29.4.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 127/1

Sklepi Sveta o uvedbi evropske identifikacijske oznake sodne prakse („European Case Law Identifier“ — ECLI) ter minimalnih enotnih metapodatkov („metadata“) o sodni praksi

2011/C 127/01

I.   UVOD

1.

Člen 67(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice ob spoštovanju temeljnih pravic ter različnih pravnih sistemov in praks držav članic.

2.

Večletni akcijski načrt 2009–2013 Sveta Evropske unije o evropskem pravosodju poudarja pomembnost dostopa do nacionalne sodne prakse ter potrebo po standardizaciji in decentralizirani tehnični zgradbi (1).

3.

V resoluciji Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2008 o vlogi nacionalnih sodnikov v evropskem sodnem sistemu (2) je poudarjena potreba po čezmejnem dostopu do sodne prakse posameznih držav, da bi nacionalni sodnik lahko izpolnil svojo vlogo v evropskem pravnem redu.

II.   OPREDELITEV POTREB

4.

Za evropsko območje svobode, varnosti in pravice, v katerem bi bilo mogoče pravosodno sodelovanje, je potrebno ne le poznavanje evropske zakonodaje, temveč zlasti vzajemna seznanjenost s pravnimi sistemi drugih držav članic.

5.

Namen portala evropskega e-pravosodja je razširjati informacije o pravnih sistemih EU in držav članic in biti tako v pomoč državljanom, pravnim strokovnjakom in tudi organom držav članic.

6.

Znanja o vsebini in uporabi zakonodaje Evropske unije ni mogoče pridobiti le iz pravnih virov EU, upoštevati je treba namreč tudi sodno prakso nacionalnih sodišč – tako zahteve po predhodnem odločanju, kot odločbe, ki sledijo predhodnemu odločanju, in tiste, ki uporabljajo zakonodajo EU.

7.

S finančno podporo ali neposrednim sodelovanjem Evropske unije so se v zadnjih letih začele pobude, ki podpirajo omenjene cilje, med drugim metaiskalnik mreže predsednikov vrhovnih sodišč Evropske unije (3), podatkovni zbirki Dec.Nat in Jurifast združenja državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije (4), podatkovna zbirka JURE (pristojnosti, priznavanje, izvrševanje) Evropske komisije (5), EUR-Lex in podatkovna zbirka sodne prakse Agencije Evropske unije za temeljne pravice (6).

8.

Omenjene pobude se deležne pogoste uporabe in velike podpore, kar kaže, da so takšne zbirke podatkov potrebne, vendar so izkušnje pokazale, da je iskanje teh podatkovnih zbirk pogosto zelo zapleteno in uporabnikom neprijazno.

9.

Raziskava (7), ki jo je izvedla Delovna skupina za e-pravo, je jasno pokazala, da so te težave poleg težav zaradi večjezičnosti zlasti posledica tega, da ni enotnih identifikacijskih oznak sodne prakse. Na nacionalni ravni obstajajo različni identifikacijski sistemi, ki so jih določila sodišča ali so jih ponudili prodajalci. Zbirke podatkov, namenjene poizvedbam po sodni praksi različnih držav članic – zgoraj naštete so le nekatere izmed njih –, včasih ustvarijo svoj lastni identifikacijski sistem in včasih uporabijo enega ali več že obstoječih nacionalnih sistemov oštevilčevanja. To dokazuje, da sta čezmejno iskanje in navajanje sodne prakse izjemno zahtevna: identifikacijske oznake, ki jih izda en sistem, niso nujno skladne z drugimi sistemi.

10.

Zgoraj navedena raziskava je jasno pokazala, da tudi pri metapodatkih za opisovanje sodne prakse obstajajo podobne težave. Sodniki, pravni strokovnjaki in državljani imajo zaradi dejstva, da skoraj vse nacionalne in evropske zbirke podatkov uporabljajo različna poimenovanja in oblikovna pravila za metapodatke, manj možnosti za učinkovito in uporabnikom prijazno čezmejno iskanje sodne prakse.

