18.12.2012

Uradni list Evropske unije

C 391/49

Mnenje Odbora regij – Sveženj ukrepov o javnih naročilih

2012/C 391/09

ODBOR REGIJ

—

meni, da bi bilo treba v predpisih o javnih naročilih bolj upoštevati vidik stroškovne učinkovitosti. Glavni cilj javnih organov naročnikov, ki izvajajo postopek javnega naročanja, je pridobitev določenega blaga ali storitve ali izvedba gradbenega dela; določbe bi morale zagotoviti, da bodo državljani, kupci in prodajalci na koncu enako zadovoljni s postopkom. Enostavne in razumljive določbe bolj kot kar koli drugega olajšajo tudi čezmejno trgovanje;

—

obžaluje, da so tudi nekateri novi predlogi težko razumljivi, izjemno podrobni in da je dodana vrsta novih določb. Dodane so bile sicer tudi nekatere določbe, ki omogočajo lažji postopek oddajanja naročil, vendar druge novosti povzročajo dodatno upravno breme za javne organe naročnike, čeprav je za nemoteno izvajanje javnih naročil potrebna pravna stabilnost;

—

Poročevalka

Catarina SEGERSTEN-LARSSON (SE/EPP), članica sveta okrožja Värmland

Referenčna dokumenta

Mnenje o svežnju ukrepov o javnih naročilih, ki zajema:

—	predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (COM(2011) 895 final) in

—	predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih (COM(2011) 896 final).

I. OZADJE

ODBOR REGIJ

1.	ugotavlja, da Evropska komisija v zeleni knjigi Modernizacija politike EU na področju javnih naročil – Za učinkovitejši evropski trg javnih naročil (COM(2011) 15 final) obravnava številna vprašanja s tega področja;

se je o zeleni knjigi izrekel maja 2011 in med drugim v mnenju poudaril, da je izredno pomembno MSP omogočiti sodelovanje pri javnih naročilih, da so sedanji predpisi preveč podrobni in da bi morala obstajati možnost, da se upoštevajo okoljska vprašanja, določijo socialne zahteve in uporabijo javna naročila za spodbujanje inovacij. Odbor se je tudi zavzel za ohranitev razlikovanja med "storitvami A" in "storitvami B", uvedbo evropskega potnega lista za javna naročila, razširjeno uporabo postopka s pogajanji in boljše okvirne sporazume.

II. PREDLOG EVROPSKE KOMISIJE ZA SPREMEMBO DIREKTIVE O JAVNIH NAROČILIH TER DIREKTIVE O JAVNIH NAROČILIH NAROČNIKOV V VODNEM, ENERGETSKEM IN TRANSPORTNEM SEKTORJU TER SEKTORJU POŠTNIH STORITEV

ODBOR REGIJ

ugotavlja, da predloga novih direktiv o javnih naročilih v primerjavi s sedanjimi direktivami vsebujeta številna nova in podrobna pravila. Nekateri predlogi skušajo MSP olajšati dejavnosti na tem področju, nekatere oblike sodelovanja med organi pa so izključene. Večja pozornost je namenjena okolju, socialnim vidikom, inovacijam in elektronskemu javnemu naročanju. Novost je tudi predlog, da se odpravi razlikovanje med "storitvami A" in "storitvami B", pri čemer se predlaga nov sistem za javno naročanje socialnih storitev. Prav tako so predlagana pravila o nadzoru javnih naročil in svetovanju;

je že ob pripravi veljavnih direktiv o javnih naročilih poudaril, da je treba zakonodajni okvir močno poenostaviti. Sedanji sistem zaradi zapletenosti in nejasnosti predpisov ustvarja številne probleme in vodi v sodne spore. To je mogoče razumeti tudi kot nezaupanje do javnih organov naročnikov; Odbor poleg tega obžaluje, da so v središču pozornosti postopkovni vidiki javnega naročanja in ne rezultati v smislu splošnega interesa;

poudarja, da v skladu s členom 5(4) Pogodbe EU ukrepi Unije vsebinsko in formalno ne smejo presegati tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb. Podrobnost predlaganih pravil je v nasprotju z načrtovano poenostavitvijo zakonodaje o javnih naročilih in bo javnim organom naročnikom naložila nesprejemljivo upravno breme, še zlasti majhnim organom na lokalni in regionalni ravni;

8.	meni, da bi bilo obvladljiv zakonodajni okvir mogoče doseči s preprostejšimi in manj številčnimi predpisi, ki bi bili po potrebi dopolnjeni s smernicami na podlagi sodne prakse Evropskega sodišča. Te je mogoče nenehno posodabljati, ne da bi bila za to potrebna sprememba direktiv;

je prepričan, da je mogoče zasnovati preprostejše, a hkrati nič manj učinkovite predpise za javna naročila, kar nenazadnje dokazuje tudi Sporazum o vladnih naročilih (GPA) Svetovne trgovinske organizacije, ki je veliko preprostejši kot predpisi EU. Komisijo poziva, naj bistveno poviša mejne vrednosti za javna naročila. Glede na to, da je delež čezmejnih javnih naročil zanemarljiv, in glede na upravno breme, ki ga zakonodajni okvir pomeni za naročnike in izbrane izvajalce, tako nizke mejne vrednosti niso smotrne. Pred kratkim sprejeti Sporazum o vladnih naročilih (GPA) nadomešča sporazum iz leta 1994. Odbor regij že zdaj poziva Komisijo, naj se začne znova pogajati o sporazumu, ki je bil sprejet decembra 2011, in si prizadeva za znatno povišanje mejnih vrednosti;

10.

meni, da je izjemno pomembno pripraviti takšne predpise, da se bodo MSP lažje potegovala za javna naročila, pri čemer je treba opozoriti na možnost sklepanja pogodb s podizvajalci. Tudi glede tega bi bil koristen enostavnejši zakonski okvir, saj si MSP ne morejo privoščiti pravnikov za področje javnih naročil in drugih strokovnjakov. Podjetja imajo strokovno znanje o svojem blagu in storitvah, ne pa o predpisih, ki urejajo javna naročila. Predlagane so nekatere določbe, ki naj bi olajšale dejavnosti podjetij, npr. v zvezi s predložitvijo dokumentov in evropskim potnim listom za javna naročila, kar je treba pozitivno oceniti. Vendar pa se OR ne strinja s tem, da bi bila razdelitev v sklope obvezna in da bi bilo treba predložiti utemeljitev, če te razdelitve ne bi bilo;

11.

je seznanjen s predlogom, da se naročila, oddana odvisnim subjektom, in sodelovanje za skupno izvajanje nalog javnih storitev udeleženih javnih organov naročnikov izvzamejo iz uporabe predpisov, če so izpolnjeni pogoji iz direktive. Toda predlagana pravila o izjemah glede sodelovanja v okviru skupine odvisnih subjektov in sodelovanja med javnimi organi naročniki so preozka in v praksi ne bodo izvedljiva; zaradi tega se lahko zgodi, da bo direktiva v neskladju z notranjimi upravnimi ureditvami držav članic;

12.

je v mnenju o zeleni knjigi predlagal, naj za postopek s pogajanji veljajo enaki pogoji kot v sektorju gospodarskih javnih služb, in pri tem stališču tudi ostaja. Ni razloga za domnevo, da so organi v "klasičnem" sektorju manj primerni za pogajanja kot naročniki v sektorju gospodarskih javnih služb. Javni organi naročniki se ne oskrbujejo samo s standardnimi, marveč tudi z zelo kompleksnimi proizvodi, med drugim z računalniškimi sistemi in medicinskotehničnimi proizvodi. V teh primerih – kot tudi pri številnih kompleksnih storitvah – je primeren postopek s pogajanji;

13.	verjame, da bi bile razširjene možnosti za uporabo postopka s pogajanji v pomoč MSP, saj bi zagotovile večjo prožnost. Pogost problem za ta podjetja so težave ob spremembah in dopolnitvah njihovih ponudb; tukaj bi morali biti predpisi manj togi;

14.	meni, da je oddaja naročil za informacijske in komunikacijske tehnologije (sisteme IKT) posebej težavna, saj dodatnih pogodb, na primer za dodatne licence ali nove module, ni mogoče vedno skleniti brez resnih nevšečnosti, ki so bodisi tehničnega značaja bodisi povezane s stroški;

15.

poudarja, da je v skladu s predpisi STO predlagan nekoliko preprostejši sistem za lokalne in regionalne naročnike, ki se nanaša na obvestilo o javnem razpisu za konkurenčno javno naročilo. Če naročniki uporabijo to možnost, jim pred začetkom postopka javnega naročila ni treba objaviti ločenega obvestila o naročilu. Ta predlog je smiseln, saj tako organom kot podjetjem olajša delo;

16.

se je v odgovoru na zeleno knjigo zavzel za to, da se določbe okvirnega sporazuma pripravijo v skladu z veljavno direktivo za posebne sektorje, in sicer kot izhodišče za prožnejše določbe. Žal Komisija namesto tega predlaga spremembo direktive za posebne sektorje, pri čemer bi nastala ravno tako razvejana ureditev kot za klasični sektor. Poleg tega mora biti popolnoma jasno, da je treba pri blagu in storitvah za osebne potrebe, na primer pripomočkih za invalide, omogočiti tako sestavo pogodb, da lahko državljan sam izbere izvajalca med tistimi, ki so navedeni v okvirnem sporazumu;

17.

podpira elektronsko javno naročanje in pozdravlja s tem povezano pobudo Evropske komisije. Elektronsko javno naročanje tako kupcem kot prodajalcem olajša delo. Predlagano dvoletno časovno obdobje za uvedbo obvezne oddaje in sprejema ponudb v elektronski obliki pa je veliko prekratko, zlasti za mala podjetja. To obdobje bi moral določiti javni organ naročnik, saj so na tem področju velike razlike med sektorji in državami članicami, naročniki pa imajo nad tem najboljši pregled. Ni pa razumljivo, zakaj naj bi za centralne nabavne organe – zlasti na lokalni in regionalni ravni – veljali posebni predpisi in krajši rok za uvedbo tovrstnega naročanja;

18.	poleg tega opozarja, da mora Evropska komisija nujno preoblikovati sistem referenčnih številk CPV, ki otežuje iskanje ter je dvoumen in na nekaterih mestih nelogičen. Delujoč sistem referenčnih točk CPV bi olajšal elektronska javna naročila;

19.

