17.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 139/27


Mnenje Odbora regij – Strategija širitve in glavni izzivi v obdobju 2012–2013

2013/C 139/06

ODBOR REGIJ

poudarja, da gre pri procesu širitve za preseganje delitev Evrope in prispevek k miroljubni združitvi celine. V političnem smislu je širitev pripomogla k reševanju velikih problemov in k večji demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in stabilnosti v EU. V gospodarskem smislu je proces širitve prispeval k večji blaginji in konkurenčnosti, kar razširjeni Uniji omogoča, da se bolje odziva na izzive globalizacije;

želi jasno poudariti, da je uspešen proces širitve ena od njegovih glavnih političnih prednostnih nalog. Odbor regij meni, da je vloga lokalnih in regionalnih oblasti v procesu širitve temeljnega pomena;

si dejavno prizadeva pomagati lokalnim in regionalnim oblastem v državah širitve pri pripravi na prihodnje obveznosti v EU, pri priznavanju njihove vloge in spodbujanju vzpostavljanja stikov ter pri sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi EU;

meni, da bi EU morala spodbujati države kandidatke, naj zagotovijo, da prenesene pristojnosti odražajo raven odgovornosti, ki jo je treba prevzeti pri uporabi pravnega reda EU na lokalni in regionalni ravni; hkrati bi bilo treba to odgovornost podpreti s sorazmernimi finančnimi sredstvi. Brez teh lokalne in regionalne oblasti ne morejo ustrezno izvajati reform;

zato poudarja, da morajo države širitve nadalje razvijati svoj model upravljanja;

poudarja zelo pozitivne izkušnje programa instrumenta za lokalno upravo (LAF), ki se izvaja v sodelovanju z uradom TAIEX pri GD Evropske komisije za širitev in ki spodbuja ozaveščanje o pomenu EU na regionalni in lokalni ravni.

Poročevalec

Luc VAN DEN BRANDE (BE/EPP), predsednik urada za odnose med Flandrijo in Evropo

Referenčni dokument

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: Strategija širitve in glavni izzivi v obdobju 2012–2013

COM(2012) 600 final

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

Politično ozadje in pomen širitve za lokalne in regionalne oblasti ter OR

ODBOR REGIJ

1.

poudarja, da je treba to mnenje obravnavati v okviru pretekle zaveze OR procesu širitve. Prispevalo bo k oblikovanju političnega stališča OR o strategiji širitve EU na države Zahodnega Balkana (Hrvaško, Črno goro, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Srbijo, Albanijo, Bosno in Hercegovino ter Kosovo (1)), Turčijo in Islandijo;

2.

poudarja, da gre pri procesu širitve za preseganje delitev Evrope in prispevek k miroljubni združitvi celine. V političnem smislu je širitev pripomogla k reševanju velikih problemov in k večji demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in stabilnosti v EU. V gospodarskem smislu je proces širitve prispeval k večji blaginji in konkurenčnosti, kar razširjeni Uniji omogoča, da se bolje odziva na izzive globalizacije;

3.

opozarja, da je potrebna decentralizirana politika obveščanja in komuniciranja o procesu širitve, zlasti zato, da se okrepi civilni in politični dialog med Evropsko unijo in državami širitve;

4.

želi jasno poudariti, da je uspešen proces širitve ena od njegovih glavnih političnih prednostnih nalog. Odbor regij meni, da je vloga lokalnih in regionalnih oblasti v procesu širitve temeljnega pomena;

5.

poudarja, da perspektiva vstopa v Unijo spodbuja politične in gospodarske reforme v državah članicah in ustvarja nove priložnosti za državljane v teh državah, ki so v teh kriznih časih zagotovo potrebne;

6.

