cooperative Central Bank || prednostni dolgovi || 8 000 000 FR || Créasol || prednostni dolgovi || 1 000 000 EL || Pancretan Cooperative Bank || jamstvo prednostni dolgovi || 803 250 8 750 000 LT || Siauliu Bankas || prednostni dolgovi || 5 000 000 NL || Qredits || jamstvo || 750 000 PL || FM Bank || jamstvo || 1 940 000 PL || Inicjatywa Mikro || prednostni dolgovi || 4 000 000 PT || Millenium Bank || jamstvo || 309 488 RO || Patria Credit || jamstvo prednostni dolgovi || 960 000 8 000 000 RO || FAER || prednostni dolgovi || 1 000 000 RO || Banca Transilvania || prednostni dolgovi || 7 500 000 SI || Volksbank Slovenia || podrejeni dolgovi || 8 750 000 ES || ICREF || prednostni dolgovi || 8 000 000 12 držav članic || 16 ponudnikov mikrokreditov || 18 pogodb || 73 874 068 Finančni obseg EIS je do 31. marca 2012 ponudnikom
mikrokreditov odobril skupaj 73,87 milijona EUR. V sklopu jamstev je bilo odobrenih
4,87 milijona EUR (od skupaj 25 milijonov EUR, ki so bili
na voljo za jamstva). To je veliko manj od pričakovanih
8 milijonov EUR, kolikor naj bi jih bilo odobrenih do konca
leta 2011. Vendar je EIS potrdil, da je čedalje več povpraševanja po
jamstvih. Zato naj bi bilo v letu 2012 sklenjenih več dodatnih pogodb, med
njimi tudi pogodbe za večje zneske. Povpraševanje se je povečalo tudi zaradi
podaljšanja trajanja jamstev s treh na šest let. V sklopu financiranih instrumentov je znesek v
višini 69 milijonov EUR, odobren ponudnikom mikrokreditov, presegel
pričakovanih 44 milijonov EUR. To je treba pripisati velikemu
povpraševanju v zadevnem sektorju in nenehnim prizadevanjem sklada EIS za
sklenitev poslov. Izplačila iz sklopa pogodb o prednostnih dolgovih
se izvršijo v obrokih v 18- do 24-mesečnem obdobju. Zato se pričakuje, da bodo
transakcije, sklenjene v letu 2011, dokončno izplačane v letu 2013.
Prvi obrok se izplača, ko ponudnik mikrokredita izpolni nekatere pogoje, na
primer v zvezi z operativno pripravljenostjo ali izboljšanjem strankinih
posojilnih praks. Posamezno izplačilo običajno ne presega 50 % celotnega
odobrenega zneska. Nadaljnja izplačila se izvedejo šele, ko so izpolnjeni
predhodno izpogajani cilji za oblikovanje mikroposojila. Do marca 2012 je bilo izplačanih
19,1 milijona EUR: 4 milijoni EUR banki Cooperative
Central Bank (CY), 4 milijoni EUR javni ustanovi ICREF
(ES), 4 milijoni EUR nebančni ustanovi Patria Credit (RO),
2,5 milijona EUR banki Siauliu Bankas (LT),
2 milijona EUR nebančni ustanovi JOBS MFI (BG),
1,5 milijona EUR nebančni ustanovi Mikrofond (BG),
0,89 milijona EUR nebančni ustanovi Inicjatywa Mikro (PL) in
0,24 milijona EUR nebančni ustanovi FAER (RO). 2.3. Sprejete
in zavrnjene vloge Ponudniki mikrokreditov, ki se želijo vključiti v
mikrofinančni instrument Progress kot posredniki, se morajo prijaviti na javni
razpis za prijavo interesa za jamstva ali predložiti vlogo neposredno pri EIS
za financirane instrumente[9].