vztraja, da je treba na vsak način ohraniti sedanje razlikovanje med "storitvami A" in "storitvami B", predlagane člene 74–76 o socialnih in drugih storitvah pa je treba črtati. Te storitve so s čezmejnega vidika precej nepomembne. Predlagani model za socialne storitve ne nadomesti pomanjkljivosti, ki nastanejo zaradi odprave posebne rešitve za "storitve B". Izjema ne bi smela veljati le za socialne in zdravstvene storitve, pri pravnih storitvah, na primer, je zaupanje prav tako izredno pomembno, zato je oddaja na podlagi običajnih konkurenčnih pogojev le težko izvedljiva. Tudi gostinske storitve in storitve poklicnega usposabljanja so pogosto tesno povezane s socialnimi storitvami; enako velja za storitve čiščenja in podobne storitve za starejše in invalide;

20.	meni, da lahko javni organi naročniki izkoristijo svojo kupno moč in tako pomembno prispevajo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020, zlasti kar zadeva vodilni pobudi Unija inovacij in Evropa, gospodarna z viri;

21.

pozdravlja dejstvo, da predloga direktiv pripisujeta večji pomen možnosti upoštevanja okoljskih in socialnih zahtev, čeprav določb včasih verjetno ne bo mogoče enostavno izvajati, na primer pri vrednotenju stroškov v življenjskem ciklu (člen 67). Odločitev o tem, katere zahteve, če sploh, je treba uvesti, je treba prepustiti javnim organom naročnikom, saj se blago in storitve lahko močno razlikujejo in ker bi morala obstajati možnost, da se politični cilji oblikujejo na podlagi političnih odločitev na lokalni in regionalni ravni; javno naročilo cementa ali javno naročilo naprave za magnetno resonanco sta si vse prej kot podobna. Vendar OR poudarja, da je v vseh primerih potrebna vsebinska povezava s predmetom naročila, da se preprečijo nepregledne in poljubne odločitve o oddaji naročila in zagotovi poštena konkurenca med podjetji;

22.

meni, da je treba javnim organom naročnikom pri oddaji naročila omogočiti, da sami izberejo med najnižjo ceno ali ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Pri mnogih standardnih izdelkih, npr. gorivih, je cena edino realno merilo. Enako velja za mnoge kompleksne izdelke, med drugim za nekatera zdravila, katerih kakovost je že vnaprej zajamčena z uradno registracijo zdravila za prodajo. Naročanje na podlagi najnižje cene nikakor ne pomeni, da zahteve glede kakovosti niso postavljene. V takšnih postopkih naročanja morajo biti te zahteve obvezno izpolnjene, in šele nato se izbere ponudba z najnižjo ceno. Oddaja naročila na podlagi najnižje cene poleg tega koristi malim podjetjem, ki imajo pogosto nizke upravne stroške in lahko ponudijo konkurenčne cene. Obratno lahko konkurenca, ki temelji na socialnih in okoljskih značilnostih, številnim malim podjetjem prepreči sodelovanje na trgu. Izraz "najnižji stroški", ki je v predlogu uporabljen namesto "najnižja cena", povzroča zmedo (1); pojem "najnižji stroški" se bolj nanaša na ekonomsko najugodnejšo ponudbo in nakazuje, da so bila poleg cene upoštevana tudi druga merila. Zaradi jasnosti bi bilo treba ohraniti izraze iz veljavne direktive;

23.

ugotavlja, da Komisija predlaga nove določbe glede odnosa s podizvajalci in sprememb pogodb med njihovo veljavnostjo. OR meni, da teh vprašanj tudi v prihodnje ne bi smeli urejati z direktivo, saj jih večinoma določa pogodbeno pravo držav članic. Bilo pa bi smiselno ta vprašanja obravnavati v razlagalnem sporočilu;

24.

ugotavlja, da Komisija predlaga vrsto daljnosežnih določb o nacionalnih nadzornih organih in pomoči pri javnem naročanju. Pripomniti je treba, da se o tem v okviru zelene knjige ni razpravljalo. V skladu s členom 2 Protokola (št. 2) o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti mora Komisija opraviti obsežna posvetovanja, preden predlaga zakonodajni akt. Pri tem mora po potrebi upoštevati regionalne in lokalne razsežnosti predvidenih ukrepov, razen v primerih izjemne nujnosti. Ustanovitev nacionalnih nadzornih organov pa je za lokalno in regionalno raven gotovo izredno pomembna. To še zlasti velja za države članice, v katerih imajo podnacionalni organi zakonodajne pristojnosti;

25.

poudarja, da je predlog v nasprotju s pravico držav članic, da same organizirajo svojo upravno strukturo, ter krši načelo subsidiarnosti. Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti je treba spoštovati. Ukrep, ki se predlaga na ravni EU, mora biti nujen za dosego ciljev in hkrati učinkovitejši kot ukrepi na nacionalni ravni. V obravnavanem primeru pa ni nobenih dokazov, da bi bil predlagani sistem učinkovitejši kot ukrepi držav članic, sprejeti v skladu z njihovimi nacionalnimi sistemi. Obstoječe vladne in pravosodne strukture bi morale biti zmožne prevzeti nove naloge v zvezi z izvajanjem predpisov, ne da bi bilo treba ustanavljati ločene nadzorne organe v vsaki državi članici. Zdi se, da predlagani Komisije model združuje različne naloge na način, ki je v nasprotju s tradicionalno razdelitvijo pristojnosti med javne organe in sodišča.

III. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

COM(2011) 896 final

Uvodna izjava 14

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(14)

Obstaja precejšnja pravna negotovost glede vprašanja, v kolikšni meri bi bilo treba sodelovanje med javnimi organi zajeti v predpise o javnih naročilih. Države članice in celo javni organi naročniki si zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije različno razlagajo. Zato je treba pojasniti, v katerih primerih se za pogodbe, sklenjene med javnimi organi naročniki, ne uporabljajo predpisi o javnih naročilih. Taka pojasnitev bi morala temeljiti na načelih iz ustrezne sodne prakse Sodišča. Dejstvo, da sta obe pogodbeni stranki sporazuma javna organa naročnika, ne izključuje uporabe predpisov o javnih naročilih. Vendar uporaba predpisov o javnih naročilih ne bi smela posegati v pravico javnih organov, da odločijo, kako bodo organizirali način izvajanja svojih nalog javnih storitev. Naročila, oddana odvisnim subjektom, ali sodelovanje za skupno izvajanje nalog javnih storitev udeleženih javnih organov naročnikov bi bilo zato treba izvzeti iz uporabe predpisov, če so izpolnjeni pogoji iz te direktive. Cilj te direktive je zagotoviti, da nobeno izvzeto javno-javno sodelovanje ne izkrivlja konkurence v odnosu do zasebnih gospodarskih subjektov. Izkrivljanja konkurence ne sme povzročiti niti udeležba javnega organa naročnika kot ponudnika v postopku za oddajo javnega naročila.

(14)

Obstaja precejšnja pravna negotovost glede vprašanja, v kolikšni meri bi bilo treba sodelovanje med javnimi organi zajeti v predpise o javnih naročilih. Države članice in celo javni organi naročniki si zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije različno razlagajo. Zato je treba pojasniti, v katerih primerih se za pogodbe, sklenjene med javnimi organi naročniki, ne uporabljajo predpisi o javnih naročilih. Taka pojasnitev bi morala temeljiti na načelih iz ustrezne sodne prakse Sodišča. Dejstvo, da sta obe pogodbeni stranki sporazuma javna organa naročnika, ne izključuje uporabe predpisov o javnih naročilih. Vendar uporaba predpisov o javnih naročilih ne bi smela posegati v pravico javnih organov, da odločijo, kako bodo organizirali način izvajanja svojih nalog javnih storitev. . Naročila, oddana odvisnim subjektom, ali sodelovanje za skupno izvajanje nalog javnih storitev udeleženih javnih organov naročnikov bi bilo zato treba izvzeti iz uporabe predpisov, če so izpolnjeni pogoji iz te direktive. Cilj te direktive je zagotoviti, da nobeno izvzeto javno-javno sodelovanje ne izkrivlja konkurence v odnosu do zasebnih gospodarskih subjektov. Izkrivljanja konkurence ne sme povzročiti niti udeležba javnega organa naročnika kot ponudnika v postopku za oddajo javnega naročila.

Obrazložitev

Pojasniti je treba, da različne oblike sodelovanja med javnimi organi ne sodijo v področje uporabe zakonodaje o javnih naročilih.

Predlog spremembe 2

COM(2011) 895 final

Uvodna izjava 46

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Javni organi naročniki se lahko srečajo z zunanjimi okoliščinami, ki jih ob oddaji naročila niso mogli predvideti. V takem primeru je potrebna določena prožnost za prilagoditev naročila tem okoliščinam brez novega postopka oddaje naročila. Pojem nepredvidene okoliščine se nanaša na okoliščine, ki jih ni bilo mogoče predvideti, čeprav je javni organ naročnik ustrezno skrbno pripravil prvotno oddajo naročila ob upoštevanju razpoložljivih sredstev, narave in značilnosti zadevnega projekta, dobre prakse na zadevnem področju in potrebe po zagotovitvi ustreznega razmerja med sredstvi, porabljenimi med pripravo oddaje naročila, in njegovo predvideno vrednostjo. Vendar se to ne sme uporabljati v primerih, ko sprememba vpliva na naravo celotnega javnega naročila, na primer z nadomestitvijo naročenih gradenj, blaga ali storitev z nečim drugim ali s temeljito spremembo vrste javnega naročila, ker se v tem primeru lahko predpostavi hipotetičen vpliv na izid.

Javni organi naročniki se lahko srečajo z zunanjimi okoliščinami, ki jih ob oddaji naročila niso mogli predvideti. V takem primeru je potrebna določena prožnost za prilagoditev naročila tem okoliščinam brez novega postopka oddaje naročila. Pojem nepredvidene okoliščine se nanaša na okoliščine, ki jih ni bilo mogoče predvideti, čeprav je javni organ naročnik ustrezno skrbno pripravil prvotno oddajo naročila . Vendar se to ne sme uporabljati v primerih, ko sprememba vpliva na naravo celotnega javnega naročila, na primer z nadomestitvijo naročenih gradenj, blaga ali storitev z nečim drugim ali s temeljito spremembo vrste javnega naročila, ker se v tem primeru lahko predpostavi hipotetičen vpliv na izid.