III.   ISKANJE REŠITEV

11.

V skladu z načelom sorazmernosti, načelom decentralizacije, potrjenim v akcijskem načrtu za e-pravosodje, in načeli evropskega okvira interoperabilnosti ne bi smela obstajati nobena centralizirana evropska zbirka podatkov o nacionalni sodni praksi. Poleg tega lahko ima uporabnik na posebnih pravnih področjih posebne potrebe, naj si bodo javnega ali gospodarskega značaja, zaradi katerih so potrebne različne zbirke podatkov z različnimi funkcijami.

12.

Skupen sistem za identifikacijo in navajanje sodne prakse ter metapodatke o njej je nujno potreben tako zaradi pospešitve nadaljnjega razvoja evropskih zbirk podatkov o sodni praksi kot zaradi uporabnosti teh zbirk podatkov za pravne strokovnjake in državljane. Tak skupni standard bi bil v skladu z načeli iz prejšnjega odstavka.

13.

Za identifikacijo sodnih odločb bi bilo treba uporabiti standardno identifikacijsko oznako, ki je prepoznavna, berljiva in razumljiva tako za človeka kot za računalnik in je skladna s tehnološkimi standardi. Obenem je zaželeno, da lahko nacionalni sistemi za identifikacijo zadeve delujejo vzporedno s takim evropskim standardom, da pa se lahko tudi evropski standard uporablja kot edini nacionalni standard za tiste države, ki tako želijo.

14.

Ker se organizacija sodišč in računalniški programi, ki jih uporabljajo sodišča, razlikujejo ne le med državami članicami, temveč tudi znotraj držav članic, bi moralo biti mogoče uvesti sistem za identifikacijo in metapodatke za vsako sodišče posebej.

15.

V skladu z navedenima načeloma sorazmernosti in decentralizacije se je treba o sodelovanju sodišč in sodnih organov v tem sistemu za identifikacijo sodne prakse in metapodatke o njej odločiti na nacionalni ravni.

16.

Za uvedbo in uporabo sistema za identifikacijo sodne prakse in metapodatke o njej je izjemno pomembno, da ga sodišča in vlade držav članic sprejmejo, zato že potekajo posvetovanja o tem priporočilu v mreži predsednikov vrhovnih sodišč Evropske unije, združenju državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije, evropski mreži pravosodnih odborov, v okviru pobude LEX, na delavnici CEN/Metalex, v okviru pobude Semic.EU, v Evropski komisiji, na Sodišču Evropske unije in v Uradu za publikacije Evropske unije.

17.

O sistemu za identifikacijo in metapodatke bi bilo treba temeljito seznaniti državljane in pravne strokovnjake. Da bi poleg tega še laže našli sodno prakso, ki je opremljena z identifikacijsko oznako in metapodatki, kakor je opisano v Prilogi, bi moralo biti mogoče te sodne odločbe poiskati – po identifikacijski oznaki in minimalnem nizu metapodatkov – prek skupnega vmesnika. Zgradba tega skupnega vmesnika za iskanje bi morala biti decentralizirana in vključena v portal evropskega e-pravosodja. Skupni vmesnik za iskanje sicer izboljšuje uporabnost sistema za identifikacijo in metapodatke, to pa še ne pomeni, da bi moral biti predpogoj za uvedbo tega sistema na nacionalni ravni.

18.

Skupni vmesnik za iskanje bi moralo biti mogoče povezati ne le z javnimi spletnimi mesti, temveč tudi z drugimi spletnimi mesti, ki razširjajo informacije o sodni praksi, denimo v povzetih ali prevedenih različicah.

IV.   SKLEPNE UGOTOVITVE

19.

Države članice naj na nacionalni ravni prostovoljno uvedejo evropsko identifikacijsko oznako sodne prakse (v nadaljnjem besedilu: ECLI) in minimalne enotne metapodatke o sodni praksi.