EIS oceni predloge in primerno skrbno preveri ponudnike mikrokreditov, ki so
predložili vloge. Pri jamstvih je potrebna še odobritev Komisije. Po pridobitvi
odobritve odbora EIS se EIS pogaja o pogodbah s posredniki in z njimi podpiše
pogodbe. Doslej ni bila uradno zavrnjena še nobena vloga za
financiranje iz mikrofinančnega instrumenta Progress. Vendar pa se kar nekaj
ponudnikov mikrokreditov po prvem stiku z EIS odloči, da ne bodo predložili
vloge. Pri jamstvih se je to delno dogajalo zato, ker so ponudniki
mikrokreditov ugotovili, da financirani instrumenti konec koncev bolje
odgovarjajo njihovim potrebam. Kar zadeva financirane instrumente, sta med
transakcijami, ki ne črpajo več iz formalnih virov sredstev, pogodbi o
prednostnih dolgovih s ponudnikoma mikrokreditov, ki ne potrebujeta več podpore
mikrofinančnega instrumenta Progress. Neposredna kapitalska udeležba v okviru
posojilne platforme enakovrednih partnerjev je bila opuščena, in sicer zaradi
negotovosti glede skladnosti s sklepom. Splošneje, nekaj kontaktov v zgodnejših
fazah ni privedlo do konkretnih transakcij zaradi prevelikih zahtevanih
zneskov, nezadostne velikosti in lastnosti tveganja ponudnika mikrokreditov ali
vprašljivih posojilnih praks. Poleg tega nekaj pogodb, ki jih je odbor EIS že
odobril, še ni bilo sklenjenih, zato ostaja njihova prihodnost negotova. To
velja za posredno kapitalsko naložbo v sklad s sedežem v Združenem kraljestvu,
ki je bila odobrena že decembra 2010. Zdi se, da zaradi sprememb v strukturni
ureditvi posrednika ni več zanimanja za sklenitev pogodbe s skladom EIS.
Pogajanja o sklenitvi pogodbe z italijanskim ponudnikom, ki jo je sklad EIS
odobril, je bil zadržan do potrditve nove kapitalske injekcije na ravni
posrednika. Nazadnje, prihodnost pogodbe o podporoštvu z italijansko jamstveno
ustanovo je negotova zaradi nedavnih sprememb v nacionalni zakonodaji. Zaradi
spremembe je otežena zmožnost jamstvene ustanove, da izpolni zahteve v zvezi z
dodatnostjo iz okvira mikrofinančnega instrumenta Progress. 3. Vpliv na ravni
najemnikov mikrokreditov 3.1. Višina
mikroposojil in število upravičencev Cilji Pri mikrokreditih za končne upravičence se
ocenjuje, da se bodo ob upoštevanju učinka finančnega vzvoda zaradi skupnega
proračuna v višini 203 milijonov EUR mikroposojila povečala na
500 milijonov EUR, to je približno 46 000 mikroposojil. Na podlagi pogodbenih določb 18 pogodb, ki so
bile doslej sklenjene s ponudniki mikrokreditov, se pričakuje, da bo znesek v
višini 73,87 milijona EUR, ki je bil dodeljen do marca 2012 – to
je več kot tretjina celotnega proračuna, ki je na voljo, v naslednjih letih
omogočil najem mikroposojil v višini več kot 170 milijonov EUR. Za to
je predvidenih nekaj spodbud za posrednike: če ne bi bili izpolnjeni dogovorjeni
cilji v zvezi z ustvarjanjem mikroposojil (na primer v okviru prednostnih
dolgov), bi moral ponudnik mikrokreditov prej poplačati posojilo. To je jasna
spodbuda za to, da se sredstva dejansko in učinkovito posodijo naprej
najemnikom mikrokreditov. Podobna spodbuda se uporablja za jamstva: ta se
načeloma zagotavljajo brezplačno, vendar morajo ponudniki mikrokreditov plačati
strošek rezervacije sredstev, če izplačajo manj kot 90 % dogovorjene
višine mikroposojil. Višina ustvarjenih mikroposojil in število
upravičencev Do marca 2012 so ponudniki mikrokreditov v
BE, BG, ES, LT, NL, PL in RO[10]
ustvarili mikrokredite v skupnem znesku 26,8 milijona EUR
(17,8 milijona EUR iz jamstev in 9,1 milijona EUR iz
financiranih instrumentov). To se ujema s 15,72 % pričakovanega obsega, ki
naj bi bil dosežen v okviru 18 pogodb, sklenjenih do marca 2012. Kar zadeva število mikroposojil, so jih ti
ponudniki mikrokreditov do marca 2012 izplačali 2 933 (1 834 iz
jamstev in 1 099 iz financiranih instrumentov). To se ujema s 17,8 %
pričakovanega skupnega obsega za 18 pogodb. Po ocenah sklada EIS trenutne številke večinoma
ustrezajo tipičnemu vzorcu za oblikovanje mikrokreditnih portfeljev v dve- do
triletnem vključitvenem obdobju po sklenitvi posamezne pogodbe. Za vzorce
izvajanja je značilno nelinearno oblikovanje portfelja s počasnejšim začetkom,
ki mu sledi hitrejše povečanje obsega. Ponudnik mikrokreditov se mora po
sklenitvi pogodbe pripraviti na začetek mikroposojilnih dejavnosti, zlasti ob
zagonu novega mikroposojilnega produkta. Lahko se na primer zgodi, da mora
javna ustanova pred izplačilom prvega mikroposojila izpeljati postopek zbiranja
ponudb, na podlagi katerega izbere banko, s katero bo sodelovala. To lahko
traja več mesecev. Jamstva so običajno na voljo dve leti,
vključitveno obdobje za prednostne dolgove pa traja od dve do tri leta. To
pomeni, da morajo ponudniki mikrokreditov, ki so doslej sklenili pogodbe, med
letoma 2013 in 2015 doseči ciljne obsege in dogovorjeno število mikroposojil.