Obrazložitev

Pri oceni nepredvidenih okoliščin, omenjeni v uvodnih izjavah, ni mogoče upoštevati razpoložljivih sredstev javnih organov naročnikov in njihovega razmerja glede na celotno predvideno vrednost projekta. Razpoložljiva sredstva javnih organov naročnikov in ocena teh sredstev niso v pristojnosti Komisije, pri oceni končnega izida postopka javnega naročila pa se ne bi smeli upoštevati dejavniki, povezani z organizacijo ali osebjem javnega organa naročnika. Javni organi naročniki na lokalni ravni lahko sami odločajo o svojih človeških virih in delovnih metodah ne glede na to, kako je treba oddati naročila za javne storitve. Ocenjevalni mehanizem v uvodnih izjavah je treba črtati, saj je v nasprotju z zakonodajo EU.

Predlog spremembe 3

COM(2011) 895 final

Člen 1

COM(2011) 896 final

Člen 1

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1. Ta direktiva določa pravila o postopkih, ki jih izvedejo javni organi naročniki, za oddajo javnih naročil in natečaje, katerih ocenjena vrednost ni manjša od mejnih vrednosti iz člena 4.

2. Javno naročilo v tej direktivi pomeni nakup ali druge oblike pridobitve gradenj, blaga ali storitev, ki jih opravi eden ali več javnih organov naročnikov od gospodarskih subjektov, ki jih izberejo navedeni javni organi naročniki, ne glede na to, ali so gradnje, blago ali storitve za javni namen ali ne.

Celota gradenj, blaga in/ali storitev, tudi če se nabavijo z različnimi naročili, pomeni enotno javno naročilo v smislu te direktive, če so naročila del enotnega projekta.

Obrazložitev

Javno naročanje blaga, storitev in gradbenih del, ki niso v splošnem interesu, ne sodi v direktivo o javnih naročilih.

Postopek oddaje naročila bi moral temeljiti na eni sami pogodbi in ne na projektu, saj ta lahko vključuje elemente, ki ne sodijo v področje uporabe direktive.

Določbe, ki urejajo odnose med javnimi organi, bi bilo treba namesto v členu 11 (COM(2011) 896) in členu 21 (COM(2011) 895) navesti v členu 1, saj ne sodijo v področje uporabe direktive.

V sodni praksi Sodišča Evropske unije (zadeva Teckal C-107/98) se navaja "glavni del dejavnosti", in ne 90 odstotkov, zato je treba preprečiti navzkrižje s sodno prakso Sodišča.

Zaradi predlagane spremembe bi bilo treba člen 11 (COM(2011) 896) in člen 21 (COM(2011) 895) črtati.

Predlog spremembe 4

COM(2011) 896 final

Člen 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 4

Višine mejnih vrednosti

Ta direktiva se uporablja za naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost (DDV) je enaka ali večja od naslednjih mejnih vrednosti:

(a)	5 000 000 EUR za javna naročila gradenj;

(a)	5 000 000 EUR za javna naročila gradenj;

(b)	130 000 EUR za javna naročila blaga in storitev, ki jih oddajo centralni vladni organi, in natečaje, ki jih organizirajo ti organi; kadar javna naročila blaga oddajo javni organi naročniki s področja obrambe, se navedena mejna vrednost uporablja samo za naročila, ki zadevajo izdelke iz Priloge III;

(b)	130 000 EUR za javna naročila blaga in storitev, ki jih oddajo centralni vladni organi, in natečaje, ki jih organizirajo ti organi; kadar javna naročila blaga oddajo javni organi naročniki s področja obrambe, se navedena mejna vrednost uporablja samo za naročila, ki zadevajo izdelke iz Priloge III;

(c)	200 000 EUR za javna naročila blaga in storitev, ki jih oddajo javni organi naročniki na poddržavni ravni, in natečaje, ki jih organizirajo ti organi;

(c)	EUR za javna naročila blaga in storitev, ki jih oddajo javni organi naročniki na poddržavni ravni, in natečaje, ki jih organizirajo ti organi

(d)	500 000 EUR za javna naročila socialnih in drugih posebnih storitev iz Priloge XVI.

Obrazložitev

Pri sedanji mejni vrednosti, ki znaša 1,5 milijona danskih kron za blago in storitve, čezmejne trgovine tako rekoč ni. Leta 2009 je bilo zgolj 1,4 % pogodb čezmejnih. Priporočamo povečanje mejne vrednosti za blago in storitve in črtanje člena 4(d). V naslednjih pogajanjih o sporazumu STO bi morala Komisija vsaj zagotoviti, da bo znatno povišanje mejnih vrednosti za javna naročila prednostna tema. Glede na zanemarljivo nizek delež čezmejnih javnih naročil in upravne stroške, ki jih zakonodajni okvir pomeni za naročnike in izvajalce, so tako nizke mejne vrednosti nesmiselne.

Predlog spremembe 5

COM(2011) 895 final

Člen 19

COM(2011) 896 final

Člen 10

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Posebne izključitve pri naročilih storitev

(c)	storitve na področju arbitraže in sprave;

(c)	storitve na področju arbitraže in sprave;

(d)	finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov v smislu Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta, storitve centralne banke in operacije, izvedene z evropskim instrumentom za finančno stabilnost;

(d)	finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov v smislu Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta, storitve centralne banke in operacije, izvedene z evropskim instrumentom za finančno stabilnost;

(e)	pogodbe o zaposlitvi;

(e)	pogodbe o zaposlitvi;

[…]

Obrazložitev

Storitve, ki se nanašajo na pravno zastopstvo pred sodiščem in druge pravne storitve so tesno povezane z nacionalnim pravnim sistemom, kar praviloma izključuje čezmejno razsežnost. Poleg tega tovrstne storitve zahtevajo določeno raven zaupanja, ki je ni mogoče opredmetiti v postopku javnega naročila.

Merila, kot je gospodarnost, na področju nacionalne varnosti in reševanja ne smejo biti pomembna.

(d)

Izjemo v zvezi z izključno pravico iz člena 18 Direktive 2004/18/ES ter členov 24 in 25 Direktive 2004/17/ES je treba ohraniti. Enako velja za določbo iz veljavnega člena 16(d) o izjemah za transakcije, s katerimi javni organi naročniki pridobijo sredstva in kapital. Države članice te določbe potrebujejo.

(g)	Evropske pogodbe državam članicam izrecno dajejo pravico do prenosa izključnih pravic. To morajo odražati tudi predpisi o javnih naročilih.

Predlog spremembe 6

COM(2011) 896 final

Člen 15

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR

Obrazložitev

Predlagano besedilo pojasnjuje prenos pristojnosti in nalog, za katerega se ne uporablja zakonodaja o javnih naročilih.

Predlog spremembe 7

COM(2011) 895 final

Člen 21

COM(2011) 896 final

Člen 11

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Odnosi med javnimi organi

1. Naročilo, ki ga javni organ naročnik odda drugi pravni osebi, ne spada v področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a)	javni organ naročnik obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;

(b)	zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje dejavnosti izvaja za javni organ naročnika, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik;

(c)	v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen.

Šteje se, da javni organ naročnik obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe v smislu točke (a) prvega pododstavka, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe.

2. Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisni subjekt, ki je javni organ naročnik, odda naročilo svojemu obvladujočemu podjetju ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni organ naročnik, če v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo, zasebni sektor ni udeležen.

3. Javni organ naročnik, ki ne obvladuje pravne osebe v smislu odstavka 1, lahko kljub temu odda javno naročilo brez uporabe te direktive pravni osebi, ki jo obvladuje skupaj z drugimi javnimi organi naročniki, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	javni organi naročniki skupaj obvladujejo zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;

(b)	zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje dejavnosti izvaja za javne organe naročnike, ki jo obvladujejo, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladujejo isti javni organi naročniki;

(c)	v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen.

Za namene točke (a) se šteje, da javni organi naročniki skupaj obvladujejo pravno osebo, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a)	organe odločanja odvisne pravne osebe sestavljajo predstavniki vseh udeleženih javnih organov naročnikov;

(b)	ti javni organi naročniki lahko skupaj odločilno vplivajo na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe;

(c)	odvisna pravna oseba nima interesov, ki se razlikujejo od interesov javnih organov, ki so ji podrejeni;

(d)	odvisna pravna oseba nima drugih prihodkov, razen povračila dejanskih stroškov iz javnih naročil z javnimi organi naročniki.

4. Za sporazum, sklenjen med dvema ali več javnimi organi naročniki, se ne šteje, da je javno naročilo v smislu člena 2(6) te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a)	sporazum vzpostavlja lojalno sodelovanje med udeleženimi javnimi organi naročniki pri skupnem izvajanju nalog javnih storitev, ki vključuje vzajemne pravice in obveznosti;

(b)	sporazum se ureja samo ob upoštevanju vidikov javnega interesa;

(c)	udeleženi javni organi naročniki na odprtem trgu ne ustvarijo več kot 10 % prihodka iz dejavnosti, ki so pomembne za izvajanje sporazuma;

(d)	sporazum ne vključuje finančnih nakazil med udeleženimi javnimi organi naročniki, razen nakazil, ki ustrezajo povračilu dejanskih stroškov gradenj, storitev ali blaga;

(e)	v nobenem od vključenih javnih organov naročnikov zasebni sektor ni udeležen.

5. Odsotnost zasebne udeležbe iz odstavkov od 1 do 4 se preveri ob oddaji naročila ali sklenitvi sporazuma.

Izključitve iz odstavkov od 1 do 4 se prenehajo uporabljati takoj, ko se vključi oseba zasebnega sektorja, kar povzroči, da je treba naročila odpreti konkurenci z rednimi postopki javnega naročanja.

Obrazložitev

Črtanje členov 11 in 21 je logična posledica predloga spremembe 3.

Predlog spremembe 8

COM(2011) 895 final

Člen 31

COM(2011) 896 final

Člen 17

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Pridržana naročila	Pridržana naročila
Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih javnega naročanja za zaščitene delavnice in gospodarske subjekte, katerih glavni cilj je družbeno in poklicno vključevanje invalidnih in prikrajšanih delavcev, ali določijo, da se taka naročila izvedejo v okviru programov zaščitene zaposlitve, če je več kot 30 % zaposlenih v navedenih delavnicah, gospodarskih subjektih ali programih invalidnih ali prikrajšanih delavcev.	Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih javnega naročanja za zaščitene delavnice in gospodarske subjekte, katerih glavni cilj je družbeno in poklicno vključevanje invalidnih in prikrajšanih delavcev, ali določijo, da se taka naročila izvedejo v okviru programov zaščitene zaposlitve, če je več kot 30 % v navedenih delavnicah, gospodarskih subjektih ali programih invalidnih ali prikrajšanih delavcev.
V obvestilu o javnem razpisu se navede sklic na to določbo.	V obvestilu o javnem razpisu se navede sklic na to določbo.