opozarja na to, da mora širitvena politika ostati verodostojna in mora uživati podporo javnega mnenja, tako v Evropski uniji kot tudi v (potencialnih) državah kandidatkah. Za ustvarjanje trajne vezi med državljani in EU je ključnega pomena, da v procesu sodelujejo državljani tako držav širitve kot tudi sedanjih držav članic. Podpora evropskemu povezovanju v državah širitve je ključna. Evropske institucije ne bi smele obravnavati te podpore kot samoumevne, ampak bi jo morale izkoriščati za povečanje legitimnosti EU kot celote pred državljani;

7.

se zaveda, da političnih in socialnih reform, ki trenutno potekajo v državah širitve, ni mogoče uvesti na silo, temveč le ob upoštevanju različnosti in resnične decentralizacije;

8.

si dejavno prizadeva pomagati lokalnim in regionalnim oblastem v državah širitve pri pripravi na prihodnje obveznosti v EU, pri priznavanju njihove vloge in spodbujanju vzpostavljanja stikov ter pri sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi EU;

9.

želi s svojo strategijo na področju zunanjih odnosov spodbujati politični dialog ter sodelovanje na gospodarskem in/ali kulturnem področju med lokalnimi in regionalnimi oblastmi držav kandidatk, potencialnih kandidatk in EU. Odbor regij je v okviru EU pomembno srečevališče in koristen forum za te akterje;

10.

ugotavlja, da Evropska komisija v poročilih o napredku le na nekaj mestih namenja pozornost reformam, ki zagotavljajo nov pravni okvir za regionalne in lokalne oblasti v teh državah. EU bi morala spodbujati države kandidatke, naj zagotovijo, da prenesene pristojnosti odražajo raven odgovornosti, ki jo je treba prevzeti pri uporabi pravnega reda EU na lokalni in regionalni ravni; hkrati bi bilo treba to odgovornost podpreti s sorazmernimi finančnimi sredstvi. Brez teh lokalne in regionalne oblasti ne morejo ustrezno izvajati reform;

11.

meni, da je vključevanje novih držav članic v EU lahko uspešno le, če bodo zmogle prevzeti veljavno zakonodajo in predpise EU na vseh političnih in upravnih ravneh (uspeh pa je odvisen tudi od načina izvajanja teh določb), pri čemer je treba upoštevati, da imajo občine in regije pomembno vlogo pri upravljanju programov in skladov EU. Zato vloga regionalnih in lokalnih oblasti ne sme biti omejena na izvajanje ukrepov in sklepov, sprejetih na nacionalni ravni, ali obveščanje državljanov o procesu širitve;

12.

poudarja, da je pristop upravljanja na več ravneh, ki temelji na načelu subsidiarnosti in vsebuje partnerstvo med vsemi ravnmi upravljanja in njihovo skupno odgovornost, pomemben element evropskega povezovanja in bi zato morali pri vsakem ocenjevanju procesa širitve preučiti, ali proces spodbuja upravljanje na več ravneh. To velja ne le za prihodnjo kohezijsko in regionalno politiko, ampak tudi za uresničevanje enotnega trga, prihodnjih politik na področju okolja, podnebnih sprememb in energije, prihodnje skupne kmetijske politike in pomorske politike, stockholmskega programa, sosedske politike in nenazadnje partnersko uresničevanje strategije Evropa 2020 in sedmih vodilnih pobud prek teritorialnih paktov.

Splošne ugotovitve

ODBOR REGIJ

13.

podpira večji poudarek, ki ga Evropska komisija v strategiji širitve za obdobje 2012–2013 namenja merilom dobrega upravljanja, kot so pravna država, neodvisni pravni sistem, učinkovita javna uprava, preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala, razvoj civilne družbe in svoboda medijev;

14.

pozdravlja poglobljeno in obsežno analizo Komisije, vendar bi želel konkretnejša priporočila za odpravo pomanjkljivosti pri prenosu pravnega reda EU;

15.

znova poudarja, da je vloga lokalnih in regionalnih predstavnikov v širitvenem procesu izjemno pomembna, in zato spodbuja države širitve k nadaljevanju prizadevanj za decentralizacijo in regionalizacijo. To tudi olajšuje decentralizirano politiko obveščanja in komuniciranja ter civilni in politični dialog med Evropsko unijo in prebivalci držav širitve;