3.2. Vrste
končnih upravičencev Ponudniki mikrokreditov, ki delujejo ob podpori
mikrofinančnega instrumenta Progress, se obračajo na širok krog končnih
upravičencev. Nekateri se osredotočajo na samozaposlene osebe
in/ali mikropodjetja na splošno, na primer banke Banca Transilvania (RO), ki se
predstavlja kot „banka za podjetne ljudi“, Cooperative Central Bank (CY) s
svojo ponudbo za samostojne podjetnike ali Pancretan Cooperative Bank (EL), ki
se osredotoča na obstoječa mikropodjetja s težavami pri dostopu do finančnih
sredstev. Nekaj ponudnikov mikrokreditov se obrača na
podjetnike na podeželju, pri čemer se osredotočajo na kmetijstvo. To je posebej
pomembno v državah, v katerih so banke večinoma skoncentrirane v velikih
mestih. Nebančni ustanovi FAER in Patria Credit tako zapolnjujeta veliko vrzel
v Romuniji, nebančna ustanova Mikrofond pa v Bolgariji. Tudi nebančna ustanova
Inicjatywa Mikro (PL) se osredotoča na samozaposlene, zlasti na kmetijske
proizvajalce. Več ponudnikov mikrokreditov želi ponuditi dostop
do financiranja novim podjetnikom, ki se običajno obravnavajo kot sorazmerno
tvegana skupina. Banka FM Bank (PL) se osredotoča na podjetja, mlajša od
12 mesecev. Nebančna ustanova Qredits (NL) ima portfelj z jamstvom
mikrofinančnega instrumenta Progress, iz katerega financira nove podjetnike.
Banki Volksbank Slovenia in Pancretan Cooperative Bank (EL) se osredotočata na
mikropodjetja, mlajša od treh let. Tudi banka Pancretan Cooperative Bank se
obrača na najemnike mikrokreditov z izvedljivim poslovnim načrtom, ki pa ne
morejo zagotoviti zadostnega zavarovanja s premoženjem. Nazadnje, nekaj posrednikov iz okvira
mikrofinančnega instrumenta Progress se osredotoča na posebej ranljive skupine,
kot so mladi in ženske (ICREF (ES). Nebančna ustanova JOBS MFI (BG)
zagotavlja mikroposojila in mikronajeme brezposelnim osebam oziroma iskalcem
zaposlitve, ki želijo ustanoviti svoje podjetje. Skoraj vse stranke nebančne
ustanove microStart (BE) so osebe s priseljenskim ozadjem, banka Siauliu Bankas
(LT) pa si je kot cilj zastavila, da bo financirala vsaj 50 % podjetnic in
mikropodjetij, ki zaposlujejo večinoma ženske ali so ženske njihove edine
lastnice. Banka Millennium Bank (PT) je kot del svojega portfelja vzpostavila
sodelovanje z združenjem, ki podpira socialno izključene osebe, na primer
brezdomce, nekdanje odvisnike od drog in Rome. Nebančna ustanova Créasol (FR)
se osredotoča na brezposelne osebe, pogosto s priseljenskim ozadjem, ki želijo
ustanoviti svoje podjetje ali ga razviti in ki jih je banka v njihovi regiji
zavrnila. 3.3. Socialni
vpliv mikrofinančnega instrumenta Progress in njegov vpliv na zaposlovanje EIS Komisiji poroča o socialnem vplivu
mikrofinančnega instrumenta Progress in njegovem vplivu na zaposlovanje, in
sicer na podlagi informacij, ki jih prejme od ponudnikov mikrokreditov, ki
delujejo ob podpori zadevnega instrumenta. Tako poročanje o socialnem vplivu ni
običajna tržna praksa, zato je bilo potrebnih nekaj prilagoditev notranjih
postopkov in sistemov, da bi lahko ponudniki mikrokreditov poročali skladu EIS.
