18.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 391/31

—

svari pred scenarijem, ki bi privedel do tega, da se sprejetje dogovora o večletnem finančnem okviru preloži na obdobje po začetku leta 2013;

—

poudarja, da je velik delež javnih naložb v državah članicah odvisen od sredstev iz strukturnih skladov, in opozarja na obveznosti v okviru Pakta za rast in delovna mesta, sprejetega na vrhu Evropskega sveta 28. in 29. junija 2012;

—

na podlagi posodobitve predloga Komisije z dne 6. julija 2012 podpira zahtevo Evropskega parlamenta, naj naslednji proračun znaša 1,14 % BND Evropske unije (kar vključuje tudi pristop Hrvaške);

—

izraža obžalovanje, ker se velika večina tem iz pogajalskega okvira Sveta, vključno z vsemi oblikami makroekonomske pogojenosti, nanaša na vprašanja, ki jih je treba sprejeti s postopkom soodločanja in ne postopkom odobritve;

—

izraža kritiko, ker so metoda porazdelitve nacionalnih sredstev in zgornje meje za kohezijsko politiko ter politiko razvoja podeželja vključene v pogajalski okvir Sveta; meni, da gre za področje, za katerega veljata postopek soodločanja in obvezno posvetovanje z OR, ter si pridružuje pravico, da vloži tožbo na Sodišče Evropske unije, če mu Evropska komisija ne bo predložila zakonodajnega predloga, o katerem bo lahko izrazil svoje mnenje;

—

izraža zadovoljstvo zaradi pogajalske metode v Svetu, po kateri se poglavja o odhodkih in dohodkih v pogajalskem okviru obravnavajo skupaj, ter znova izraža podporo dvema novima viroma lastnih sredstev, ki ju predlaga Komisija, namreč iz naslova DDV in novega davka na finančne transakcije;

—

v celoti podpira predlog Sveta, da se kohezijska politika preoblikuje v podrazdelek in ne v "posebno zgornjo mejo", ter ponavlja svoj poziv, da je treba povečati sredstva za to politiko (na raven, ki bo vsaj enaka ravni v obdobju 2007–2013); podpira tudi predlog oblikovanja nove kategorije regij "v prehodu";

—

podpira predlog Sveta, da se programi Galileo, ITER in GMES vključijo v razdelek 1 večletnega finančnega okvira, in znova poziva k temu, da se v finančni okvir vključi tudi Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji.

Glavna poročevalka

Mercedes BRESSO (IT/PES), članica sveta dežele Piemont

Referenčna dokumenta

Spremenjeni predlog uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020

COM(2012) 388 final

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnem odboru in Odboru regij: Program poenostavitve za večletni finančni okvir 2014–2020

COM(2012) 42 final

1.

ugotavlja, da je Komisija 6. julija 2012 objavila spremenjeni predlog uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, v katerem so zdaj upoštevani tako pristop Hrvaške kot izračuni, ki temeljijo na najnovejših statističnih podatkih (2007–2009);

2.

pozdravlja sprejetje resolucije o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstvih na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta 13. junija 2012 in izraža zadovoljstvo, ker je bilo poudarjeno, da je proračun EU 94-odstotno namenjen naložbam in da so upravni izdatki EU proporcionalno izredno nizki; opozarja na multiplikativne učinke in učinek vzvoda, ki ga imajo te naložbe v kombinaciji z zasebnim in javnim sofinanciranjem na lokalni, regionalni in nacionalni ravni; izrecno poudarja, da ima proračun EU kot stabilen večletni javni vir v podporo rasti in zaposlovanju neprecenljiv pomen.

3.

izraža hudo zaskrbljenost zaradi najnovejšega poteka pogajanj v Svetu o skupnem znesku večletnega finančnega okvira, vsebini politik in sredstvih, ki bi lahko zlasti negativno vplivala na nadaljnje financiranje treh kategorij regij, opredeljenih v okviru kohezijske politike. Zato upa, da bo mogoče do izrednega zasedanja Evropskega sveta 22. in 23. novembra 2012 doseči pozitiven rezultat. Na ta način bi lahko odpravili zastoj pri sodelovanju med obema zakonodajalcema in se izognili škodljivi zamudi za Evropsko unijo in za takojšnje izvajanje strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

4.

v zvezi s tem poudarja očitno neskladje med obveznostmi, ki so jih države članice prevzele s Paktom za rast in delovna mesta, sprejetim na vrhu Evropskega sveta 28. in 29. junija 2012, ter nekaterimi stališči, ki jih države zastopajo med pogajanji;

5.