16.

zato poudarja, da morajo države širitve nadalje razvijati svoj model upravljanja, zlasti tako, da povečajo področja pristojnosti regionalnih in lokalnih oblasti ter spodbujajo resnična partnerstva med različnimi ravnmi upravljanja, pa tudi med različnimi državami in regijami;

17.

meni, da je treba okrepiti zakonodajne, finančne in upravne zmogljivosti regionalnih in lokalnih institucij, da bodo lahko čim bolje izkoristile obstoječo predpristopno pomoč in bodo pripravljene na trajno izvajanje pravnega reda EU;

18.

obžaluje, da kljub njegovim večkratnim pozivom Komisija v poročilu o širitvi še ni zagotovila polne ocene stanja izvajanja načel upravljanja na več ravneh; se zaveda, da v pravnem redu EU ni poglavja, ki bi obravnavalo decentralizacijo v državah, ki se želijo pridružiti EU, vendar predlaga, da se v zvezi s tem pripravi vrsta parametrov, ki bi lahko zagotovili smernice za države, ki izvajajo reforme;

19.

prav tako obžaluje, da se v procesu širitve ne upošteva dovolj socialna razsežnost, in poziva Komisijo, da poleg gospodarskim reformam nameni pozornost potrebnim socialnim reformam v državah kandidatkah;

20.

znova priporoča Komisiji, naj v prihodnjih poročilih o strategiji širitve izčrpneje obravnava posamezni položaj regionalne in lokalne samouprave ter tako države širitve tudi bolj očitno opozori na potrebe po reformi na področju regionalizacije in decentralizacije ter jih spodbudi k vzpostavitvi samostojne podnacionalne ravni upravljanja;

21.

poudarja zelo pozitivne izkušnje programa instrumenta za lokalno upravo (LAF), ki se izvaja v sodelovanju z uradom TAIEX pri GD Evropske komisije za širitev in ki spodbuja ozaveščanje o pomenu EU na regionalni in lokalni ravni;

22.

je trdno prepričan, da je treba spoštovati načelo dobrososedskih odnosov med državami članicami EU, državami kandidatkami in drugimi državami ter vlogo in pomen oblikovanja čezmejnega in regionalnega sodelovanja med temi državami;

23.

meni, da varstvo manjšin in spoštovanje človekovih pravic, ki spadata med temeljne vrednote Evropske unije, morata ostati pomembna elementa procesa pridruževanja EU;

24.

v zvezi s tem poudarja pomen sodelovanja s Svetom Evrope in zlasti Kongresom lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope na podlagi vseh ustreznih besedil, kot je Evropska listina lokalne samouprave.

Priporočila za posamezne države

Hrvaška

ODBOR REGIJ

25.

pozdravlja pristop Hrvaške k EU 1. julija 2013, kot je zapisno v pristopni pogodbi;

26.

pozdravlja pluralizem na parlamentarnih volitvah decembra 2011 ter njihovo učinkovito in pregledno izvedbo, vendar pa poudarja, da so potrebne izboljšave pri vodenju volilnega imenika za lokalne volitve in volitve hrvaških članov v Evropski parlament, predvidene spomladi 2013;

27.

želi spomniti Hrvaško na njene zaveze za reševanje odprtih dvostranskih in regionalnih problemov v duhu dobrososedskih odnosov in z izvajanjem pravno zavezujočih mednarodnih sporazumov, vključno s sporazumom o nasledstvenih vprašanjih;

28.

poudarja, da je treba dodatno pozornost nameniti upravnim zmogljivostim, ki so potrebne za izvajanje in spremljanje reform javne uprave, zlasti na lokalni ravni. Dodatna prizadevanja so potrebna v zvezi z vlogo lokalne in regionalne uprave pri prihodnjem upravljanju sredstev iz strukturnih skladov;

29.