Poročanje o socialnih vplivih se trenutno zahteva le enkrat na leto, rok za
oddajo poročil pa je 30. september. Do tega datuma leta 2011 je le pet ponudnikov
mikrokreditov začelo posojilne dejavnosti v okviru mikrofinančnega instrumenta
Progress, podatki o nekaterih vidikih pa so na voljo le za dva med njimi.
Nekatere težave je mogoče pojasniti s tem, da se je tako poročanje izvajalo
prvič. Zato podatkov o vplivih na zaposlovanje in socialnih vplivih ni mogoče
šteti za reprezentativne. Prezgodaj je še tudi za podatke o trajnostnem razvoju
podjetij, ki jim je bila podeljena podpora. Ustvarjanje delovnih mest in podjetij Učinke z vidika ustvarjanja delovnih mest v okviru
mikrofinančnega instrumenta Progress je mogoče izmeriti s številom brezposelnih
in neaktivnih oseb, ki so ob pomoči mikroposojila ustanovile svoje podjetje. Na
podlagi podatkov, ki sta jih predložili nebančni ustanovi microStart
(BE) in Mikrofond (BG), je to storilo 27,46 % njunih strank. Poleg
tega nepreverjeni dokazi kažejo na to, da so bile nekatere od strank zadevnih
ustanov prej sicer zaposlene, vendar le za krajši delovni čas. Kar zadeva nekatera mikropodjetja, ki so v času
dodelitve mikroposojila že obstajala, predloženi podatki kažejo, da je bilo
skoraj 60 % podjetij, ki so prejela podporo, mlajših od enega leta. Torej
spadajo v skupino najemnikov mikrokreditov, ki se obravnavajo kot „tvegani“.
Več kot tretjina podjetij, ki jim je bila dodeljena podpora, je mlajših od šest
mesecev. Preglednica 2: Zgodovina podjetij, ki so
pridobila podporo iz mikrofinančnega instrumenta Progress (podatki iz septembra 2011) || Do dveh let || Do enega leta || Do šest mesecev FM Bank || 100 % || 94,39 % || 58,88 % Mikrofond || 40,93 % || 30,38 % || 13,50 % microStart || 90,74 % || 85,19 % || 79,63 % Patria Credit || 90,21 % || 79,02 % || 73,43 % Qredits || 75,42 % || 55,87 % || 24,39 % Skupaj || 73,01 % || 58,63 % || 34,69 % Pokrivanje zapostavljenih ciljnih skupin Verjetneje je, da bodo v podjetniški dejavnosti
sodelovale višjeizobražene kot nižjeizobražene osebe[11]. Vendar podatki, ki sta jih v
zvezi s stopnjo izobrazbe svojih strank predložili nebančni ustanovi microStart
in Mikrofond, kažejo, da je več kot tri četrtine financiranih najemnikov
mikrokreditov dokončalo le srednješolsko (71 %) oziroma osnovnošolsko (5 %)
izobraževanje. Torej navedeni posredniki ponujajo storitve tudi osebam, ki so
na trgu dela v ranljivejšem položaju. Kar zadeva zapostavljenost zaradi starosti, je
bilo približno 5 % najemnikov mikrokreditov mlajših od 25 let,
13 % pa je bilo starejših oseb (starejših od 54 let). Vendar
starostna skupina od 25 do 54 let nikakor ni enotna. Z meritvami
zastopanosti končnih upravičencev v starostni skupini od 25 do 30 let
bi lahko podrobneje opredelili zmožnost mikrofinančnega instrumenta Progress,
kar zadeva pomoč mladim pri iskanju zaposlitve. Skoraj 10 % zaposlenih v
financiranih mikropodjetjih je bilo mlajših od 25 let, 12 % pa jih je
bilo starejših od 55 let. Številke v zvezi s spolom so zelo različne. Med
strankami nebančne ustanove Mikrofond, ki deluje zlasti na kmetijskih
območjih Bolgarije, je le 28 % žensk (kar je pod nacionalnim povprečjem,
to je 31 % podjetnic[12]),
medtem ko je večina strank nebančne ustanove microStart s sedežem v
