5.2.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 37/24


Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2011/C 37/12

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„COPPA DI PARMA“

ES št.: IT-PGI-0005-0602-04.05.2007

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime:

„Coppa di Parma“

2.   Država članica ali tretja država:

Italija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.2

Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1:

Ob dajanju proizvoda z ZGO „Coppa di Parma“ v promet ima ta valjasto, nesploščeno obliko. Dolžina proizvoda je med 25 in 40 cm, teža pa mora biti najmanj 1,3 kg. Ob prerezu mora biti rezina brez rumenih mastnih delov in mehkih delov, ki so znak slabega zorenja, ter brez plesni. Proizvod z ZGO „Coppa di Parma“ ima poleg tega naslednje značilnosti:

 

Organoleptične značilnosti: okus, značilen za mesni proizvod, z zadostno proteolitično degradacijo na pustem mesu in lipolitično degradacijo na mastnem delu, ki je posledica dobrega zorenja, brez neobičajnega okusa po fenolu, ribji moki ali čem drugem, ustrezna raven okusa, prijeten vonj, značilen za proizvod, ki nastane z vbodom konjske koščice v mastne dele poleg glavne vene in ne v pusto meso, srednja čvrstost ob dotiku in prerezu, enostavno odstranljiv ovoj, brez mehke strukture ali površinske patine, homogenost med notranjimi in zunanjimi deli, ki je znak postopnega sušenja in zorenja, barva rezine je brez lis in enakomerna, pusto meso je rdeče, mastni del pa pretežno rožnat. Coppa di Parma je proizvod, ki mora zoreti najmanj 60 dni.

 

Kemijske in kemijsko-fizikalne značilnosti:

Sol

< 5 %

Skupna vsebnost beljakovin:

najmanj 22 %

Razmerje med vodo in beljakovinami:

največ 2,00

pH

> 5,7

 

Mikrobiološki parametri:

Skupna vsebnost enterobakterij

cfu/g < 10

E. coli

cfu/g < 10

Staphylococcus aureus

cfu/g < 100

Za pripravo proizvoda „Coppa di Parma“ se uporabljajo sestavine: sol (od 2,6 do 3,5 %), naravne arome in/ali poper in/ali druge morebitne začimbe. Uporabijo se lahko tudi te sestavine: vino, dekstroza in/ali fruktoza in/ali saharoza v skladu z zakonskimi določbami, starter kulture z dodanimi kvasovkami v skladu z dobrimi običaji, natrijev/kalijev nitrit, natrijev/kalijev nitrat, askorbinska kislina in njena sol v skladu z zakonskimi določbami.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode):

Za izdelavo proizvoda „Coppa di Parma“ je treba v skladu s tradicijo nujno uporabiti meso italijanskega težkega prašiča. Ta prašič, značilen za srednjo in severno Italijo, ima namreč posebne genetske značilnosti, njegova reja pa poteka najmanj devet mesecev v posebnih razmerah, v katerih lahko pridobi veliko težo, meso pa visoko vsebnost medmišične maščobe in encimov, zlasti katepsina, temeljnih za zorenje proizvoda „Coppa di Parma“.

Proizvod z ZGO „Coppa di Parma“ se pridobiva iz prašičjega mesa, kakor je opisano spodaj:

Dovoljene so čistokrvne živali ali živali, ki izvirajo iz osnovnih tradicionalnih pasem Large White in Landrace, ter izboljšane vrste, kakor so vpisane v italijanskem genealoškem registru.

Dovoljene so tudi živali, ki izvirajo iz pasme Duroc, ter izboljšane vrste, kakor so vpisane v italijanskem genealoškem registru.

Dovoljene so tudi živali drugih vrst, križanci in mešanci, pod pogojem, da izhajajo iz sistemov izbora ali križanja, katerih namen je združljiv z italijanskim genealoškim registrom za proizvodnjo italijanskega težkega prašiča.

V skladu s tradicijo so vsekakor izključene živali z antitetičnimi značilnostmi, zlasti v zvezi z občutljivostjo na stres (PSS), ki jih je odslej mogoče tudi objektivno izmeriti na živalih po zakolu in na sušenih proizvodih.

Vsekakor so izključene čistokrvne živali pasem Landrace Belga, Hampshire, Pietrain, Duroc in Spotted Poland.