izraža zadovoljstvo z doseženim napredkom v procesu decentralizacije, vendar hkrati ugotavlja, da ta proces preveč nadzoruje centralna raven;

30.

poziva Komisijo, da tudi po hrvaškem pristopu k EU nadalje spremlja, ocenjuje in podpira razvoj na podnacionalni ravni in napredek pri decentralizaciji;

31.

poudarja, da je treba nameniti pozornost preventivnim ukrepom za preprečevanje korupcije na lokalni ravni, zlasti v postopkih javnih naročil;

32.

poudarja, da ostajajo izzivi v zvezi z zmanjšanjem neenakosti v zdravstvu in med regijami ter v zvezi z vključujočim razvojem podeželja.

Islandija

ODBOR REGIJ

33.

pozdravlja dejstvo, da ima Islandija stabilne politične institucije in visoko raven lokalnega samoupravljanja, ki je del bogate demokratične tradicije te države. Lokalno demokracijo je nedavno okrepil nov zakon iz januarja 2012, ki predvideva še bolj temeljito posvetovanje med vlado in občinami;

34.

pozdravlja sprejetje več pomembnih ukrepov za krepitev financ lokalne uprave, sprejetih v luči gospodarske krize leta 2008, vendar poudarja, da je kljub temu pozitivnemu razvoju treba nadalje izboljšati zmogljivosti za pripravo in usklajevanje gospodarske politike na lokalni in regionalni ravni. Potrebno je tudi močnejše usklajevanje pri razporejanju finančnih sredstev s centralne na lokalno raven;

35.

pozdravlja dejstvo, da se je o novi ustavi glasovalo na posvetovalnem referendumu 20. oktobra 2012 in je bila potrjena z dvotretjinsko večino. Ustava prvič vsebuje tudi poglavje o lokalni upravi;

36.

toplo pozdravlja ustanovitev skupnega posvetovalnega odbora z OR, ki je sledila dobremu sodelovanju z Islandskim združenjem lokalnih oblasti, ter poudarja, da bo še naprej podpiral krepitev zmogljivosti na lokalni ravni, na primer v okviru programa instrumenta za lokalno upravo;

37.

bi pozdravil, če bi se pristopna pogajanja z Islandijo zaključila v doglednem času in bi o rezultatu odločali državljani Islandije na podlagi točnih informacij o končnem dogovoru o pristopu, dogovorjenem med Islandijo in EU.

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

ODBOR REGIJ

38.

pozdravlja nadaljnjo decentralizacijo, ki je eden od glavnih elementov Ohridskega okvirnega sporazuma, in sprejetje programa za izvajanje decentralizacije in lokalne samouprave za obdobje 2011–2014 ter s tem povezan akcijski načrt;

39.

poudarja, da je treba pospešiti napredek pri uresničevanju ciljev decentralizacije in da je glavni izziv še naprej finančna trdnost občin. Tudi če je bil delež DDV, prenesen na občine, povečan na 4 %, to ni dovolj, da bi lahko ustrezno izvajale nanje prenesene naloge;

40.

poudarja, da je na voljo le malo mehanizmov za obravnavo pomembnih razlik pri zagotavljanju javnih storitev, pri čemer so zlasti zapostavljene podeželske in majhne občine;

41.

izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja potrebnih upravnih in vodstvenih zmogljivosti za izvajanje pravnega reda EU. To se med drugim kaže pri izvajanju in uveljavljanju okoljske zakonodaje tako na nacionalni kot tudi lokalni ravni. Na področju kakovosti vode skoraj ni bilo napredka;

42.

ugotavlja, da je bil na področju regionalne politike in usklajevanja strukturnih instrumentov dosežen le majhen napredek. Treba je izboljšati upravljanje programov instrumenta za predpristopno pomoč, da se zagotovi polno in pravočasno črpanje sredstev EU;

43.