Bruslju žensk (54 %). Ta številka močno presega nacionalno povprečje, to
je 29 % podjetnic. Kar zadeva pokrivanje drugih zapostavljenih skupin
do septembra 2011, ponudnika mikrokreditov, ki sta poročala o tem
kazalniku, nista financirala nobenega invalidnega podjetnika. Vendar nebančna
ustanova Mikrofond poroča, da 18,8 % njenih strank pripada
manjšinam, najverjetneje romskim skupnostim na podeželskih območjih, na katerih
deluje. Veliko strank nebančne ustanove microStart ima priseljensko
ozadje, od tega jih je bilo 93 % rojenih v tujini. Treba bi bilo ustrezno
prilagoditi obrazce, da bi bilo to razvidno iz uradnih poročil. Na podlagi podatkov, ki so jih predložili štirje
ponudniki mikrokreditov, je v financiranih mikropodjetjih zaposlenih približno
1 % invalidov in 8 % pripadnikov manjšin. Glede na majhnost vzorca je še prezgodaj, da bi
lahko kar koli sklepali o socialnem vplivu mikrofinančnega instrumenta Progress
in njegovem vplivu na zaposlovanje. Vendar se glede na ciljne skupine, ki so
jih navedli ponudniki mikrokreditov, in prve kazalnike dejanskega vpliva zdi,
da mikrofinančni instrument Progress pripomore k ustvarjanju delovnih mest in
ponuja storitve zapostavljenim skupinam, kar ustreza cilju, ki si ga je
zastavila ta politika, to je spodbuditi socialno vključenost. Sektorska in geografska porazdelitev podjetij Do septembra 2011 se je prek petih ponudnikov
mikrokreditov, ki so predložili poročila, financiralo 1 079 najemnikov
mikrokreditov, ki delujejo v različnih sektorjih. Najbolj zastopan sektor je
trgovina z 28,5 % financiranih mikropodjetij, sledi pa ji kmetijstvo z
20 %. Visok delež mikropodjetij v kmetijskem sektorju je
mogoče pojasniti s tem, da sta bili v vzorec vključeni nebančni ustanovi Patria
Credit in Mikrofond, ki se osredotočata na kmetijska območja v
Romuniji oziroma Bolgariji. 4. Dopolnjevanje in
usklajevanje z drugimi instrumenti Evropske unije Ponudnik mikrokreditov običajno potrebuje
financiranje za oblikovanje mikroposojilnega portfelja in instrumentov za
delitev tveganja, da tako zmanjša tveganje portfelja. Potrebuje tudi semenski
kapital in nefinančno tehnično pomoč za izgradnjo ali izboljšanje svojih
institucionalnih zmogljivosti. V preteklih nekaj letih so bili zagotovljeni
različni elementi mikrofinančne podpore v okviru več dopolnjujočih se
instrumentov EU: ·
mikrofinančni instrument Progress zapolnjuje veliko
vrzel v financiranju portfeljev; ·
jamstva za mikrokreditne portfelje so na voljo že v
okviru programa za konkurenčnost in inovativnost. Danes se postavke programa za
konkurenčnost in inovativnost ter mikrofinančnega programa Progress
dopolnjujejo. Mikrokreditna jamstva se iz okvira programa za konkurenčnost in
inovativnost načeloma izdajajo le, če ni mogoče skleniti pogodbe na podlagi
mikrofinančnega instrumenta Progress zaradi ciljnega geografskega območja
(države nečlanice EU), velikosti največjega zneska ali izključno komercialne
usmerjenosti portfelja. EIS je na svoji spletni strani objavil smernice o
dodeljevanju poslov, s katerimi želi ponudnikom mikrokreditov pomagati pri
oddaji vlog; ·
manjši znesek semenskega kapitala kot pomoč pri
oblikovanju zmogljivosti mikrofinančnih posrednikov je bil dodeljen iz
pripravljalnih ukrepov Evropskega parlamenta, da bi tako spodbudili razvoj