opominja, da je treba zaradi hude gospodarske in socialne krize, s katero se spopada EU, v letu 2014 nujno začeti načrtovanje programov, saj je to edina možnost za zagotovitev evropskih sredstev, potrebnih za uresničevanje naložb v državah članicah, regijah in mestih;

6.

opozarja, da se je obseg proračuna EU v primerjavi z nacionalnimi proračuni zmanjšal, hkrati pa so bile pristojnosti in naloge Unije z Lizbonsko pogodbo razširjene, zlasti na področjih zunanjega delovanja (člen 27(3) Pogodbe o EU), podnebnih sprememb (člen 191 PDEU), energije (člen 194 PDEU), športa (člen 165 PDEU), vesolja (člen 189 PDEU), turizma (člen 195 PDEU) in civilne zaščite (člen 196 PDEU);

7.

ponovno opozarja, da je velik delež javnih naložb v državah članicah odvisen od sredstev iz strukturnih skladov, ki v 13 državah članicah zajemajo več kot 30 % javnih naložb, v 6 državah članicah pa celo več kot 60 %;

8.

se zaveda, da Pogodbi (člen 312 PDEU) vsebujeta posebne določbe za primer, da večletni finančni okvir ne bi bil sprejet pred koncem leta 2013, ko prenehajo veljati pravne podlage vseh večletnih programov porabe EU, razen prvega stebra skupne kmetijske politike (SKP). Poudarja, da posebne določbe Pogodbe zavezujejo proračunska organa k nadaljevanju pogajanj, vendar vztraja, da sta možnosti, da se sprejmejo novi sektorski programi brez uredbe o večletnem finančnem okviru ali da se podaljša veljavnost sedanjih programov, izredno zapleteni;

9.

svari pred scenarijem, ki bi privedel do tega, da se sprejetje dogovora o večletnem finančnem okviru preloži na obdobje po začetku leta 2013, saj bi to onemogočilo programsko načrtovanje in dodeljevanje sredstev skupnega strateškega okvira po letu 2014 ter negativno vplivalo na evropsko ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Meni, da bi preložitev sprejetja dogovora o večletnem finančnem okviru na obdobje po začetku leta 2013 ogrozila tudi programsko obdobje 2014–2020, ki so ga predvideli Komisija, Evropski parlament in Svet, zaradi česar bi bila potrebna preučitev zlasti možnosti, ki jo je prvotno priporočil OR, tj. programsko obdobje 5+5 let po prehodnem obdobju, ki bi trajalo eno ali dve leti;

10.

ponavlja stališče, da mora imeti EU verodostojen proračun, ki znaša vsaj 1 % BND EU, da bo lahko dosegla glavne evropske cilje strategije Evropa 2020 in izpolnila potrebe lokalnih in regionalnih skupnosti; ponovno poudarja, da je Svet leta 2000 za zgornjo mejo lastnih sredstev določil 1,29 % BND v odobritvah za prevzem obveznosti in 1,23 % v odobritvah za plačila; opozarja, da se je od takrat zgornja meja lastnih sredstev v primerjavi z zgornjo mejo sredstev za večletni finančni okvir vedno bolj zviševala in da je razlika v povprečju znašala 25 %; izpostavlja dejstvo, da so v večletnem finančnem okviru določene zgolj zgornje meje izdatkov, medtem ko je bil proračun EU vedno nižji tako v smislu obveznosti kot plačil; zato na podlagi posodobitve predloga Komisije z dne 6. julija 2012 podpira zahtevo Evropskega parlamenta, naj naslednji proračun znaša 1,14 % BND Evropske unije (kar vključuje tudi pristop Hrvaške);

11.

izraža zadovoljstvo, ker pogajalski okvir z dne 18. septembra 2012 ukinja predlog za odpravo programa pomoči v hrani najbolj ogroženim, vendar obžaluje nejasnost glede financiranja te pomoči ter ponovno poudarja svoje stališče, naj ta dejavnost ostane v razdelku 2 večletnega finančnega okvira;

12.

pozdravlja določene vidike iz tematskega dokumenta ciprskega predsedstva (30. avgust 2012), vendar ima zlasti v zvezi s predlogi za razpravo o kohezijski politiki pomisleke, predvsem glede upravičenosti, področja in obsega uporabe t. i. "varnostnih mrež" za regije in države članice. Poleg tega zavrača nesorazmerne prilagoditve za regije v prehodu in bolj razvite regije.