želi poudariti pomen vzdrževanja dobrih sosedskih odnosov in iskanja vzajemno sprejemljive rešitve za vprašanje imena države;

44.

priporoča, da javne oblasti na različnih ravneh lokalne uprave sodelujejo z organizacijami civilne družbe, ki jih je treba okrepiti in jim omogočiti več neodvisnosti od vseh oblik političnega vpliva;

45.

želi izraziti zaskrbljenost zaradi politične in etnične polarizacije v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, ki bi lahko ogrozila stabilnost države in potreben zagon za politične reforme.

Turčija

ODBOR REGIJ

46.

ugotavlja, da je obdobje posvetovanja o novi ustavi spodbudilo veliko dobrodošle razprave s civilno družbo in lokalnim prebivalstvom, vendar izraža zaskrbljenost zaradi premajhne preglednosti v zvezi z vprašanjem, kako so bile te razprave upoštevane pri postopku priprave in kateri deli so bili objavljeni na internetu, zaradi česar turški državljani in mednarodni akterji (med drugim OR) zelo težko spremljajo dogodke;

47.

obžaluje pomanjkanje napredka pri prenosu pristojnosti na province in lokalno upravo ter izraža zaskrbljenost zaradi nekaterih poročil o ustrahovanju izvoljenih lokalnih organov ali županov ali njihovem politično motiviranem pravnem preganjanju. V večini mest se mestni sveti (ki naj bi spodbujali udeležbo državljanov v lokalnem upravljanju) ne uporabljajo učinkovito. Poleg tega dejstvo, da so bile v letu 2011 z zakonskimi odloki ponovno centralizirane pristojnosti na področjih, kot sta prostorsko načrtovanje in obnova mest, kaže na to, da pristop k decentralizaciji ni resen. Medtem ko je turška vlada kar nekaj časa namenila reformi javne uprave, to ni bilo v korist lokalnih in regionalnih oblasti, zlasti na jugovzhodu države;

48.

izraža nezadovoljstvo, ker Turčija ne spoštuje v celoti svojih zavez iz dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu med Evropsko skupnostjo in Turčijo ter poziva Turčijo k doslednemu in nediskriminacijskemu izvajanju teh obveznosti, hkrati pa poudarja, da ima vsako novo odlašanje lahko posledice za proces širitve;

49.

pozdravlja spremembe v odnosu Sveta EU do možnosti odprtja poglavja 22 v pogajanjih o regionalni politiki in usklajevanju strukturnih instrumentov ter upa, da se bo ta pozitiven znak odrazil v normalizaciji pogajalskega procesa med Turčijo in Evropsko unijo;

50.

z obžalovanjem ugotavlja, da so na vseh državnih ravneh še velike pomanjkljivosti pri spoštovanju verske svobode, pravic žensk in manjšin, zlasti kurdske manjšine, enakosti spolov in temeljnih pravic svobode izražanja in svobode tiska; to je zasenčilo reformno zakonodajo;

51.

spodbuja dialog, ki je bil vzpostavljen med turško vlado in predstavniki turških Kurdov;

52.

pozdravlja izvajanje pozitivne agende v skladu s pogajalskim okvirom in ustreznimi sklepi Sveta in Evropskega sveta;

53.

izraža nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja kakršnih koli prizadevanj Turčije in drugih strani, udeleženih v sporu, da bi v okviru Združenih narodov in resolucij Varnostnega sveta ZN ter načel in vrednot, na katerih je osnovana EU, našle sprejemljivo rešitev za protipravno zasedbo območja severnega Cipra, in poziva turško vlado, naj konkretno podpre pogajanja pod vodstvom generalnega sekretarja Združenih narodov in sprejme ukrepe za celovito rešitev ciprskega vprašanja, tako da nemudoma umakne svoje oborožene sile s Cipra, razreši vprašanje naseljencev in omogoči, da se zaprto območje Famagusta vrne zakonitim prebivalcem v skladu z Resolucijo 550 (1984) Varnostnega sveta Združenih narodov;

54.

ugotavlja, da se po eni strani sprejema reformna zakonodaja, po drugi strani pa je to zasenčeno zaradi kršitev, med drugim svobode tiska in izražanja;

55.

pozdravlja oblikovanje službe neodvisnega varuha človekovih pravic v Turčiji, ki jo je treba ustrezno izvajati;

56.

poudarja, da je treba na lokalni ravni okrepiti mehanizme za izboljšanje preglednosti, odgovornosti in vključevanja, ter spodbuja neprestan boj proti korupciji, zlasti na občinski ravni;

57.