ponudnikov mikrokreditov v EU. Nebančni ustanovi MicroStart in Qredits
sta prejeli dopolnjujočo se podporo iz mikrofinančnega instrumenta Progress in
pripravljalnih ukrepov Evropskega parlamenta. Ker so bili pripravljalni ukrepi
Evropskega parlamenta pilotni, za tekoče finančno obdobje ni več na voljo
semenski kapital iz tega vira. Ker pa je bila pobuda uspešna, je Komisija
element oblikovanja zmogljivosti vključila v svoj instrument mikrofinančne
podpore, predlagan v okviru programa za socialne spremembe in inovacije (glej
tudi oddelek 5); ·
ponudniki mikrokreditov lahko v okviru pobude
JASMINE, katere namen je izboljšati zmogljivost ponudnikov mikrokreditov na
različnih področjih, kot so institucionalno upravljanje, informacijski sistemi,
standardi poročanja in upravljanje tveganja, pridobijo ovrednotenje in/ali
oceno svoje organizacije, na podlagi katerih se opravi svetovanje in izobraževanje
po meri, da bi tako odpravili ugotovljene šibke točke. Pobuda JASMINE
ponudnikom mikrokreditov pomaga pri pripravah na izpolnitev pogojev za
upravičenost do nadaljnje podpore. Več uporabnikov storitev iz okvira pobude
JASMINE se je uspešno prijavilo za pomoč iz okvira mikrofinančnega instrumenta
Progress, na primer nebančne ustanove JOBS MFI (BG), Mikrofond
(BG), Créasol (FR), Qredits (NL), Patria Credit (RO) in FAER
(RO). In tudi obratno: več posrednikov, ki delujejo v okviru mikrofinančnega
instrumenta Progress (na primer nebančni ustanovi Qredits in microStart),
je naknadno predložilo vlogo za pobudo JASMINE. To dokazuje, da se zadevni
pobudi dopolnjujeta[13]; ·
mikrofinančni instrument Progress dopolnjuje tudi
strukturne sklade. Več držav članic črpa za financiranje storitev poslovnega
razvoja, na primer mentorstva ali usposabljanja začetnikov, sredstva Evropskega
socialnega sklada (ESS). Znano je, da te storitve povečujejo delež preživetja
novih podjetij, čeprav so za ponudnike mikrokreditov drage. Zato morajo
ponudniki mikrokreditov, ki delujejo ob podpori mikrofinančnega instrumenta
Progress, sodelovati z organizacijami, ki zagotavljajo te storitve, zlasti
organizacijami, ki jih financira ESS; ·
Komisija je vzajemno učenje na tem področju
poenostavila z ustanovitvijo skupnosti praks vključujočega podjetništva
(Community of Practice on Inclusive Entrepreneurship, COPIE). To omrežje
upravnih organov sklada ESS je razvilo več orodij, ki vključujejo načrtovanje
ukrepov, upravljanje kakovosti, podjetniško izobraževanje, dostop do
financiranja in celovito podjetniško podporo. Ta orodja so zasnovana tako, da
odgovornim za sprejemanje politik pomagajo pri izboljšanju podpornih sistemov
za to, da bi postalo podjetništvo izvedljiva možnost za vse člane družbe, tudi
zapostavljene skupine. Zadevna orodja so na voljo na internetu;[14] ·
nekatere države članice in regije del dodeljenih
sredstev iz strukturnih skladov uporabljajo za izboljšanje dostopa do
financiranja za mikropodjetja, in sicer neposredno ali prek holdinških skladov,
tudi v okviru pobude JEREMIE. 5. Sklepne ugotovitve in
obeti Čeprav mikrofinančni instrument Progress polno
deluje šele dobro leto, je že sedaj mogoče zbrati več pozitivnih sklepnih
ugotovitev. 18 sklenjenih pogodb kaže na to, da mikrofinančni instrument
Progress ustreza potrebam zelo različnih ponudnikov mikrokreditov po vsej EU.