13.

izraža obžalovanje, ker se velika večina tem, vključenih v pogajalski okvir Sveta (različica z dne 19. junija 2012), zlasti točke 21–47 ter 53–78, nanaša na vprašanja, ki jih je treba sprejeti s postopkom soodločanja in ne postopkom odobritve, ter poudarja, da mora biti Evropski parlament tesno vključen v sedanja pogajanja;

14.

izraža kritiko, ker so metoda porazdelitve nacionalnih sredstev in zgornje meje za kohezijsko politiko ter politiko razvoja podeželja sicer vključene v pogajalski okvir Sveta (točke 30–45), vendar ne v predlog uredbe, ki vsebuje skupne določbe o petih skladih, zajetih v skupni strateški okvir; izraža tudi presenečenje, da se v skladu s točko 35 pogajalskega okvira z dne 18. septembra 2012 cilji strategije Evropa 2020 upoštevajo kot merilo za porazdelitev sredstev strukturnih skladov med državami članicami. To sproža vprašanje, ali ti cilji dejansko odsevajo razvojne potrebe regij, hkrati pa tudi ključna vprašanja glede upravljanja in metodologije, saj upoštevanje teh ciljev pri porazdelitvi sredstev ob njihovi določitvi leta 2010 ni bilo predvideno;

15.

meni, da gre v skladu s členom 177 PDEU za področje, pri katerem je treba ne le uporabiti postopek soodločanja, temveč se tudi obvezno posvetovati z OR, ki bo na podlagi pristojnosti, ki so mu bile dodeljene v tretjem odstavku člena 263 PDEU, nadalje ocenil pravno ozadje tega vprašanja. Odbor si pridružuje pravico, da vloži tožbo na Sodišče Evropske unije, če mu Evropska komisija ne bo predložila zakonodajnega predloga, o katerem bo lahko izrazil svoje mnenje;

16.

na podlagi mnenj o različnih zakonodajnih predlogih Evropske komisije, ki jih je sprejel od začetka leta 2012, znova poudarja naslednje:

17.

glede sredstev za cilj evropskega teritorialnega sodelovanja ponavlja svoj predlog, da se sredstva porazdelijo po programih sodelovanja in ne po državah članicah; zato poziva k reviziji točke 40 pogajalskega okvira z dne 18. septembra 2012, saj so dosedanja pogajanja o dodelitvi sredstev zgolj za čezmejno in nadnacionalno sodelovanje privedla do tega, da se medregionalno sodelovanje obravnava le kot "privesek" teh dveh vidikov sodelovanja;

18.

podpira predlog, da se namesto nepovratnih subvencij pogosteje uporabljajo posojila, s ciljem spodbuditi sodelovanje upravičencev. Meni tudi, da bi bilo treba poplačila posojil nato ponovno dati na voljo v okviru obnovljivih skladov.

19.

znova izraža željo po reformi sedanjega sistema lastnih sredstev, da se zmanjšajo neposredni prispevki držav članic k proračunu EU in hkrati povečajo lastna sredstva EU, namenjena reševanju prihodnjih izzivov (1). Poleg tega bi se tako odzvali na potrebo po odpravi sedanjih finančnih popravkov ter izjem; meni, da mora novi večletni finančni okvir – to stališče je izrazil tudi Evropski parlament – zaradi preglednosti, uravnoteženosti in trajnosti nujno temeljiti na sporazumu o novih lastnih sredstvih;

20.

izraža zadovoljstvo zaradi pogajalske metode v Svetu, po kateri se poglavja o odhodkih in dohodkih v pogajalskem okviru obravnavajo skupaj, ter znova izraža podporo dvema novima viroma lastnih sredstev, ki ju predlaga Komisija, namreč iz naslova DDV in novega davka na finančne transakcije;

21.

v zvezi s tem poziva nekatere države članice, naj svojega prebivalstva, podjetij ter lokalnih in regionalnih oblasti ne kaznujejo s tem, da zavračajo uvedbo novega davka na finančne transakcije, saj bo to vodilo k okrepljenemu sodelovanju in oblikovanju Evrope dveh hitrosti pri proračunskih zadevah;

22.

meni, da lahko davek na finančne transakcije v okviru okrepljenega sodelovanja služi kot pravna podlaga za novi vir lastnih sredstev EU in da bi lahko sodelujoče države del zbranih prihodkov prenesle v proračun EU. Vendar se mora zaradi tega prenosa ustrezno zmanjšati njihov prispevek v proračun iz naslova BND, kar pa ne sme vplivati na pravila za izračun prispevkov držav, ki ne sodelujejo pri navedenem davku;

23.

znova izraža podporo poenostavitvi izredno zapletenega sistema znižanj in popravkov ter nadomestitvi sedanjega sistema znižanj s splošnim popravnim mehanizmom.