Obrazložitev

To je nova določba, zato je treba opredeliti osebe, za katere se uporablja, še posebej, ker je področje uporabe te nove določbe širše.

Predlog spremembe 9

COM(2011) 895 final

Člen 34

COM(2011) 896 final

Člen 19(7)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Države članice zagotovijo, da se najpozneje dve leti po datumu iz člena 92(1) vsi postopki javnega naročanja iz te direktive izvajajo z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev, zlasti z elektronsko predložitvijo, v skladu z zahtevami tega člena.	Države članice zagotovi, da se vsi postopki javnega naročanja iz te direktive izvajajo z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev, zlasti z elektronsko predložitvijo, v skladu z zahtevami tega člena.

Obrazložitev

Glede na to, da se pogoji delovanja javnih organov naročnikov (zlasti organov na lokalni ravni) in dobaviteljev v različnih panogah močno razlikujejo, bi bilo primerneje države članice zadolžiti, naj se pripravijo na postopek javnih naročil v elektronski obliki, namesto da se jim naložijo zahteve s kratkimi roki.

Predlog spremembe 10

COM(2011) 896 final

Člen 24

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Izbira postopkov

1. Javni organi naročniki za oddajo svojih javnih naročil uporabljajo nacionalne postopke, ki se uskladijo s to direktivo, če je bilo, brez poseganja v člen 30, objavljeno obvestilo o javnem razpisu v skladu s to direktivo.

Države članice zagotovijo, da javni organi naročniki lahko uporabijo odprti ali omejeni postopek v skladu s to direktivo.

Države članice zagotovijo, da javni organi naročniki lahko uporabijo odprti ali omejeni postopek, v skladu s to direktivo.

Države članice lahko zagotovijo, da javni organi naročniki lahko uporabijo partnerstva za inovacije v skladu s to direktivo.

Države članice zagotovijo, da javni organi naročniki lahko uporabijo partnerstva za inovacije v skladu s to direktivo.

Zagotovijo lahko tudi, da lahko javni organi naročniki uporabijo konkurenčni postopek s pogajanji ali konkurenčni dialog v enem od naslednjih primerov:

(a)	v zvezi z gradnjami, kadar je predmet naročila gradnje tako projektiranje kot tudi izvedba gradbenih del v smislu člena 2(8), ali kadar so potrebna pogajanja za določitev pravnega ali finančnega okvira projekta;

(b)	v zvezi z javnimi naročili gradenj za gradnje, ki se izvajajo izključno zaradi raziskovanja ali inovacij, preizkusov ali razvoja in ne zaradi zagotavljanja donosnosti ali povrnitve stroškov raziskav in razvoja;

(c)	v zvezi s storitvami ali blagom, kadar tehničnih specifikacij ni mogoče dovolj natančno določiti s sklicevanjem na kateri koli standard, evropska tehnična soglasja, enotne tehnične specifikacije ali tehnična sklicevanja v smislu točk 2 do 5 Priloge VIII;

(d)	v primeru nepravilnih ali nesprejemljivih ponudb v smislu člena 30(2)(a) v odgovor na odprti ali omejeni postopek;

(e)	zaradi posebnih okoliščin, povezanih z vrsto in zapletenostjo gradenj, blaga ali storitev, ali s tem povezanih tveganj, se naročilo ne more dodeliti brez predhodnih pogajanj.

Države članice se lahko odločijo, da v nacionalno zakonodajo ne bodo prenesle konkurenčnega postopka s pogajanji, postopkov konkurenčnega dialoga in partnerstva za inovacije.

Obrazložitev

OR meni, da je treba postopek s pogajanji v klasičnem sektorju izvajati pod istimi pogoji kot v sektorju gospodarskih javnih služb. Ni razloga za domnevo, da so organi v "klasičnem" sektorju manj primerni za pogajanja kot naročniki v sektorju gospodarskih javnih služb. Odločitev o tem, kateri postopek bo uporabljen glede na posamezno naročilo, bi morala biti prepuščena javnemu organu naročniku.

Treba je tudi pojasniti, da je javni organ naročnik tisti, ki mora izbrati ustrezen postopek v posameznih primerih, ne pa država članica ali EU. Na ravni EU in držav članic morajo biti javnemu organu naročniku na razpolago vsi postopki. Sicer bi to pomenilo različne predpise in postopke v različnih državah članicah, izkrivljanje konkurence in neenake pogoje.

Predlog spremembe 11

COM(2011) 896 final

Člen 30(2)(a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(a)	če v odprtem ali v omejenem postopku ni bila predložena nobena ponudba, nobena ustrezna ponudba ali nobena prijava za sodelovanje, če se prvotni pogoji naročila pomembneje ne spremenijo in se pošlje poročilo Komisiji ali nacionalnemu nadzornemu organu iz člena 84, če to zahtevata;

(a)	če v odprtem ali v omejenem postopku ni bila predložena nobena ponudba, nobena ustrezna ponudba ali nobena prijava za sodelovanje, če se prvotni pogoji naročila pomembneje ne spremenijo;

Obrazložitev

Skupaj s členom 84 (imenovanje nacionalnega nadzornega organa) ta obveznost poročanja povzroča nepotrebno birokracijo. Zaradi poenostavitve in večje prožnosti zakonodaje EU o javnih naročilih je treba nujno preprečiti nove upravne obremenitve. Zato je treba ta del besedila črtati.

Predlog spremembe 12

COM(2011) 895 final

Člen 44(3)(d), (i) in (e)

COM(2011) 896 final

Člen 30(2)(c), (i) in (d)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(c)	če gradnjo, blago ali storitve lahko zagotovi samo zadevni gospodarski subjekt zaradi naslednjih razlogov:

(c)	če gradnjo, blago ali storitve lahko zagotovi samo zadevni gospodarski subjekt zaradi naslednjih razlogov:

(i)	neobstoja konkurence zaradi tehničnih razlogov;

(i)	neobstoja konkurence zaradi tehničnih razlogov;

(d)

ko je to nujno, če v skrajno nujnih primerih zaradi višje sile ni mogoče upoštevati rokov za odprte postopke, omejene postopke ali konkurenčne postopke s pogajanji; okoliščine, s katerimi se utemelji skrajno nujen primer, nikakor ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali javnemu organu naročniku.

(d)	ko je to nujno, če v skrajno nujnih primerih zaradi dogodkov ni mogoče upoštevati rokov za odprte postopke, omejene postopke ali konkurenčne postopke s pogajanji; okoliščine, s katerimi se utemelji skrajno nujen primer, nikakor ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali javnemu organu naročniku.

Obrazložitev

V tem členu je treba omeniti tudi pravne razloge, s čimer se na primer upošteva situacija, ko želi javni organ naročnik na nekem kraju zgraditi stavbo (npr. šolo), lastnik zemljišča pa se strinja s prodajo zemljišča samo pod pogojem, da bo sam izvedel gradbena dela.

V primerjavi z besedilom veljavne Direktive 2004/18/ES (člen 31(c)) bi navedba "višje sile" pomenila strožjo zahtevo. Ohraniti bi bilo treba sedanje besedilo. Za nakup blaga in storitev, ki jih mora javni organ naročnik nabaviti na podlagi druge zakonodaje, medtem ko je javno naročilo za to blago in storitve v sodnem postopku preverjanja, bi bilo treba omogočiti nekonkurenčni postopek s pogajanji (npr. za oskrbo starejših v domovih za ostarele ali srčne zaklopke za bolnišnice).

Predlog spremembe 13

COM(2011) 895 final

Člen 45

COM(2011) 896 final

Člen 31

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Okvirni sporazumi	Okvirni sporazumi
1. Javni organi naročniki lahko sklenejo okvirne sporazume, če uporabljajo postopke iz te direktive.	1. Javni organi naročniki lahko sklenejo okvirne sporazume, če uporabljajo postopke iz te direktive.
Okvirni sporazum pomeni sporazum med enim ali več javnimi organi naročniki in enim ali več ekonomskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se urejajo naročila, ki se oddajo med posameznim obdobjem, zlasti v zvezi s ceno in, če je ustrezno, predvideno količino.	Okvirni sporazum pomeni sporazum med enim ali več javnimi organi naročniki in enim ali več ekonomskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se urejajo naročila, ki se oddajo med posameznim obdobjem, zlasti v zvezi s ceno in, če je ustrezno, predvideno količino.
Veljavnost okvirnega sporazuma ni daljša od štirih let, razen v izjemnih primerih, ki se ustrezno utemeljijo, zlasti s predmetom okvirnega sporazuma.
2. Naročila na podlagi okvirnega sporazuma se oddajo v skladu s postopki iz tega odstavka ter odstavkov 3 in 4.	2. Naročila na podlagi okvirnega sporazuma se oddajo v skladu s postopki iz tega odstavka ter odstavkov 3 in 4.
Navedeni postopki se lahko uporabljajo samo med naročniki, ki so za ta namen jasno navedeni v javnem razpisu ali povabilu k potrditvi interesa, in gospodarskimi subjekti, ki so prvotni podpisniki okvirnega sporazuma. Z naročili, oddanimi na podlagi okvirnega sporazuma, se nikakor ne smejo bistveno spremeniti pogoji iz navedenega okvirnega sporazuma, zlasti ne v primeru iz odstavka 3.	Z naročili, oddanimi na podlagi okvirnega sporazuma, se nikakor ne smejo bistveno spremeniti pogoji iz navedenega okvirnega sporazuma, zlasti ne v primeru iz odstavka 3.
Javni organi naročniki ne uporabljajo okvirnih sporazumov nepravilno ali tako, da preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco.

Obrazložitev

Odbor regij meni, da bi morali biti okvirni sporazumi načeloma urejeni enako kot v veljavni Direktivi 2004/17/ES, saj ni razloga za določitev npr. roka veljavnosti takšnih pogodb, če ta ni določen za druge vrste pogodb. Tako kot pri dinamičnih nabavnih sistemih bi moralo biti tudi tu mogoče, da se med trajanjem pogodbe v sodelovanje vključijo novi ekonomski subjekti, saj to koristi tako dobaviteljem kot naročnikom. Zadnji del besedila je odveč, saj je jasen že iz načel.