želi poudariti, da bo stalno sodelovanje na podnacionalni ravni koristilo tako Turčiji kot tudi EU. Zato ponavlja svojo zavezo, da se delovna skupina OR in Turčije razvije v skupni posvetovalni odbor.

Črna gora

ODBOR REGIJ

58.

pozdravlja sprejetje zakona o teritorialni razčlenitvi Črne gore in novelo zakona o lokalni samoupravi, ki morata povečati preglednost, učinkovitost in odgovornost lokalne uprave;

59.

poudarja, da mora Črna gora okrepiti upravne zmogljivosti v vzpostavljenih strukturah instrumenta za predpristopno pomoč in jih ustrezno pripraviti, da bo povečala spodobnost črpanja predpristopnih sredstev;

60.

ugotavlja, da je eden od največjih problemov na lokalni ravni nezadostno usposobljeno osebje, zato se pristojnosti, ki se prenašajo na podlagi decentralizacije, ne morejo izvajati;

61.

obžaluje, da na področju socialnega varstva ni zaznati napredka, da je še vedno problematično sprejemanje beguncev, notranje razseljenih oseb in etničnih manjšin v mestih, na področju upravne in fiskalne decentralizacije socialnih storitev pa je napredek omejen;

62.

priporoča krepitev prizadevanj pri preprečevanju korupcije in boju proti njej na ugotovljenih ranljivih področjih: v lokalni samoupravi, pri prostorskem načrtovanju, javnih naročilih, privatizaciji, v izobraževanju in zdravstvu;

63.

pozdravlja ustanovitev skupnega posvetovalnega odbora OR in Črne gore v letu 2012 in pričakuje obojestransko koristno sodelovanje s podnacionalnimi črnogorskimi oblastmi v prihodnjih letih.

Srbija

ODBOR REGIJ

64.

z zadovoljstvom ugotavlja, da srbska ustava državljanom zagotavlja pravico do avtonomnih pokrajin in lokalne samouprave, vendar pa izraža obžalovanje, da obstaja velik prepad med načeli, zapisanimi v zakonih, in njihovim izvajanjem v praksi;

65.

izraža obžalovanje, da ukrepi centralne oblasti (znižanje prispevkov za lokalno upravo) nadalje otežujejo izvajanje nalog lokalne uprave;

66.

poudarja, da je treba razjasniti zakonodajo o financiranju občin in jo ustrezno izvajati, da se zagotovi predvidljivo financiranje občin;

67.

obžaluje, da je nacionalni svet za decentralizacijo še vedno nedejaven in da ni zadostnega posvetovanja z lokalnimi oblastmi pri sprejemanju odločitev, ki se nanašajo na pripravo nove zakonodaje ali spremembo obstoječih zakonov, ki imajo posledice za lokalno raven;

68.

poudarja, da so upravne zmogljivosti na lokalni ravni šibke in da so med občinami še vedno pomembne razlike. Obžaluje, da zakon o javnih uslužbencih ne velja za zaposlene v lokalni upravi;

69.

pozdravlja napredek na področju regionalne politike in usklajevanja strukturnih instrumentov. Ugotavlja, da je Srbija zaključila pripravljalno fazo za decentralizirano upravljanje instrumenta za predpristopno pomoč za štiri področja, in poudarja, da je treba zlasti v zvezi s pripravo trdnega fonda projektov na podlagi ustreznih strategij še naprej zagotavljati primerne zmogljivosti za izvajanje;

70.

izraža zadovoljstvo nad vidno vlogo civilne družbe v družbenem, gospodarskem in političnem življenju države ter pri spodbujanju demokratičnih vrednot, poudarja pa tudi njen pomen na lokalni ravni in v procesu odločanja.