Uporabljene genetske vrste morajo zagotoviti pridobitev velike teže in dobrega donosa ter vsekakor povprečno težo (živo težo) 160 kg plus ali minus 10 % na serijo.

Minimalna starost ob zakolu je devet mesecev.

Uporaba merjaščevega ali svinjskega mesa je prepovedana.

Prašiči morajo biti zaklani v odličnem zdravstvenem stanju in povsem izkrvavljeni.

Kosi mesa, uporabljeni pri izdelavi proizvoda z ZGO „Coppa di Parma“, so sestavni del mišičnine vratu, pritrjene na vratna vretenca in delno na prsna (mišična masa v žlebu, ki ga tvorijo trnasti izrastki, vretenčna telesa in prečni izrastki).

Uporabljeno meso se ne sme zamrzovati.

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Pri uporabi in sestavi krmnega obroka je treba upoštevati natančna pravila. Krmljenje prašičev poteka v dveh fazah in temelji predvsem na žitnih proizvodih ter stranskih proizvodih sirarske dejavnosti. Krma na žitni osnovi se živalim po možnosti daje v tekoči obliki (kot pomije ali otrobova mešanica) in je v skladu s tradicijo mešana s sirotko. V zadevnem primeru je krma sestavljena, kakor sledi:

Do 80 kg žive teže: uporabljata se lahko krma, določena za naslednjo fazo pitanja, in krma, našteta spodaj, v padajočem vrstnem redu uporabe. Moka iz sojinega ekstrakta, silirana koruza, zdrob iz koruznega glutena in/ali krma iz koruznega glutena, razkoščičeni rožiči, destilacijske usedline, lipidi s tališčem nad 36 °C, ribja moka, beljakovinski lizati, pinjenec. Suhe snovi (s. s.) iz žitaric mora biti za najmanj 45 % vseh snovi.

Faza pitanja: dovoljena krma, navedena v padajočem vrstnem redu uporabe, lahko vsebuje: koruzo, kašo iz koruznih zrn in/ali storžev, sirek, ječmen, pšenico, tritikalo, oves, manj pomembna žita, otrobe in druge stranske proizvode pri predelavi pšenice, dehidriran krompir, stisnjeno in silirano pulpo pese, moko iz sojinega ekstrakta, sojino moko, manioko, melaso, moko iz kokosovega ekstrakta, moko iz ekstrakta koruznih kalčkov, grah in/ali druge stročnice, suho pulpo pese, lanene pogače, tropine iz jabolk in hrušk, kožice grozdja ali paradižnika kot sredstvo za pospeševanje prehodnosti črevesja, dehidrirano moko lucerne, pivski kvas in/ali torulo, lipide s tališčem nad 40 °C, sirotko, pinjenec. Med fazo pitanja mora biti suhe snovi iz žitaric za najmanj 55 % vseh snovi.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Spodaj našteti proizvodni postopki proizvoda „Coppa di Parma“ morajo potekati na opredeljenem geografskem območju:

Priprava kosa za izdelavo proizvoda.

Ročno in mehansko soljenje, ki lahko traja od 6 in do 14 dni.

Polnjenje z naravnim ovojem za proizvod, namenjen prodaji v kosu in rezinah, ali z rekonstruiranim naravnim ovojem, pri katerem se nato tudi združi več anatomskih kosov, za proizvod, namenjen trženju v rezinah.

Vezanje bodisi z vrvico za proizvod, namenjen prodaji v celem kosu in rezinah, bodisi z elastično mrežico za proizvod, namenjen trženju v rezinah.

Parjenje, ki traja med 8 in 10 ur.

Sušenje, ki skupaj traja najmanj 15 dni.

Zorenje, ki traja med 60 in 90 dni, odvisno od teže vratovine.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

Proizvod z ZGO „Coppa di Parma“ se lahko nareže in pakira izključno v obratih, ki so na opredeljenem proizvodnem območju iz točke 4 v nadaljevanju, pod nadzorom pristojnega organa v skladu s podrobnimi pravili iz nadzornega načrta.

Proizvod z ZGO „Coppa di Parma“, ki se trži v kosu, lahko nareže samo trgovec na drobno na rezalni deski v trgovini in v navzočnosti končnega potrošnika.