Predlog spremembe 14

COM(2011) 895 final

Člen 45(4)

COM(2011) 896 final

Člen 31(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 31

Okvirni sporazumi

Člen 31

Okvirni sporazumi

4. Okvirni sporazum, ki se sklene z več kot enim gospodarskim subjektom, se lahko izvaja na enega od naslednjih dveh načinov:

4. Okvirni sporazum, ki se sklene z več kot enim gospodarskim subjektom, se lahko izvaja na naslednji način:

(a)

na podlagi pogojev iz okvirnega sporazuma, brez ponovnega odpiranja konkurence, če navedeni sporazum vsebuje vse določbe glede zagotavljanja zadevnih gradenj, storitev in blaga ter objektivne pogoje za izbiro gospodarskih subjektov, podpisnikov okvirnega sporazuma, ki jih bodo izvedli; objektivni pogoji se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila;

(a)	če sporazum vsebuje vse določbe glede zagotavljanja zadevnih gradenj, storitev in blaga pogoje okvirne sporazum;

(b)	če okvirni sporazum ne vsebuje vseh pogojev, ki urejajo zagotavljanje gradenj, storitev in blaga, s ponovnim odpiranjem konkurence med gospodarskimi subjekti, ki so podpisniki okvirnega sporazuma.

(b)	če okvirni sporazum ne vsebuje vseh pogojev, ki urejajo zagotavljanje gradenj, storitev in blaga, s ponovnim odpiranjem konkurence med gospodarskimi subjekti, ki so podpisniki okvirnega sporazuma.

Obrazložitev

Predlog direktive ni jasen glede uporabe okvirnih sporazumov, zlasti pri neposredni oddaji in ponovnem odprtju konkurence. Za prilagodljivost pri izvajanju je treba omogočiti kombinacijo obeh navedenih postopkov, da se bodo manjša naročila lahko pod določenimi pogoji oddajala neposredno, velika pa se bodo na temelju istega okvirnega sporazuma lahko ponovno odprla konkurenci.

Predlog spremembe 15

COM(2011) 896 final

Člen 37

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 37 Priložnostno skupno naročanje	Člen 37 Priložnostno skupno naročanje
1. Eden ali več javnih organov naročnikov se lahko odloči za skupno izvedbo nekaterih posebnih naročil.	1. Eden ali več javnih organov naročnikov se lahko odloči za skupno izvedbo nekaterih posebnih naročil.
2. Če zadevne postopke javnega naročanja v vseh fazah, od objave obvestila o javnem razpisu do izvedbe naročila ali naročil, ki sledijo, izvaja samo en javni organ naročnik, je ta javni organ naročnik izključno odgovoren za izpolnitev obveznosti v skladu s to direktivo.	2. Če zadevne postopke javnega naročanja v vseh fazah, od objave obvestila o javnem razpisu do izvedbe naročila ali naročil, ki sledijo, izvaja samo en javni organ naročnik, je ta javni organ naročnik izključno odgovoren za izpolnitev obveznosti v skladu s to direktivo.
Če pa postopke javnega naročanja in izvedbe naročil, ki sledijo, izvaja več udeleženih javnih organov naročnikov, je vsak odgovoren za izpolnitev svojih obveznosti v skladu s to direktivo za faze, ki jih izvaja.	Če pa postopke javnega naročanja in izvedbe naročil, ki sledijo, izvaja več udeleženih javnih organov naročnikov, je vsak odgovoren za izpolnitev svojih obveznosti v skladu s to direktivo za faze, ki jih izvaja.

Obrazložitev

Z dodanim besedilom se zagotovi, da skupna izvedba javnega naročila ne bo po nepotrebnem otežena. Kar v skladu s členom 35(5) velja za centralne nabavne organe, bi moralo veljati tudi za občasne skupne izvedbe javnih naročil.

Predlog spremembe 16

COM(2011) 895 final

Člen 54

COM(2011) 896 final

Člen 40

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Tehnične specifikacije iz točke 1 Priloge VIII se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila. V njih so opredeljene zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga.	1. Tehnične specifikacije iz točke 1 Priloge VIII se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila. V njih so opredeljene zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga.
Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali katere koli druge faze v njihovem življenjskem ciklu, kot je navedeno v točki (22) člena 2.	Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali katere koli druge faze v njihovem življenjskem ciklu, kot je navedeno v točki (22) člena 2.
V tehničnih specifikacijah je določeno tudi, ali se bo zahteval prenos pravic intelektualne lastnine.	V tehničnih specifikacijah je določeno tudi, ali se bo zahteval prenos pravic intelektualne lastnine.
Pri vseh javnih naročilih, katerih predmet naj bi uporabljale osebe, bodisi splošna javnost bodisi osebje javnega organa naročnika, se pri pripravi navedenih tehničnih specifikacij upoštevajo merila dostopnosti za invalide ali zahteve za oblikovanje, namenjeno vsem uporabnikom, razen v ustrezno utemeljenih primerih.
Kadar so obvezni standardi dostopnosti sprejeti z zakonodajnim aktom Unije, se tehnične specifikacije, kar zadeva merila dostopnosti, določijo s sklicevanjem nanj.	Kadar so obvezni standardi dostopnosti sprejeti z zakonodajnim aktom Unije, se tehnične specifikacije, kar zadeva merila dostopnosti, določijo s sklicevanjem nanj.

Obrazložitev

Glede na ogromno raznolikost postopkov javnega naročanja gre predlagano besedilo veliko predaleč. Poleg tega so tovrstne določbe pogosto vključene v nacionalne gradbene predpise. Ohraniti je treba besedilo Direktive 2004/18/ES (člen 23(1)) in Direktive 2004/17/ES (člen 34).

Predlog spremembe 17

COM(2011) 896 final

Člen 44

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Razdelitev naročil na sklope	Razdelitev naročil na sklope
1. Javna naročila se lahko razdelijo v homogene ali heterogene sklope. Kadar javni organ naročnik za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejnih vrednosti iz člena 4, vendar ni manjša od 500 000 EUR, in je določena v skladu s členom 5, presodi, da jih ni primerno razdeliti na sklope, svoje razloge posebej pojasni v obvestilu o naročilu ali povabilu k potrditvi interesa.	1. Javna naročila se lahko razdelijo v homogene ali heterogene sklope.
Javni organi naročniki navedejo v obvestilu o naročilu ali povabilu k potrditvi interesa, ali so ponudbe omejene na enega ali samo več sklopov.

Obrazložitev

Odstavek se črta, ker javnim organom naročnikom nalaga nepotrebno upravno breme.

Predlog spremembe 18

COM(2011) 896 final

Člen 54(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 54	Člen 54
Javni organi naročniki se lahko odločijo, da ne oddajo naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če so ugotovili, da ta ponudba ni ustrezno skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava, ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI.	Javni organi naročniki se lahko odločijo, da ne oddajo naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če so ugotovili, da ta ponudba ni ustrezno skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava, ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI.

Obrazložitev

Poleg zakonodaje EU morajo ponudniki spoštovati tudi nacionalno zakonodajo.

Predlog spremembe 19

COM(2011) 896 final

Člen 55(3)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 55	Člen 55
Da bi uporabili razlog za izključitev iz točke (d) prvega pododstavka, javni organi naročniki predložijo metodo za presojo izvedbe naročila, ki temelji na objektivnih in merljivih merilih ter se uporablja sistematično, dosledno in pregledno. Vsako presojo izvedbe naročila se sporoči zadevnemu izvajalcu, ki ima možnost ugovora zoper ugotovitve in možnost sodnega varstva.

Obrazložitev

Pojasnilo v zadnjem odstavku člena 55(3) ni jasno in v tem smislu zmanjšuje pravno varnost, kar bi lahko povzročilo večje število tožb. Poleg tega se uvajajo nove obveznosti za javne organe naročnike, ki jih je treba črtati zaradi preprečevanja dodatne birokracije.

Predlog spremembe 20

COM(2011) 895 final

Člen 76

COM(2011) 896 final

Člen 66

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Merila za oddajo naročila

1. Javni organ naročniki javna naročila brez poseganja v nacionalne zakone, predpise ali upravne določbe v zvezi s plačilom nekaterih storitev oddajo na podlagi enega od naslednjih meril:

(a)	ekonomsko najugodnejša ponudba;

(a)	ekonomsko najugodnejša ponudba;

(b)	najnižja cena.

(b)	najnižja cena (2).

Stroški se lahko po izbiri javnega organa naročnika ocenijo izključno na podlagi cene ali glede na stroškovno učinkovitost, kot je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu, pod pogoji iz člena 67.

2. Ekonomsko najugodnejša ponudba iz točke (a) odstavka 1 z vidika javnega organa naročnika se določi na podlagi meril, povezanih s predmetom zadevnega javnega naročila. Ta merila poleg cene ali stroškov iz točke (b) odstavka 1 vključujejo tudi druga merila, povezana s predmetom zadevnega javnega naročila, kot so:

2. Ekonomsko najugodnejša ponudba iz točke (a) odstavka 1 z vidika javnega organa naročnika se določi na podlagi meril, povezanih s predmetom zadevnega javnega naročila. Ta merila poleg cene vključujejo tudi druga merila, povezana s predmetom zadevnega javnega naročila, kot so:

(a)	kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, okoljskimi značilnostmi in inovativnostjo;

(a)	kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, okoljskimi značilnostmi in inovativnostjo ;

(b)

za javna naročila storitev in javna naročila, ki vključujejo načrtovanje gradenj, se lahko upoštevajo organizacija, usposobljenost in izkušenost osebja, dodeljenega za izvajanje zadevnega naročila, pri čemer se lahko po oddaji naročila tako osebje zamenja le ob privolitvi javnega organa naročnika, ki mora preveriti, ali zamenjano osebje zagotavlja enakovredno organizacijo in kakovost;

(b)

(c)	poprodajne storitve in tehnična pomoč, datum dobave ter rok za dobavo ali dokončanje del;

(c)	poprodajne storitve in tehnična pomoč, datum dobave ter rok za dobavo ali dokončanje del;

(d)

poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanje zahtevanih gradenj, blaga ali storitev oziroma katere koli faze v njihovem življenjskem ciklu, kot je navedeno v točki (22) člena 2, če so navedena merila določena v skladu z odstavkom 4 in zadevajo dejavnike, ki so neposredno povezani s temi postopki in so značilni za poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev.