Albanija

ODBOR REGIJ

71.

pozdravlja napredek Albanije pri uresničevanju političnih meril za pristop k EU; pozdravlja izboljšanje političnega dialoga med vlado in opozicijo ter poudarja izjemen pomen dobre izvedbe parlamentarnih volitev v letu 2013 za tekoče delovanje temeljnih demokratičnih institucij; poziva albanske organe oblasti, naj okrepijo prizadevanja za spodbujanje in izvajanje potrebnih reform v predpristopnem procesu, zlasti kar zadeva človekove pravice, enakost spolov, varstvo manjšin in lastninskih pravic, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter izvajanje tvorne politike izseljevanja;

72.

se je seznanil z analizami Evropske komisije, ki je ugotovila, da v zvezi z reformo lokalne uprave ni bilo nobenega napredka. Zakon o teritorialnem načrtovanju iz leta 2009 se izvaja zelo počasi. Zdi se, da je med regijami vse večji prepad v zvezi s potenciali gospodarskega in socialnega razvoja. To je treba nujno obravnavati;

73.

ugotavlja, da male lokalne upravne enote v mnogih primerih ekonomsko niso vzdržne. Odločanje na lokalni ravni ni pregledno ter ni posvetovanja z organizacijami civilne družbe in ostalimi zainteresiranimi stranmi;

74.

ugotavlja, da na področju financiranja, zlasti pobiranja davkov, lokalne oblasti od leta 2011 niso naredile napredka; poleg tega poudarja potrebo po krepitvi zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti za upravljanje s proračunskimi prihodki ter nadzor operativnih sistemov in sredstev iz instrumenta za predpristopno pomoč;

75.

izraža zadovoljstvo z imenovanjem varuha človekovih pravic in poziva albanske oblasti, da zagotovijo dovolj sredstev za to institucijo;

76.

poudarja, da spodbudni znaki očitno kažejo zmanjševanje globokih političnih razhajanj, ki že več let zavirajo politične reforme; zato spodbuja obe združenji, ki predstavljata podnacionalne oblasti (Albansko združenje občin in Albansko združenje lokalnih oblasti), da na vseh pomembnih področjih okrepita sodelovanje in da preprečita spodkopavanje lokalne in regionalne zastopanosti v državi;

77.

poudarja, da je majhen napredek na področju regionalne politike in usklajevanja strukturnih instrumentov sicer dobrodošel, vendar pa je treba storiti več.

Bosna in Hercegovina

ODBOR REGIJ

78.

ugotavlja, da je Bosna in Hercegovina še vedno država z mednarodnim sistemom upravljanja in varnosti, kar pomeni, da trenutno niti centralne državne institucije ne določajo v celoti političnega in zakonodajnega procesa, kaj šele lokalne in regionalne oblasti;

79.

poudarja, da sedanje politične razmere v Bosni in Hercegovini negativno vplivajo na sposobnost države, da zagovarja enotno stališče o zadevah v zvezi z EU. Poleg tega ugotavlja, da Bosna in Hercegovina zaradi političnega in institucionalnega zastoja ne more uresničevati zavez v zvezi z lokalno samoupravo in regionalno avtonomijo, kar pomeni, da „je to resno prizadelo delovanje lokalne samouprave“ in „preprečuje kakršno koli obliko decentralizacije v državi“. Vse večja razdrobljenost države in občin zaradi etnične razdeljenosti krepi nezaupanje v lokalno upravo;

80.

obžaluje, da zaradi zapletenega sistema upravljanja in institucionalnega zastoja zakonodaja ni ustrezno poenotena na ravni entitet BiH, zato otežuje zlasti reševanje nujnih vprašanj, kot je boj proti trgovini z ljudmi;

81.