Zaradi občutljivosti proizvoda, ki ima veliko nenasičenih maščob in malo konzervansov, in zaradi morebitne škode pri rezanju in pakiranju mora namreč navedena postopka opraviti osebje s posebnim znanjem o proizvodu. Zlasti je nujno, da je rezina kar najmanj časa v stiku z zrakom, da ne bi postala rjava.

3.7   Posebna pravila za označevanje:

Proizvod z ZGO „Coppa di Parma“ se lahko trži: v kosu, samo z etiketo, v rezinah, v vakuumski embalaži ali spremenjeni atmosferi.

Ime „Coppa di Parma“, ki mu sledita navedba „Indicazione Geografica Protetta“ ali kratica „ZGO“ (prevedena v jezik države, v kateri se proizvod trži), mora biti na etiketi prikazano z razločnimi in neizbrisljivimi črkami, ki se jasno razlikujejo od vsake druge navedbe na njej, slediti pa mu morata grafični znak Skupnosti in znak podjetja.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja:

Proizvodno območje proizvoda z ZGO „Coppa di Parma“ zajema celotno upravno ozemlje pokrajin Parma, Modena, Reggio Emilia, Mantova, Pavia in občine vzdolž pasu reke Pad, ki so del upravnega ozemlja teh pokrajin:

Lodi, Senna Lodigiano, Ospedaletto Lodigiano, Orio Litta, Livraga, Borghetto Lodigiano, Brembio, Segugnago, Somaglia, Casalpusterlengo, Cotogno, Gardamiglio, San Rocco al Porto, San Fiorano, S. Stefano Lodigiano, Cavacurta, Maleo, Corno Giovine, Corno Vecchio, Maccastorna, Meleti, Castelnuovo B. D’Adda, Caselle Landi;

Milano: San Colombano al Lambro;

Cremona: Pizzighettone, Crotta d’Adda, Spinadesco, Acquanegra Cremonese, Sesto ed Uniti, Cremona, Gerre de Caprioli, Stagno Lombardo, Pieve d’Olmi, San Daniele Po, Motta Baluffi, Torricella del Pizzo, Gussola, Casalmaggiore, Martignana Po, Rivarolo del Re, Scandolara Bovara, Casteldidone, Solarolo Rainerio, S. Giovanni in Croce, San Martino del Lago, Cingia de’ Botti, Cella Dati, Tornata, Calvatone, Piadina, Voltino, Derovere, Ca’ d’Andrea, Sospiro, Bonemerse, Malagnino, Pieve S. Giacomo, Torre de’ Picenardi, Drizzona, Isola Dovarese.

Z geografskega vidika so za proizvodno območje značilna hribovita območja, ki se spuščajo proti nižini in se razprostirajo do severnega rečnega pasu Pada.

5.   Povezanost z geografskim območjem:

5.1   Posebnosti geografskega območja:

Za proizvodno območje proizvoda z ZGO „Coppa di Parma“ so značilni hribovita in obenem nižinska območja ter jezera in rudniki soli. V parmskem hribovju je bilo vedno mogoče združiti tehnike, ki se uporabljajo v nižinah, in sol z območja Salsomaggiore. Zaradi navedenih rudnikov soli je bila namreč od XIV. stoletja s soljenjem in obdelavo prašičjega mesa mogoča izdelava proizvodov, priznanih doma in po svetu. Proizvod „Coppa di Parma“ spada prav v ta okvir zaradi usposabljanja regionalnega osebja, specializiranega za to izdelavo, ki je stoletja prispevalo k prenosu recepta prek meja pokrajine Parma, tako da ga je razširilo tudi v druge pokrajine, navedene v točki 4.

5.2   Posebnost proizvoda:

Proizvod z ZGO „Coppa di Parma“ se od drugih proizvodov iz svojega tržnega razreda razlikuje po značilnem in polnem okusu, srednji čvrstosti, homogenosti, nizki vsebnosti maščobe in enakomerni barvi, ki je v pustem mesu rdeča in v mastnem delu rožnata.

Drugi posebni značilnosti proizvoda „Coppa di Parma“, zaradi katerih se ta razlikuje od drugih podobnih proizvodov s sosednjih območij, sta mehkost rezine in majhna količina začimb, uporabljenih med maceracijo. Te značilnosti je mogoče razložiti s kratkostjo zorenja in neobstojem podrobnih predpisov o uporabi začimb, zaradi katerih lahko proizvod „Coppa di Parma“ ohrani okus in vonj, značilna za prašičje meso, ter posebno mehko rezino.