(d)

Obrazložitev

Pozitivno je, da lahko javni organi naročniki izbirajo med ekonomsko najugodnejšo ponudbo in najnižjo ceno. Zato je treba še naprej uporabljati izraz iz veljavne direktive, torej "najnižja cena", saj izraz "najnižji stroški" pomeni, da bodo upoštevani še drugi dejavniki poleg cene. (3) Izraz "stroški" je namreč širši od izraza "cena". "Ekonomsko najugodnejša ponudba" je merilo, ki ga je treba uporabiti, če naj bi se upoštevali tudi drugi parametri, kot so stroški v življenjskem ciklu.

V nekaterih primerih javni organ naročnik že v razpisni dokumentaciji navede končno ceno. Popolnoma jasno mora biti, da je to ena od možnosti.

Namen upoštevanja merila kratkih poti je naročnikom zagotoviti dodano vrednost nekaterih produktov in storitev. Gre za dejstvo, da produkti in storitve v primeru kratkih poti praviloma prej pridejo do naročnikov in jih je tako mogoče hitreje in prožneje prilagoditi njihovim zahtevam. S tem merilom se lahko prepričljivo izboljšajo tudi okoljski standardi (krajša prevozna pot in čas skladiščenja, manj emisij), kar nazadnje koristi tako naročnikom kot državljanom. Naročniki bodo tako dobili možnost, da v svoja merila za oddajo naročila vključijo parametre, ki pri nekaterih kategorijah prinašajo obsežnejši opis ponudbe gospodarskega subjekta, kar lahko pomeni boljši odziv na zahteve javnega naročila.

Poleg tega je treba izrecno omogočiti upoštevanje socialnih meril, npr. tako, da se politika enakih možnosti za zaposlene v podjetju in zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih nagradita z dodatnimi točkami.

Predlog spremembe 21

COM(2011) 896 final

Člen 66(3)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 66	Člen 66
Države članice lahko določijo, da se nekatere vrste naročil oddajo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe iz točke (a) odstavka 1 in iz odstavka 2.

Obrazložitev

Cilj posodobitve javnega naročanja je, da se zagotovi čim večja prožnost za javne organe naročnike in ponudnike. Javni organi naročniki morajo zato imeti možnost, da se sami odločijo, ali oddajo naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe ali na podlagi najnižje cene. Države članice ne bi smele odločati o potrebah lokalnih oblasti na tem področju. Če se naročila ne smejo več oddajati na podlagi najnižje cene, bi to tudi bistveno zmanjšalo konkurenčne možnosti malih podjetij. Zato je treba ta odstavek črtati.

Predlog spremembe 22

COM(2011) 895 final

Člen 76(4)

COM(2011) 896 final

Člen 66(4)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Merila za oddajo naročila	Merila za oddajo naročila
4. Merila za oddajo naročila javnemu organu naročniku ne dajejo neomejene svobode izbire. Zagotavljajo možnost učinkovite konkurence in vključujejo zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki. Javni organi naročniki na podlagi informacij in dokazil, ki jih predložijo ponudniki, učinkovito preverijo, ali ponudbe izpolnjujejo merila za oddajo naročila.

Obrazložitev

Ta določba je odveč. Ne prinaša ničesar novega in bi jo bilo treba črtati, saj je vsebinsko že vključena v splošna načela.

Predlog spremembe 23

COM(2011) 896 final

Člen 73(a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(a)	izjeme iz člena 11 prenehajo veljati, če je zasebni sektor udeležen v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo v skladu s členom 11(4);

Obrazložitev

Sprememba besedil Komisije se predlaga zaradi črtanja člena 11(5) COM(2011) 896 final in člena 21(5) COM(2011) 895 final (glej predlog spremembe 7). Ta okoliščina po oddaji naročila ne more več nastati.

Predlog spremembe 24

COM(2011) 895 final

Člen 77

COM(2011) 896 final

Člen 67

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu	Vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu
3. Kadar je kot del zakonodajnega akta Unije, vključno z delegiranimi akti na podlagi zakonodaje posameznih sektorjev, sprejeta skupna metodologija za izračun stroškov v življenjskem ciklu, se ta uporablja, če je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu vključeno v merila za oddajo naročila iz člena 76(1).
Priloga XV vsebuje seznam takih zakonodajnih in delegiranih aktov. Komisija je v skladu s členom 89 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s posodabljanjem tega seznama, če se na podlagi sprejetja nove zakonodaje, njene razveljavitve ali spremembe izkaže, da so take spremembe potrebne.

Obrazložitev

OR podpira cilje strategije Evropa 2020 in se zaveda pomena trajnostnega javnega naročanja, ki upošteva socialne vidike in podpira inovacije. Pozdraviti je treba dejstvo, da Komisija spodbuja javne organe naročnike k upoštevanju stroškov v življenjskem ciklu. Na tem področju je trenutno veliko prizadevanj, vendar je treba še zelo veliko storiti. Po mnenju Odbora je zahteva po uporabi metod EU v sedanjih razmerah pretirana.

Predlog spremembe 25

COM(2011) 895 final

Člen 79

COM(2011) 896 final

Člen 69

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Neobičajno ugodne ponudbe

1. Javni organi naročniki od gospodarskih subjektov zahtevajo, da pojasnijo zaračunano ceno ali stroške, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	zaračunana cena ali stroški so za več kot 50 % nižji od povprečne cene ali stroškov drugih ponudnikov;

(b)	zaračunana cena ali stroški so za več kot 20 % nižji od cene ali stroškov druge najnižje ponudbe;

(c)	predloženih je bilo vsaj pet ponudb.

3. .

2. Javni organi naročniki lahko zahtevajo taka pojasnila tudi, če se zdi, da so ponudbe neobičajno ugodne zaradi drugih razlogov.

. Javni organi naročniki lahko zahtevajo taka pojasnila tudi, če se zdi, da so ponudbe neobičajno ugodne zaradi drugih razlogov.

3. Pojasnila iz odstavkov 1 in 2 se lahko nanašajo zlasti na:

(a)	ekonomiko gradnje, proizvodni postopek ali zagotovljene storitve;

(b)	izbrane tehnične rešitve ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku za izvedbo gradnje ali dobavo blaga ali izvajanje storitev;

(c)	izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik;

(d)

najmanj ustrezna skladnost z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI, ali, če te obveznosti ne veljajo, z drugimi določbami, ki zagotavljajo enakovredno raven varstva;

(e)	možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.

4. Javni organ naročnik preveri predložene informacije ob posvetovanju s ponudnikom. Ponudbo lahko zavrne le, če dokazila ne utemeljijo nizke ravni zaračunane cene ali stroškov, pri čemer se upoštevajo elementi iz odstavka 3.

Javni organi naročniki zavrnejo ponudbo, če so ugotovili, da je neobičajno ugodna, ker ni skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI.

5. Če javni organ naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno ugodna, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo le na tej podlagi, vendar šele po posvetovanju s ponudnikom, če ta v primernem roku, ki ga določi javni organ naročnik, ne more dokazati, da je zadevna pomoč združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107 Pogodbe. Če javni organ naročnik v navedenih okoliščinah zavrne ponudbo, o tem obvesti Komisijo.

6. Države članice dajo v skladu s členom 88 drugim državam članicam na zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokazi in dokumenti, ki so predloženi v zvezi s podatki, naštetimi v odstavku 3.

Obrazložitev

Glede neobičajno ugodnih ponudb Odbor regij daje prednost besedilu iz člena 55 veljavne Direktive 2004/18/ES, saj predlagano besedilo tako javnim organom naročnikom kot ponudnikom povzroča upravno breme. Poleg tega po nepotrebnem omejuje manevrski prostor javnih organov naročnikov na tem področju.

Predlog spremembe 26

COM(2011) 895 final

Člen 81

COM(2011) 896 final

Člen 71

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Oddaja naročil podizvajalcem	Oddaja naročil podizvajalcem
1. Javni organ naročnik lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila zahteva oziroma država članica lahko od njega zahteva, da obveže ponudnika, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretjim stranem, ter vse predlagane podizvajalce.
2. Države članice lahko določijo, da na zahtevo podizvajalca in kadar to omogoča narava naročila, javni organ naročnik nakaže plačila neposredno podizvajalcu za storitve, blago ali gradnje, oddane v izvedbo glavnemu izvajalcu. V takem primeru države članice vzpostavijo ustrezne mehanizme, ki glavnemu izvajalcu omogočajo, da ugovarja proti neupravičenim izplačilom. Ureditve v zvezi z navedenim načinom plačila se določijo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila.
3. Odstavka 1 in 2 ne posegata v vprašanje osnovne odgovornosti gospodarskega subjekta.

Obrazložitev

Odnos med ponudnikom in podizvajalcem sodi na področje konkurenčnega prava in nacionalnega pogodbenega prava, na katerega ta direktiva ne bi smela vplivati.

Poleg tega zgornje določbe povzročajo pravno negotovost, saj v skladu z njimi podizvajalec, ki proti plačilu dela za javni organ naročnika, ni več podizvajalec, temveč postane izvajalec. Hkrati lahko javnim organom naročnikom odvzamejo možnost, da zadržijo plačilo, dokler delo ni pravilno opravljeno.

Predlog spremembe 27

COM(2011) 895 final

Člen 82

COM(2011) 896 final

Člen 72

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Spremembe naročil med njihovo veljavnostjo

1. Bistvena sprememba določb javnega naročila med njegovo veljavnostjo pomeni novo oddajanje naročila za namene te direktive, pri čemer je potreben nov postopek javnega naročanja v skladu s to direktivo.

2. Sprememba naročila med njegovo veljavnostjo velja za bistveno v smislu odstavka 1, če se zaradi te spremembe naročilo bistveno razlikuje od prvotno oddanega naročila. Sprememba se v vsakem primeru, brez poseganja v odstavka 3 in 4, šteje za bistveno zlasti, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)	sprememba uvaja pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka javnega naročanja, omogočili izbiro drugih kandidatov, kot so bili prvotno izbrani, ali oddajo naročila drugemu ponudniku;

(b)	sprememba spreminja ekonomsko ravnotežje naročila v prid izvajalcu;

(c)	sprememba precej razširi obseg naročila na blago, storitve ali gradnje, ki niso bile prvotno zajete.