24.

izraža začudenje, da domnevno "tehnična" sprememba uredbe Sveta, ki jo predlaga Evropska komisija, vsebuje tako bistven element, kot je razširitev makroekonomske pogojenosti z enega samega Kohezijskega sklada na vseh pet skladov, ki jih zajema skupni strateški okvir (glej člen 8 spremenjenega predloga uredbe);

25.

znova izraža jasno in odločno nasprotovanje vsem oblikam makroekonomske pogojenosti in meni, da razširitev na vse proračunske razdelke, ki jo zahtevajo nekatere države članice, ni primerna;

26.

opozarja, da gre za področje, za katerega velja postopek soodločanja in o katerem je treba odločati v okviru uredbe, ki vsebuje skupne določbe o petih skladih, zajetih v skupni strateški okvir.

27.

popolnoma podpira predlog Sveta, da se kohezijska politika preoblikuje v podrazdelek in ne v "posebno zgornjo mejo", vendar vztraja pri tem, da se instrumenta za povezovanje Evrope zaradi njegovih drugačnih značilnosti ne vključi v ta podrazdelek; znova izraža obžalovanje, ker je bila zamujena priložnost za združitev vseh virov financiranja EU, namenjenih teritorialnemu razvoju (tj. petih skladov, ki jih zajema skupni strateški okvir), v enem samem razdelku;

28.

ponavlja poziv k prožnosti znotraj vsakega razdelka in oblikovanju rezerve prilagodljivosti, ki bi omogočala, da se po preteku polovice obdobja neizkoriščena sredstva ali razlike uporabijo, namesto da se vrnejo državam članicam; meni, da bi bila takšna rezerva za prožnost lahko predvsem instrument za makroekonomske in finančne posege, ki bi omogočili ukrepanje še pred nesimetričnimi pretresi v Evropski uniji;

29.

znova poudarja, da obravnavani predlog predvideva "oceno" izvajanja večletnega finančnega okvira v letu 2016, in meni, da bi bilo treba namesto tega leta 2017 izvesti obsežen vmesni pregled (ki bi vključeval tudi predlagano oceno).

30.

glede zneskov za glavne podrazdelke večletnega finančnega okvira znova izraža:

31.

znova poziva k ohranitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in njegovi vključitvi v večletni finančni okvir, vendar tako kot Evropski parlament vztraja, da bi bilo treba sredstva za ta sklad vključiti v proračun nad zgornjo mejo za zadevno postavko, saj teh izdatkov ni mogoče predvideti. Ravno tako nasprotuje razširitvi področja uporabe tega sklada na blažitev posledic, ki jih imajo dvo- ali večstranski trgovinski sporazumi za kmetijstvo (pogajalski okvir, točka 95);

32.

podpira predlog Sveta, da se programi Galileo, ITER in GMES vključijo v razdelek 1 večletnega finančnega okvira (pogajalski okvir, Priloga I), k čemur je pozval v mnenju o novem večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2013;

33.

vztraja pri tem, da se zneski v višini zgoraj omenjenih mehanizmov rezerv ravno tako prenesejo v večletni finančni okvir.

34.

meni, da na vprašanje boljše kakovosti porabe, ki so ga zastavile tako države članice kot Evropski parlament, trenutno ni zadovoljivega odgovora, saj se namesto tega določajo novi nadzorni in revizijski postopki, povečuje se njihova zapletenost, hkrati pa je prevelik poudarek na rezultatih in količinski absorpciji v škodo kakovosti strategij. Vse to vodi v vedno večjo centralizacijo, ki daje prednost višjim ravnem upravljanja pred nižjimi;

35.

si želi, da bi sporočilo o kakovosti porabe, ki ga je napovedala Komisija, omogočilo diferenciran izračun javnih odhodkov za vlaganja v okviru Pakta za stabilnost;

36.

nasprotuje temu, da bi Komisija čezmerno uporabljala delegirane akte, kot na primer tiste, ki so predlagani za okvirne ukrepe v skupnem strateškem okviru; na ta način bo OR izključen iz evropskega postopka posvetovanja in odločanja, čeprav gre za področja, ki so za lokalne in regionalne oblasti ključnega pomena;

37.

nasprotno pa se popolnoma strinja s Komisijo, da poenostavitev na ravni EU ne bo zares učinkovita, če je ne bodo hkrati spremljala prizadevanja na nacionalni in podnacionalni ravni; pri tem poudarja, da so največja prizadevanja potrebna na nacionalni ravni;

38.

pozdravlja racionalizacijo programov, ki se predlaga v večletnem finančnem okviru, zlasti zmanjšanje števila predlaganih programov financiranja ter združitev programov in podprogramov na številnih področjih;

39.

se zavzema za tesnejšo vključitev Evropske investicijske banke v izvajanje projektov, financiranih iz strukturnih skladov.