5.3   Vzročna zveza med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (za ZOP) ali posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda (za ZGO):

O slovesu proizvoda z ZGO „Coppa di Parma“ priča obsežna bibliografija, ki se nanaša na proizvod in vsebuje z njim povezane navedbe.

Že na koncu XVII. stoletja je mogoče zaslediti sklicevanja na proizvod „Coppa di Parma“ z navedbami, kakor so „bondiola“ ali „salame investito“, kar pomeni „nadet v klobaso“. Na začetku XVIII. stoletja je proizvod „Coppa di Parma“ omenjen v spominih popotnikov kot krajevno značilen proizvod. V nekem inventarju iz leta 1723 je zapisano, da je za vključitev v združenje „lardaroli“ treba imeti predpisano število proizvodov „salame“ in „bondiola“. Na proizvod „Coppa di Parma“ se nanašata tudi ocena predstavnikov združenja „lardaroli“ (1750) in oklic z dne 21. aprila 1764. Iz istega obdobja so tudi pogodbe, ki so jih sklenili dvorni upravitelji za dobavo hrane v dvorne kuhinje. Na voljo so zanesljive navedbe o uživanju proizvodov „coppa“ in „bondiola“ na dvoru vojvode dona Ferdinanda Borboneja. V dokumentih iz XIX. stoletja so zabeležene količine proizvoda „coppa“, prodanega na regionalnih tržnicah. Leta 1940 je bilo iz pokrajine Parma izvoženih približno 200 kosov proizvoda „coppa“.

Proizvod z ZGO „Coppa di Parma“ ima posebne značilnosti zaradi številnih precej jasnih povezav z okoljem, razumljenim v širšem smislu, ki vključuje geografske naravne in človeške dejavnike, povezane s prašičem, tehnikami priprave, okolji zorenja in zlasti njihovimi medsebojnimi vplivi. Za izdelavo proizvoda z ZGO „Coppa di Parma“ je od začetka do današnjih dni značilna neprekinjena tradicija. Industrializacija izdelave proizvoda ZGO „Coppa di Parma“ je potekala prek faze obrti, ki je omogočila ohranitev tradicionalnih značilnosti proizvoda. Podnebje in okoljske značilnosti (temperatura in vlaga) so značilne za območje Padske nižine, zibelke proizvoda z ZGO „Coppa di Parma“. Območje porekla surovin in proizvodno območje ustrezata temu, ki je bilo sčasoma opredeljeno in zaščiteno ob upoštevanju tradicije, zaradi katere je proizvod zaslovel.

Proizvod „Coppa di Parma“ se uvršča med najpogostejše vrste nasoljenega mesa na geografskem območju in je vedno na seznamu proizvodov, ponujenih kupcem v glavnih delikatesah na geografskem območju. Proizvajalci proizvoda „Coppa di Parma“ pri oglaševanju ponavadi poudarjajo mehkost rezin vratovine, ki morajo biti ob prerezu mehke in nikoli suhe, kar dokazuje kratko zorenje, proizvodu pa daje značilen vonj. Proizvod „Coppa di Parma“ se zaradi mehkosti mesa uporablja kot sestavina oljnih pogač in nadevanih pic, o čemer pričajo nekateri recepti, ki se izrecno in jasno nanašajo na to označbo. Poleg tega je pomembno tudi navesti, da je proizvod „Coppa di Parma“ vedno na vidnem mestu na stojnicah proizvajalcev, ki se udeležujejo glavnih lokalnih kmetijsko-živilskih sejmov.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

Ta uprava je sprožila nacionalni postopek ugovora z objavo vloge za priznanje zaščitene geografske označbe „Coppa di Parma“ v Uradnem listu Italijanske republike.

Celotno besedilo proizvodne specifikacije je na voljo:

na spletni strani: http://www.politicheagricole.it/DocumentiPubblicazioni/Search_Documenti_Elenco.htm?txtTipoDocumento=Disciplinare%20in%20esame%20UE&txtDocArgomento=Prodotti%20di%20Qualit%E0>Prodotti%20Dop,%20Igp%20e%20Stg

ali

neposredno na strani ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo (http://www.politicheagricole.it): v razdelku „Prodotti di Qualità“ (na levi strani zaslona) in nato „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE [regolamento (CE) n. 510/2006]“.


(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.