3. Zamenjava pogodbene strani šteje za bistveno spremembo v smislu odstavka 1.

Vendar se prvi pododstavek ne uporablja za univerzalno ali delno nasledstvo drugega gospodarskega subjekta, ki izpolnjuje prvotno določena merila za ugotavljanje sposobnosti, na mestu prvotnega izvajalca po prestrukturiranju podjetja ali stečajnem postopku, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb naročila in ni namenjeno izogibanju uporabe te direktive.

4. Kadar je mogoče vrednost spremembe izraziti v denarju, se ne šteje za bistveno v smislu odstavka 1, če njena vrednost ne presega mejnih vrednosti iz člena 12 in je manjša od 5 % cene prvotnega naročila, pod pogojem, da sprememba ne spremeni splošne narave javnega naročila. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, se to ovrednoti na podlagi kumulativne vrednosti zaporednih sprememb.

5. Spremembe naročil se ne štejejo za bistvene v smislu odstavka 1, če so predvidene v dokumentaciji o oddaji naročila v jasnih, natančnih in nedvoumnih klavzulah o pregledu ali možnostih zanj. V takih klavzulah so navedeni obseg in narava možnih sprememb ter pogoji, pod katerimi se lahko uporabijo. Ne predvidevajo pa sprememb, ki bi spremenile splošno naravo javnega naročila.

6. Z odstopanjem od odstavka 1 se v primeru bistvene spremembe ne zahteva nov postopek javnega naročanja, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a)	potreba po spremembi je nastala zaradi okoliščin, ki jih skrben naročnik ni mogel predvideti;

(b)	sprememba ne spreminja splošne narave naročila.

(c)	kakršno koli zvišanje cene ni večje od 50 % vrednosti prvotnega naročila.

Javni organi naročniki v Uradnem listu Evropske unije objavijo obvestilo o takih spremembah. Taka obvestila vsebujejo informacije, določene v delu G Priloge VI, in se objavijo v skladu s členom 49.

7. Naročniki v naročilo ne uvajajo sprememb v naslednjih primerih:

(a)	če bi bila sprememba namenjena odpravi pomanjkljivosti izvajalca ali njihovih posledic, če se te lahko odpravijo z uveljavitvijo pogodbenih obveznosti;

(b)	če bi bila sprememba namenjena nadomestilu za tveganja zvišanja cen, pred katerimi se je izvajalec zavaroval.

Obrazložitev

Veljavna direktiva določa postopkovna pravila za izvajanje javnih naročil in ne vsebuje določb o spremembah naročil med njihovo veljavnostjo; tako bi moralo tudi ostati. V nasprotnem primeru bo to za javne organe naročnike pomenilo nepotrebno upravno breme, prožnost pa se bo zmanjšala. Če želi Komisija predložiti informacije o sodni praksi na tem področju, bi bilo primerneje, da to stori v obliki razlagalnega sporočila.

Predlog spremembe 28

COM(2011) 896 final

Člen 83

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Države članice v skladu z Direktivo Sveta 89/665/EGS zagotovijo pravilno uporabo te direktive z učinkovitimi, razpoložljivimi in preglednimi mehanizmi, ki dopolnjujejo vzpostavljen sistem za revizijo odločitev, ki jih sprejmejo javni organi naročniki.

Obrazložitev

V direktivi je odveč navajati, da jo je treba pravilno uporabljati. Obstoječi sistemi za preverjanje odločitev javnih organov naročnikov zadostujejo. Zaradi poenostavitve in večje prožnosti ne bi smeli ustvarjati novih odvečnih struktur.

Predlog spremembe 29

COM(2011) 895 final

Člen 93

COM(2011) 896 final

Člen 84

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 84

Javni nadzor

1. Države članice imenujejo en neodvisen organ, ki je odgovoren za nadzor in usklajevanje izvedbenih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ). Države članice o svojem imenovanju obvestijo Komisijo.

Takšen nadzor se izvaja za vse javne organe naročnike.

2. Pristojni organi, vključeni v izvedbene dejavnosti, so organizirani tako, da se prepreči navzkrižje interesov. Sistem javnega nadzora je pregleden. V ta namen se objavijo vsa navodila in mnenja ter letno poročilo, v katerem sta predstavljena izvajanje in uporaba pravil, določenih v tej direktivi.

Letno poročilo vključuje naslednje:

(a)	navedbo stopnje uspešnosti malih in srednje velikih podjetij v naročanju; če je odstotni delež manjši od 50 %, izraženo v vrednosti naročil, oddanih malim in srednje velikim podjetjem, se v poročilo vključi analiza razlogov za to;

(b)	celovit pregled izvajanja politik trajnostnega javnega naročanja, vključno glede postopkov, pri katerih se upoštevajo vprašanja, povezana z varstvom okolja, socialno vključenostjo, kar vključuje dostopnost za invalide, ali spodbujanjem inovacij;

(c)	informacije o spremljanju in naknadnem ukrepanju v zvezi s kršitvami pravil javnega naročanja, ki vplivajo na proračun Unije v skladu z odstavki 3 do 5 tega člena;

(d)	centralizirane podatke o prijavljenih primerih goljufij, korupcije, navzkrižja interesov in drugih hudih nepravilnosti na področju javnega naročanja, vključno s tistimi, ki vplivajo na projekte, sofinancirane iz proračuna Unije.

3. Nadzorni organ je odgovoren za naslednje naloge:

(a)	spremljanje uporabe predpisov o javnih naročilih ter povezanih praks, ki jih izvajajo javni organi naročniki in zlasti centralni nabavni organi;

(b)	pravno svetovanje javnim organom naročnikom glede razlage predpisov in načel o javnih naročilih ter uporabe predpisov o javnih naročilih v posebnih primerih;

(c)

dajanje mnenj in smernic na svojo pobudo o vprašanjih splošnega interesa v zvezi z razlago ter uporabo predpisov o javnih naročilih, o ponavljajočih se vprašanjih in o sistemskih težavah v zvezi z uporabo predpisov o javnih naročilih glede na določbe te direktive in ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije;

(d)	vzpostavitev in uporaba celovitih in izvedljivih sistemov opozorilnih kazalnikov za preprečevanje, odkrivanje in primerno poročanje o korupciji, navzkrižju interesov ter podobnih hujših nepravilnosti na področju javnega naročanja;

(e)	opozarjanje pristojnih nacionalnih institucij, vključno z revizijskimi organi, na določene odkrite kršitve in sistemske težave.

(f)	preučevanje pritožb državljanov in podjetij glede uporabe predpisov o javnih naročilih v posebnih primerih in pošiljanje analize pristojnim naročnikom, ki morajo to analizo upoštevati pri sprejemanju odločitev ali, če je ne upoštevajo, pojasniti razloge za njeno neupoštevanje;

(g)

spremljanje odločitev nacionalnih sodišč in organov po sodbi Sodišča Evropske unije na podlagi člena 267 Pogodbe, ali ugotovitvah Evropskega računskega sodišča o kršitvah predpisov Unije o javnih naročilih v zvezi s projekti, ki jih sofinancira Unija; nadzorni organ Evropskemu uradu za preprečevanje goljufij poroča o vseh kršitvah postopkov javnega naročanja Unije, če so bile te povezane z naročili, ki jih neposredno ali posredno financira Unija.

Naloge iz točke (e) ne posegajo v uveljavljanje pravic do pritožbe v skladu z nacionalno zakonodajo ali sistemom, vzpostavljenim na podlagi Direktive 89/665/EGS.

Države članice pooblastijo nadzorni organ, da prevzame pristojnost v skladu z nacionalno zakonodajo za revizijo odločitev javnih organov naročnikov, če med dejavnostmi spremljanja in pravnega svetovanja ugotovi kršitev.

4. Brez poseganja v splošne postopke in delovne metode, ki jih Komisija vzpostavi za sporočanje in stike z državami članicami, nadzorni organ deluje kot posebna točka za stike za Komisijo pri spremljanju izvrševanja poračuna Unije na podlagi člena 17 Pogodbe o Evropski uniji in člena 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisiji poroča o vseh kršitvah te direktive v postopkih javnega naročanja za oddajo naročil, ki jih neposredno ali posredno financira Unija.

Komisija lahko nadzornemu organu zlasti posreduje v obravnavo posamezne primere, če naročilo še ni oddano ali ko je še mogoče opraviti revizijski postopek. Nadzornemu organu lahko zaupa tudi dejavnosti spremljanja, potrebne za zagotovitev izvajanja ukrepov, ki so se jih države članice zavezale izvesti, da bi odpravile kršitve predpisov in načel Unije o javnih naročilih, ki jih je ugotovila Komisija.

Komisija lahko od nadzornega organa zahteva analizo domnevnih kršitev pravil Unije o javnem naročanju, ki vplivajo na projekte, sofinancirane s strani proračuna Unije. Komisija lahko nadzorni organ pooblasti za nadaljnje ukrepanje v zvezi z nekaterimi primeri in za zagotovitev, da nacionalni organi, ki bodo zavezani k upoštevanju njegovih navodil, sprejmejo zadevne posledice, ki izhajajo iz kršitve pravil Unije o javnem naročanju, ki vplivajo na sofinancirane projekte

5. Dejavnosti preiskovanja in izvrševanja, ki jih izvaja nadzorni organ, da bi zagotovil skladnost odločitev javnih organov naročnikov s to direktivo in načeli Pogodbe, ne nadomeščajo institucionalne vloge Komisije kot varuhinje Pogodbe ali posegajo vanjo. Ko se Komisija odloči posamezen primer posredovati v obravnavo v skladu z odstavkom 4, obdrži tudi pravico do posredovanja v skladu s pooblastili, ki ji jih daje Pogodba.

6. Javni organi naročniku nacionalnemu nadzornemu organu posredujejo celotno besedilo sklenjenih naročil, katerih vrednost je enaka ali večja od

(a)	1 000 000 EUR pri naročilih blaga in naročilih storitev;

(b)	10 000 000 EUR pri naročilih gradenj.

7. Brez poseganja v nacionalno zakonodajo o dostopu do informacij ter v skladu z nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU o varstvu podatkov, nadzorni organ na pisno zahtevo omogoči neomejen, celovit in brezplačen dostop do sklenjenih naročil, navedenih v odstavku 6. Dostop do nekaterih delov naročil se lahko zavrne, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, škodilo zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali lahko posegalo v pošteno konkurenco med njimi.