20.

Države članice, ki se bodo odločile za uvedbo ECLI in minimalnega niza enotnih metapodatkov za sodno prakso, naj upoštevajo naslednja priporočila:

(a)

ECLI bi bilo treba za vse odločbe vseh njihovih sodišč in sodnih organov uporabljati, kot je določeno v točki 1 Priloge;

(b)

države članice bi morale vse odločbe sodišč in sodnih organov, ki so objavljene na javnih spletnih mestih, opremiti z minimalnimi metapodatki, kot je določeno v točki 2 Priloge;

(c)

države članice bi morale imenovati nacionalnega koordinatorja za ECLI, kot je opisano v točki 3.1 Priloge;

(d)

Sodišče EU bi moralo sodelovati v sistemu evropske identifikacijske oznake sodne prakse;

(e)

Evropska komisija bi morala kot del evropskega portala e-pravosodje postaviti spletno mesto ECLI, kot je opisano v točki 4 Priloge;

(f)

Evropska komisija in države članice bi morale v tesnem sodelovanju vzpostaviti medsebojno povezano iskanje identifikacijskih oznak in metapodatkov, kakor je določeno v točki 5 Priloge;

(g)

države članice in njihova sodišča bi morali na svojih nacionalnih spletnih mestih in v svojih publikacijah obveščati o ECLI, spletnem mestu ECLI in vmesniku za iskanje, tudi če ECLI pri njih ni uveden;

(h)

tako kot državam članicam se tudi državam kandidatkam in državam podpisnicam Luganske konvencije (8) priporoča uporaba sistema ECLI in

(i)

države članice bi morale Svetu vsako leto poročati o napredku pri uvedbi ECLI in metapodatkov za sodno prakso.

(1)  UL C 75, 31.3.2009, str. 1.

(2)  2007/2027(INI).

(3)  http://www.network-presidents.eu/

(4)  http://www.juradmin.eu/

(5)  http://ec.europa.eu/civiljustice/jure/search_en.cfm

(6)  http://infoportal.fra.europa.eu/

(7)  12907/1/09.

(8)  Islandija, Norveška in Švica.

PRILOGA

1.   Format evropske identifikacijske oznake sodne prakse

1.

Evropska identifikacijska oznaka sodne prakse (ECLI) mora vsebovati naslednjih pet elementov, navedenih v sledečem vrstnem redu:

(a)

kratica „ECLI“;

(b)

koda države, pod katere pristojnostjo se izda sodna odločba:

(i)

za države članice in države kandidatke se uporabljajo kode iz Medinstitucionalnega slogovnega priročnika (1);

(ii)

za druge države se uporablja standard ISO 3166 alpha-2;

(iii)

za Evropsko unijo se uporablja koda „EU“;

(iv)

kode za mednarodne organizacije določi Evropska komisija in pri tem upošteva, da kode, ki se začnejo z „X“, evropske institucije že uporabljajo;

(c)

koda sodišča ali sodnega organa (v nadaljnjem besedilu: koda sodišča). Koda sodišča:

(i)

mora vsebovati najmanj en in največ sedem znakov;

(ii)

se mora vedno začeti s črko, vendar lahko vsebuje tudi števke;

(iii)

se mora izbrati tako, da bo osebam, ki poznajo organizacijsko strukturo pravosodja zadevne države, delovala smiselno;

(iv)

mora biti vsaj okrajšava imena sodišča ali sodnega organa, lahko pa vsebuje tudi navedbo senata ali oddelka znotraj tega sodišča ali sodnega organa, zlasti takrat, kadar je navajanje imena senata ali oddelka ustaljena praksa zadevne države;

(v)

ne sme vsebovati informacij o vrsti dokumenta;

(vi)

mora biti določena v skladu s točko 5.1;

(vii)

koda sodišča „XX“ mora biti rezervirana za odločbe sodišč in sodnih organov, ki niso navedeni na seznamu, ki ga sestavi nacionalni koordinator za ECLI zadevne države članice (točka 3.1(2-a)), vključno z odločbami drugih držav ali mednarodnih sodišč, ki od države članice sodišča, ki je odločbo izdalo, (še) niso prejele ECLI;

(d)

leto izdaje odločbe, ki se zapiše s štirimi števkami;

(e)

enkraten vrstilni števnik: v istem letu lahko isto sodišče izda le eno sodbo, označeno z istim vrstilnim števnikom. Vrstilni števnik ima lahko največ 25 znakov, lahko vsebuje pike („.“), vendar ne drugih ločil.