se zavzema za usklajevalni mehanizem med različnimi ravnmi upravljanja za prenos, izvajanje in uporabo evropske zakonodaje, da bo država sposobna govoriti z enim glasom o evropskih zadevah in bo lahko ciljno uporabljala predpristopna sredstva;

82.

ugotavlja, da poročilo Evropske komisije pozdravlja zakonodajo o entitetah, ki je v veliki meri v skladu z Evropsko listino o lokalni samoupravi, kar je treba oceniti kot pozitivno. Vendar pa je treba poudariti, da Bosna in Hercegovina še ni podpisala dodatnega protokola k Evropski listini o lokalni samoupravi o pravicah državljanov do sodelovanja pri zadevah lokalnih oblasti;

83.

pozdravlja decentralizacijo pravnega sistema. Po drugi strani obžaluje, da je le malo napredka pri reformi javne uprave, kjer se zdi, da je trenutni problem nezadostno usklajevanje med različnimi ravnmi uprave in premajhna javna podpora reformam;

84.

pozdravlja vse pobude za izboljšanje varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zlasti sprejetje sprememb ustave sarajevskega kantona v skladu s sodbo velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Sejdić-Finci, ki etnično neopredeljenim osebam in etničnim manjšinam daje možnost, da v skupščini oblikujejo neodvisno frakcijo, ter oblasti na vseh ravneh v Bosni in Hercegovini poziva k sprejetju podobnih sprememb;

85.

izraža zadovoljstvo nad dobro organizacijo lokalnih volitev oktobra 2012, ki so potekale mirno in v skladu s standardi Sveta Evrope in mednarodne skupnosti za demokratične volitve, čeprav je potek volitev na lokalni ravni izjemno spolitiziran;

86.

z zadovoljstvom ugotavlja, da razvoj civilne družbe še naprej spodbuja Mehanizem za spodbujanje razvoja civilne družbe, ki je organizacija EU, ustanovljena leta 2008 za podporo organizacij civilne družbe, in sicer s projektom za krepitev lokalne demokracije.

Kosovo

ODBOR REGIJ

87.

pozdravlja pomemben napredek pri decentralizaciji v preteklih letih in prizadevanja ministrstva za lokalno upravo za zagotovitev učinkovitejšega spremljanja lokalnih upravnih struktur, vendar meni, da se morajo nadaljevati prizadevanja za krepitev uprave na občinski ravni;

88.

z zadovoljstvom ugotavlja, da ima Kosovo napreden sistem lokalne uprave, ki daje prebivalcem možnost soodločanja na lokalni ravni; to odraža dejstvo, da so prebivalci Kosova v veliki večini zadovoljni z lokalno upravo in načinom, kako izvaja svoje pristojnosti;

89.

poziva Kosovo, naj jasno pokaže prizadevanja za boj proti korupciji in organiziranem kriminalu;

90.

priporoča uporabo postopkov načrtovanja na podlagi dejstev na lokalni ravni za področje upravnih zadev in proračuna. Za krepitev upravnih zmogljivosti občinske oblasti potrebujejo svetovanje po meri;

91.

ugotavlja, da se novoustanovljene občine z večinskim srbskim prebivalstvom soočajo s posebnimi težavami zaradi majhnosti in za preživetje potrebujejo dodatno pomoč centralne ravni;

92.

poziva vse udeležene strani k iskanju konstruktivnih rešitev za posebne težave pri decentralizaciji na severu Kosova, da bo mogoče zagotoviti kakovostne storitve za prebivalstvo;

93.

poudarja, da bi v skladu s stabilizacijsko-pridružitvenim sporazumom Kosovo moralo spoštovati in uresničevati demokratična načela upravljanja na vseh ravneh upravljanja prek ustrezne in bolj učinkovite izvršne ravni oblasti.

V Bruslju, 11. aprila 2013

Predsednik Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO


(1)  To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa in je v skladu z RVSZN 1244/99 ter mnenjem Mednarodnega kazenskega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.