Po pričakovanjih bodo do konca leta 2012 sklenjeni nadaljnji sporazumi s
ponudniki mikrokreditov v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, na Irskem, v Italiji, na
Švedskem in v Združenem kraljestvu. Iz poročil ponudnikov mikrokreditov je
razvidno, da ta instrument pozitivno vpliva na zaposlovanje in socialno
vključevanje. Komisija bo skupaj s skladom EIS preučila, kako bi bilo mogoče
izboljšati okvir za poročanje o socialnih vplivih. Komisija je za prihodnje finančno obdobje
(2014–2020) predlagala nadaljnjo podporo mikrofinančnemu razvoju povsod v EU,
in to v okviru programa za socialne spremembe in inovacije.[15] Tako bi se oprli na uspešen
vmesni model s ponudbo podobno raznovrstnih produktov, razširjanjem najboljših
praks in pionirskim pristopom do finančnega vključevanja s krepitvijo
nezadostno preskrbljenih tržnih segmentov. Ena od kritik v zvezi s tekočim
finančnim obdobjem je, da je mikrofinančna podpora EU razpršena med več ločenih
– čeprav dopolnjujočih se – programov. S predlaganim programom za socialne
spremembe in inovacije bi želeli ustvariti enotno shemo za mikrofinančno
podporo. S tem programom bo tudi omogočen dostop do financiranja za oblikovanje
zmogljivosti ponudnikov mikrokreditov na podlagi izkušenj, pridobljenih v
pobudi pripravljalnih ukrepov Evropskega parlamenta, zagotovljeno pa bo tudi
financiranje tehnične pomoči za ponudnike mikrokreditov. Strukturna sklada ESRR
in ESS, ki ju skupaj upravljajo Komisija in organi držav članic, bosta še
naprej omogočala financiranje mikrofinančnih shem, ukrepov
za oblikovanje zmogljivosti in podjetniških podpornih
storitev povsod v EU. [1] Za več podrobnosti glej poročilo o uporabi v
letu 2010 (COM(2011) 195). [2] Prvotno predvideni znesek v višini
100 milijonov EUR je bil povišan za 3 milijone EUR iz
pripravljalnih ukrepov Evropskega parlamenta (za več podrobnosti glej poročilo
o uporabi v letu 2010). [3] Za podroben opis jamstev glej poročilo o uporabi v
letu 2010 (COM(2011) 195). [4] V primeru stečaja najemnika mikrokredita je treba
prednostne dolgove poplačati pred poplačilom vseh preostalih kreditov. [5] Financiranje je podrejeno prednostnim upnikom. [6] Prednostni dolgovi, združeni z delitvijo tveganja v
mikrokreditnem portfelju. [7] Prvi sporazum o posojilu z delitvijo tveganja bo
verjetno sklenjen v letu 2012. [8] V letu 2012 bo verjetno uresničen sporazum o
posredni kapitalski naložbi s skladom v Združenem kraljestvu. [9] http://www.eif.org/what_we_do/microfinance/progress/index.htm. [10] Navedeni podatki se nanašajo na mikroposojilne portfelje,
ki so jih ustvarili ponudniki mikrokreditov ob pomoči mikrofinančnega
instrumenta Progress. [11] Evropska komisija, Flash Eurobarometer 283, Entrepreneurship
in the EU and beyond. A survey in the EU, EFTA countries, Croatia, Turkey, the
US, Japan, South Korea and China (Podjetništvo v EU in drugje po svetu.
Raziskava, opravljena v EU, državah Efte, na Hrvaškem, v Turčiji, Združenih
državah, na Japonskem, v Južni Koreji in na Kitajskem), maj 2010. [12] Evropska komisija, Enakost žensk in moških – 2010
(COM(2009) 694 final). [13] V sklopu instrumenta, ki se predlaga kot naslednik za
mikrofinančno podporo v okviru programa za socialne spremembe in inovacije
(glej oddelek 5), se bo od ponudnikov mikrokreditov zahtevalo izvajanje
visoko kakovostnih standardov v skladu z načeli evropskega kodeksa pravilnega
ravnanja za ponudnike mikrokreditov. [14] www.cop-ie.eu. [15] COM(2011) 609 final.