2.

Vsi elementi so med seboj ločeni z dvopičjem („:“).

3.

Presledki ali ločila se ne smejo pojavljati v sestavnih elementih ECLI ali med njimi, razen v primerih, navedenih pod (1-e) in (2).

4.

Črke v vseh elementih morajo biti izključno alfanumerični znaki latinice.

5.

Črke elementov, opisanih v (1a), (1b), (1c) in (1e), je treba zapisati z velikimi črkami; zagotoviti je treba, vsaj to, da uporaba malih in velikih črk ni pomensko razločevalna.

6.

Da se prepreči zloraba uporabe in ohrani njena razumljivost, se oznaki ECLI ne smejo dodati nobeni drugi elementi.

7.

Imenski prostor („namespace“) oznake ECLI je treba registrirati pri https://e-justice.europa.eu/ecli

2.   Metapodatki

1.

Za boljšo razumljivost in lažje odkrivanje sodne prakse mora vsak dokument s sodno odločbo vsebovati niz metapodatkov, opredeljenih v tem odstavku. Te metapodatke je treba opisati v skladu s standardi, določenimi v pobudi za metapodatkovne opise Dublin Core („Dublin Core Metadata Initiative“, v nadaljnjem besedilu: DCMI), kot je nadalje opredeljeno v tem odstavku.

2.

Vsak dokument, ki je sodba, in v primeru, da je za njegovo iskanje potreben vmesnik, kot je opisano v točki 5, mora vsebovati naslednje metapodatke:

(a)

dcterms: identifier

Naslov URL, kjer je mogoče najti ta instančni dokument ali informacije o njem. Naslov je lahko v obliki internetnega razreševalnika („web-based resolver“), skupaj z ECLI, ali katerega koli drugega naslova URL.

(b)

dcterms: isVersionOf

Ta element mora biti zapisan v formatu ECLI, kot je opisano v točki 1.

(c)

dcterms: creator

Polni naziv sodišča. Lahko se doda naziv senata ali oddelka.

(d)

dcterms: coverage

(i)

Država, v kateri je sedež sodišča ali sodnega organa.

(ii)

Lahko vsebuje tudi del (zvezne) države, da se opredeli ozemeljska pristojnost.

(e)

dcterms: date

Datum izdaje odločbe, ki ga je treba zapisati skladno s standardom ISO 8601.

(f)

dcterms: language

(i)

Za jezik je treba uporabiti oznako v skladu z Medinstitucionalnim slogovnim priročnikom. Za jezike, ki niso vključeni v slogovni priročnik, je treba uporabiti oznako iz standarda ISO 639.

(ii)

Ni nujno, da je to jezik prvotne sodbe, temveč je lahko (glavni) jezik instančnega dokumenta.

(g)

dcterms: publisher

Komercialna ali javna organizacija, pristojna za objavo tega instančnega dokumenta sodbe.

(h)

dcterms: accessRights

V to polje je treba vpisati eno od dveh vrednosti: „public“ ali „private“. V primeru vpisa „public“ mora biti dokument na določenem naslovu URL dostopen vsem, v nasprotnem primeru je treba vpisati „private“, in sicer takrat, kadar se dostop javnosti onemogoči iz komercialnih ali drugih razlogov.

(i)

dcterms: type

To polje lahko vsebuje informacije o vrsti izdane odločbe, skladno s shemo. Polje je privzeto za „sodno odločbo“, da se ta vrsta razlikuje od drugih vrst dokumentov.