Dostop do delov, ki se lahko objavijo, je zagotovljen v razumnem roku in najpozneje 45 dni od datuma zahtevka.

Od prosilcev, ki izpolnijo zahtevek za dostop do naročila, se ne zahteva, da izkažejo neposreden ali posreden interes v zvezi z zadevnim naročilom. Prejemnik lahko informacije javno razkrije.

8. Povzetek vseh dejavnosti, ki jih izvaja nadzorni organ v skladu z odstavki od 1 do 7, se vključi v letno poročilo iz odstavka 2.

Obrazložitev

Zahteva po oblikovanju nacionalnih nadzornih organov, ki jim je treba pošiljati pogodbe, jasno krši načelo subsidiarnosti. Organizacija javne uprave je v pristojnosti držav članic. Nadzor upoštevanja predpisov o javnih naročilih na nacionalni ravni je naloga državnih sodišč ter nacionalnih nadzornih in revizijskih organov. Poleg tega ta pravila ustvarjajo dodatno upravno breme za javne organe naročnike.

Predlog spremembe 30

COM(2011) 896 final

Člen 85, prvi odstavek

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 85

Za vsako naročilo ali okvirni sporazum ter vsako vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema javni organi naročniki pripravijo pisno poročilo, ki vsebuje vsaj naslednje:

(a)	ime in naslov javnega organa naročnika, predmet in vrednost naročila, okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema;

(b)	imena uspešnih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihov izbor;

(c)	imena zavrnjenih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihovo zavrnitev;

(d)	razloge za zavrnitev ponudb, za katere je ugotovljeno, da so neobičajno ugodne;

(e)	ime uspešnega ponudnika in razloge za izbiro njegove ponudbe ter, če je to znano, delež naročila ali okvirnega sporazuma, ki ga uspešni ponudnik namerava oddati podizvajalcem;

(f)	pri postopkih s pogajanji brez predhodne objave razloge iz člena 30, ki upravičujejo uporabo tega postopka;

(g)	po potrebi razloge, zakaj se je javni organ naročnik odločil, da ne odda naročila ali sklene okvirnega sporazuma ali da ne vzpostavi dinamičnega nabavnega sistema;

(h)	če je to primerno, ugotovljena navzkrižja interesov in nadaljnje ukrepe, ki so bili sprejeti.

Obrazložitev

Obveznosti poročanja, ki so predvidene s tem besedilom, bodo povzročile lokalnim organom nesorazmerno breme in poleg tega nimajo smisla. Cilj reforme je ravno zmanjšanje odvečnih obveznosti poročanja, ne pa ustvarjanje nove birokracije.

Predlog spremembe 31

COM(2011) 896 final

Člen 85, zadnja odstavka

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 85 Ločena poročila o postopkih za oddajo naročil	Člen 85
Javni organi naročniki dokumentirajo potek vseh postopkov javnega naročanja, ne glede na to, ali se ti izvajajo z elektronskimi sredstvi ali ne. V ta namen dokumentirajo vse faze postopka javnega naročanja, vključno z vsemi sporočili gospodarskim subjektom in notranjimi razpravami, pripravo ponudb, morebitnim dialogom ali pogajanji, izborom ter dodelitvijo naročila.
Poročilo ali njegovi najpomembnejši elementi se sporočijo Komisiji ali nacionalnemu nadzornemu organu, če to zahtevata.

Obrazložitev

Odbor regij meni, da je treba dati prednost sistemu poročanja, kot ga določa člen 43 veljavne Direktive 2004/18/ES, pred sistemom, ki se zdaj predlaga, saj omogoča lažje upravno delo javnih organov naročnikov.

Predlog spremembe 32

COM(2011) 895 final

Člen 95

COM(2011) 896 final

Člen 86

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Nacionalno poročanje in seznami javnih organov naročnikov

1. Organi, ustanovljeni ali imenovani v skladu s členom 84, pošljejo Komisiji poročilo o izvajanju in statistično poročilo za vsako leto, na podlagi standardnega obrazca, najpozneje do 31. oktobra naslednje leto.

2. Poročilo iz odstavka 1 vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)

popoln in posodobljen seznam vseh centralnih vladnih organov, javnih organov naročnikov na poddržavni ravni in oseb javnega prava, vključno z organi na poddržavni ravni in združenji javnih organov naročnikov, ki oddajajo javna naročila ali okvirne sporazume, z navedbo enotne identifikacijske številke za vsak organ, če je taka številka predvidena v nacionalni zakonodaji; ta seznam mora biti združen po vrstah organov;

(b)	popoln in posodobljen seznam vseh centralnih nabavnih organov;

(c)	za vsa naročila, ki presegajo mejne vrednosti, določene v členu 4 te direktive:

(i)	število in vrednost oddanih naročil, razčlenjenih po vrstah organov glede na postopek ter gradnje, blago in storitve, opredeljene glede na razdelitev nomenklature CPV;

(ii)	kadar se naročila oddajo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, se podatki iz točke (i) poleg tega razčlenijo glede na okoliščine iz člena 30 ter vključujejo število in vrednost oddanih naročil glede na državo članico in tretjo državo, iz katere prihaja izbrani ponudnik;

(d)	za vsa naročila, ki so pod mejnimi vrednostmi, določenimi v členu 4 te direktive, vendar bi bila zajeta v to direktivo, če bi njihova vrednost presegla mejno vrednost, število in vrednost oddanih naročil, razčlenjenih po vrstah organov.

3. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za spremembo Priloge I, da se posodobi seznam javnih organov naročnikov po obvestilih držav članic, če se izkaže, da so take spremembe potrebne za pravilno identifikacijo javnih organov naročnikov.

Komisija lahko v Uradnem listu Evropske unije v informativne namene občasno objavi seznam oseb javnega prava, poslan v skladu s točko (a) odstavka 2.

4. Države članice dajo Komisiji na voljo informacije o svoji institucionalni organiziranosti v zvezi z izvajanjem, spremljanjem in izvrševanjem te direktive ter o nacionalnih pobudah, ki so bile sprejete za zagotovitev smernic ali pomoči pri izvajanju predpisov Unije o javnih naročilih ali kot odgovor na izzive pri izvajanju teh predpisov.

5. Komisija pripravi standardni obrazec za pripravo letnega poročila o izvajanju in statističnih podatkih iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 91.

Obrazložitev

Predlagane določbe je treba črtati. Tako za organe, ki bi morali zbirati vse te informacije, kot za javne organe naročnike, ki bi te informacije morali zagotavljati, bi nastala zelo huda upravna obremenitev.

Predlog spremembe 33

COM(2011) 895 final

Člen 96

COM(2011) 896 final

Člen 87

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Pomoč javnim organom naročnikom in podjetjem
1. Države članice dajo na voljo tehnične podporne strukture, da bi javnim organom naročnikom zagotovile pravno in ekonomsko svetovanje, smernice ter pomoč pri pripravi in izvajanju postopkov javnega naročanja. Države članice zagotovijo tudi, da lahko vsak javni organ naročnik pridobi ustrezno pomoč in svetovanje v zvezi s posameznimi vprašanji.
2. Države članice za izboljšanje dostopa do javnih naročil in za olajšanje pravilnega razumevanja določb te direktive gospodarskim subjektom, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, zagotovijo ustrezno pomoč, vključno z uporabo elektronskih sredstev ali sedanjih mrež, namenjenih pomoči podjetjem.
3. Gospodarskim subjektom, ki nameravajo sodelovati v postopku javnega naročanja v drugi državi članici, bo na voljo posebna upravna pomoč. Taka pomoč zajema vsaj upravne zahteve v zadevni državi članici ter možne obveznosti, povezane z elektronskim javnim naročanjem.
Države članice zagotovijo, da imajo zainteresirani gospodarski subjekti preprost dostop do ustreznih informacij o obveznostih v zvezi z davki, varstvom okolja ter socialnim in delovnim pravom, ki veljajo v državi članici, regiji ali kraju, kjer se izvajajo gradnje ali opravljajo storitve, in ki bodo veljale za gradnje, ki se izvajajo na kraju samem, ali za storitve, ki se zagotavljajo med izvedbo naročila.
4. Države članice lahko za namene odstavkov 1, 2 in 3 imenujejo enega ali več organov ali upravnih struktur. Države članice zagotovijo potrebno usklajevanje glede primera med navedenimi organi in strukturami.

Obrazložitev

Pomoč javnim organom naročnikom na nacionalni ravni je področje, za katerega so odgovorne države članice, zato je treba ta člen črtati. Če pa bi bila pravila na področju javnega naročanja enostavnejša, bi bilo najbrž potrebne manj pomoči.

Predlog spremembe 34

COM(2011) 896 final

Člen 88(3)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 88	Člen 88
Države članice za namene tega člena določijo eno ali več točk za stike ter sporočijo drugim državam članicam, nadzornim organom in Komisiji podatke, potrebne za navezavo stika z njimi. Države članice ta seznam točk za stike objavijo in ga redno posodabljajo. Nadzorni organ je odgovoren za usklajevanje takih točk za stike.	Države članice za namene tega člena določijo eno ali več točk za stike ter sporočijo drugim državam članicam in Komisiji podatke, potrebne za navezavo stika z njimi. Države članice ta seznam točk za stike objavijo in ga redno posodabljajo.

Obrazložitev

Člen 88 je treba ohraniti, vendar brez navedbe novih nadzornih organov. Cilj reforme je ravno zmanjšanje odvečnih obveznosti poročanja, ne pa ustvarjanje nove birokracije

V Bruslju, 9. oktobra 2012

Predsednik Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO

(1) Op. prev.: v slovenski različici predloga Komisije je uporabljen izraz "najnižja cena" in ne "najnižji stroški".

(2) Op. prev.: prvi popravek v tej spremembi se ne nanaša na slovensko različico besedil Komisije. Poročevalka želi v obeh dokumentih Komisije v švedski različici popraviti izraz "den lägsta kostnaden" (najnižji stroški) v "det lägsta priset" (najnižja cena), ki pa je v slovenski različici že uporabljen v obeh navedenih členih.

(3) Op. prev.: prvi popravek v tej spremembi se ne nanaša na slovensko različico besedil Komisije. Poročevalka želi v obeh dokumentih Komisije v švedski različici popraviti izraz "den lägsta kostnaden" (najnižji stroški) v "det lägsta priset" (najnižja cena), ki pa je v slovenski različici že uporabljen v obeh navedenih členih.