3.

Vsak dokument, ki je sodba, lahko prav tako vsebuje naslednje metapodatke:

(a)

dcterms: title

Polje za vnos imena ne sme biti kopija drugih polj. Zaželeno je, da se uporabi ime strank ali psevdonim, skladno z nacionalno prakso in predpisi o varstvu podatkov.

(b)

dcterms: subject

V polje za vnos predmeta/vsebine/zadeve se vnese pravno področje. Vsebovati mora eno točko ali več iz sheme, ki vsebuje vrednosti za civilno pravo, gospodarsko in trgovinsko pravo, družinsko pravo, pravo o nesolventnosti, mednarodno zasebno pravo, kazensko pravo, pravo EU, upravno pravo, davčno pravo, mednarodno javno pravo in ustavno pravo, vsebuje pa lahko tudi natančnejši opis pravnega področja.

(c)

dcterms: abstract

To polje vsebuje povzetek zadeve, vendar ne opisa, razvrstitve ali razlage.

(d)

dcterms: description

To polje kot opisne elemente vsebuje bodisi ključne besede ali evidenčne stavke.

(e)

dcterms: contributor

Imena sodnikov, generalnih pravobranilcev in drugega osebja, povezanih z zadevo.

(f)

dcterms: issued

Datum objave tega instančnega dokumenta odločbe. Datum je treba zapisati skladno s standardom ISO 8601.

(g)

dcterms: references

(i)

Sklicevanje na druge (pravne) dokumente.

1.

V primeru sklicevanja na druge nacionalne sodbe je treba uporabiti ECLI, kadar je dokument iz sklicevanja opremljen z ECLI, sicer naj vsebuje druga sklicevanja.

2.

V primeru sklicevanja na pravne instrumente EU je treba uporabiti številko CELEX.

3.

V primeru sklicevanja na nacionalne pravne instrumente, sodbe brez ECLI ali strokovne objave je treba uporabiti razpoložljive naslove URL ali druge identifikacijske sisteme.

(h)

dcterms: isReplacedBy

Izdano oznako ECLI je treba dosledno uporabljati-{}- Kljub temu pa se preštevilčenju ni mogoče izogniti, in sicer zaradi upravnih napak ali kadar se oznaka ECLI dodeli odločbam s predhodno kodo sodišča „XX“ (skladno s točko 1(c)(vii)). V primeru preštevilčenja se v to polje vnese nova oznaka ECLI. To polje ne sme vsebovati nobenih drugih informacij.

4.

Vsi metapodatki, ki nimajo ustaljenega formata oziroma ne temeljijo na shemi, morajo biti opremljeni z jezikovno oznako.

3.   O nacionalnem izvajanju

3.1   Nacionalni koordinator za ECLI

1.

Vsaka država, ki uporablja ECLI, mora za nacionalnega koordinatorja za ECLI imenovati vladni ali pravosodni organ. Vsaka država ima lahko le enega koordinatorja za ECLI.

2.

Nacionalni koordinator za ECLI skrbi za:

(a)

seznam sodišč in sodnih organov, ki lahko imajo kodo iz točk 1(1-c) in 2(2 c);

(b)

shemo vrst dokumentov iz točke 2(2-i).

3.

Nacionalni koordinator za ECLI mora na spletnem mesti ECLI iz točke 4 objaviti informacije o zgradbi vrstilnega števnika.

ECLI naj kar v največji možni meri zajema obstoječe nacionalne identifikacijske sisteme za sodno prakso. Vendar pa je treba spoštovati pravila oblikovanja iz točke 1.

3.2   Izvajanje

1.

Za izvajanje ECLI na nacionalni ravni so odgovorne države, ne glede na možnost financiranja iz evropskega proračuna.

2.

Sodišča in sodni organi ene države se lahko ob različnih trenutkih pridružijo sistemu ECLI.

3.

ECLI se mora uporabljati tudi pri fizičnih objavah same sodbe, da bi se omogočilo lažje sklicevanje.

4.

ECLI se mora uporabljati za vse izdane sodbe in ne le za sodbe, objavljene na spletnih mestih pravosodnih organov.

5.

ECLI se mora dodeliti preteklim sodbam.

6.

Dodeljevanje ECLI na nacionalni ravni je treba organizirati ločeno v skladu s smernicami evropskega okvira interoperabilnosti.

4.   Spletno mesto ECLI

1.

Postaviti je treba spletno mesto ECLI, ki mora biti del evropskega portala e-pravosodje.

2.

Spletno mesto mora vsebovati:

(a)

informacije o formatu in uporabi ECLI. V zvezi s formatom mora ECLI vključevati:

(i)

pravila oblikovanja iz točke 1;

(ii)

(sklicevanje na) seznam kratic sodelujočih držav;

(iii)

seznam kratic po posamezni državi, ki se uporabljajo za sodelujoča sodišča in sodne organe. Imena sodišč je treba prevesti v vse jezike v skladu z večjezičnim tezavrom imen organizacij, kot se bo uporabljal na portalu e-pravosodje, imena pa opremiti s hiperpovezavami na opise teh sodišč, če so navedeni na portalu e-pravosodje;

(iv)

opis pravil oblikovanja vrstilnega števnika za vsako državo (če obstaja);

(v)

tehnične informacije;

(b)

informacije o razpoložljivosti metapodatkov, kot je določeno v točki 2;

(c)

informacije o nacionalnih koordinatorjih za ECLI: njihove naloge in pristojnosti ter kontaktne informacije za vsako državo;

(d)

na spletnem mestu mora biti zagotovljen dostop do skupnega vmesnika za iskanje iz točke 5, ko bo tak vmesnik enkrat na voljo.

5.   Vmesnik („interface“) za iskanje z oznako ECLI

1.

Vzpostaviti je treba skupni vmesnik za iskanje po nacionalni sodni praksi z oznako ECLI in (nekaterimi) metapodatki iz točke 2. Uvedba ECLI in skupnega niza metapodatkov ni odvisna od obstoja vmesnika za iskanje.

2.

V skladu z akcijskim načrtom za evropsko e-pravosodje mora biti vmesnik po naravi decentraliziran: nobena zbirka podatkov se ne sme vzpostaviti na evropski ravni; omogoči se lahko le možnost iskanja po medsebojno povezanih nacionalnih zbirkah podatkov ali spletnih mestih.

3.

Evropska komisija je odgovorna za tehnično delovanje vmesnika za iskanje.

4.

Končnim uporabnikom je treba na spletnem mestu ECLI omogočiti dostop do vmesnika za iskanje z oznako ECLI, čeprav ta vmesnik ni nujno sestavni tehnični del tega spletnega mesta.

5.

Evropska komisija mora zagotoviti natančno opredeljen vmesnik, ki bo omogočil povezavo spletnih aplikacij na vmesnik za iskanje. Nacionalnim koordinatorjem za ECLI mora zagotoviti tudi mehanizem za posodabljanje seznamov sodišč in sodnih organov ter objavo informacij o sistemih za oblikovanje vrstilnih števnikov.

6.

V primeru zlorabe ali nespoštovanja s strani organizacije si Komisija pridržuje pravico, da tej organizaciji zavrne pravico do povezave z vmesnikom za iskanje.

7.

Razreševalnik mora biti dostopen na https://e-justice.europa.eu/ecli/, pri čemer se z vpisom ECLI za tem naslovom prikažejo razpoložljivi podatki o tem ECLI prek vmesnika za iskanje.

6.   ECLI znotraj EU

1.

Koordinator za ECLI na ravni EU je Sodišče.

2.

Kjer je to ustrezno, se „država“ ali „država članica“ v Prilogi nadomesti z „EU“.

(1)  http://publications.europa.eu/code/en/en-370100.htm