Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o podeljevanju koncesijskih pogodb /* COM/2011/0897 konč. - 2011/0437 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE PREDLOGA Komisija je v sporočilu Akt za enotni trg:
dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja z dne 13. aprila 2011
napovedala, da namerava sprejeti zakonodajno pobudo o koncesijah. Podelitev koncesij za gradnje trenutno urejajo
nekatere določbe sekundarne zakonodaje, koncesije za storitve pa samo
splošna načela PDEU. Ta vrzel povzroča resna izkrivljanja na
notranjem trgu, saj omejuje dostop evropskih podjetij, zlasti malih in
srednjih, do gospodarskih priložnosti, ki jih nudijo koncesijske pogodbe.
Pomanjkljiva pravna varnost povzroča tudi neučinkovitost. Cilj te pobude je zmanjšati negotovost pri
podeljevanju koncesijskih pogodb ter tako javnim organom in gospodarskim
subjektom zagotoviti koristi. Zakonodaja EU ne omejuje svobode javnega organa
naročnika ali naročnika, da z lastnimi sredstvi opravlja naloge
javnega interesa v njegovi pristojnosti, vendar je treba vsem gospodarskim
subjektom EU zagotoviti učinkovit dostop do trga, če se javni organ
naročnik odloči, da za izvajanje takih nalog najame zunanjega
naročnika. Zaradi strogih proračunskih omejitev in
gospodarskih težav v številnih državah članicah EU je treba posebno
pozornost nameniti učinkovitemu dodeljevanju javnih sredstev. Ustrezen
pravni okvir za podeljevanje koncesijskih pogodb bi spodbudil javne in zasebne
naložbe v infrastrukturo ter strateške storitve, ki zagotavljajo največjo
vrednost za vložena sredstva. Komisija je v sporočilu iz leta 2009 Aktiviranje
zasebnih in javnih naložb za oživitev gospodarstva in dolgoročne
strukturne spremembe: razvijanje javno-zasebnih partnerstev poudarila
potencial, ki bi ga imela zakonodajna pobuda o koncesijskih pogodbah pri
ustvarjanju podpornega okvira EU za javno-zasebna partnerstva. Ta osnutek se predloži skupaj s spremenjenimi
direktivami o javnih naročilih[1]. Z
njim naj bi se zagotovilo sprejetje ločenega pravnega instrumenta za
podeljevanje koncesij, ki naj bi skupaj s predlogoma za spremembo direktiv o
javnih naročilih (2004/17/ES in 2004/18/ES) ustvaril sodoben pravni okvir
za javna naročila. 2. REZULTATI POSVETOVANJ Z INTERESNIMI
STRANMI IN OCENA UČINKA Med 12. majem in 9. julijem 2010 so službe
Komisije opravile spletno posvetovanje s širšo javnostjo. Med 5. avgustom in
30. septembrom 2010 so opravile drugo javno posvetovanje s poslovno skupnostjo,
socialnimi partnerji in javnimi organi naročniki. Med posvetovanji so bile
potrjene težave, ki jih povzroča pomanjkljiva pravna varnost, in
izpostavljene ovire, s katerimi se podjetja srečujejo pri vstopanju na trg.
Izpostavljena je bila tudi potreba po ustreznem ukrepanju na ravni EU.
Rezultati so na voljo na http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/2010/concessions_en.htm. Ti sklepi so bili potrjeni na več
dvostranskih srečanjih s predstavniki držav članic, lokalnih organov
ter podjetij, ki delujejo v zadevnih sektorjih in njihovih združenjih. Informacije, zbrane med posvetovanji, so bile
vključene v poročilo o oceni učinka, ki ga je odbor za oceno
učinka pregledal in potrdil 21. marca 2011. Odbor za oceno učinka je
priporočil zlasti zbiranje dodatnih dokazov o obsegu težav, posledicah
ugotovljenih izkrivljanj ter različni obravnavi javnih naročil in
koncesij kot tudi nadaljnjo okrepitev analize učinkov in primerjavo
možnosti. Ta priporočila so bila upoštevana pri ponovno predloženi oceni
učinka. Mnenja odbora za oceno učinka o poročilu so objavljena
skupaj s tem predlogom, končnim poročilom o oceni učinka in
njegovim povzetkom. V poročilu je potrjeno, da je potrebna nova
zakonodaja. Ugotovljeno je bilo, da se gospodarski subjekti srečujejo z
neenakimi konkurenčnimi pogoji, ki pogosto pomenijo izgubljene poslovne
priložnosti. Ta položaj ustvarja stroške in škodi konkurentom s sedežem v
drugih državah članicah, javnim organom naročnikom in naročnikom
ter potrošnikom. Poleg tega sta tako opredelitev koncesij kot natančna
vsebina obveznosti glede preglednosti in nediskriminacije, kot jih določa
Pogodba, nejasni. Posledično pomanjkljiva pravna varnost povečuje
tveganje odpovedi ali predčasne prekinitve nezakonito oddanih naročil
ter navsezadnje organe odvrne od uporabe koncesij v primerih, ko bi bila ta
vrsta naročila dobra rešitev. Tudi če bi države članice sprejele
zakonodajo ter tako vzpostavile pravni okvir, ki bi temeljil na načelih
Pogodbe, pravna negotovost, ki bi nastala z razlaganjem teh načel s strani
nacionalnih zakonodajalcev, ne bi bila odpravljena, še naprej pa bi obstajale
tudi velike razlike med zakonodajami različnih držav članic. V
nekaterih primerih je bila popolna odsotnost nacionalne zakonodaje navedena kot
vzrok za neposredno oddajo naročila, kar lahko ustvari ustrezno tveganje
za nepravilnosti ali povzroči celo korupcijo. Najboljša rešitev je zato zakonodaja, ki temelji
na trenutnih določbah o javnih koncesijah za gradnje, ki je ustrezno
prilagojena in dopolnjena z nekaterimi dodatnimi določbami. Bolj
restriktiven pristop bi bil razširitev določb o javnih naročilih na
koncesije. Ta pristop je bil ocenjen kot kontraproduktiven, saj bi javne organe
naročnike lahko odvrnil od oddaje koncesij. 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA ·
Pravna podlaga Predlog temelji na členih 53(1), 62 in
114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). ·
Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporablja, če
ta predlog ne spada v izključno pristojnost EU. Države članice ciljev predloga ne morejo
zadovoljivo doseči iz naslednjih razlogov. Uskladitev postopkov javnega naročanja nad
določenimi mejnimi vrednostmi je pomemben instrument pri uresničevanju
notranjega trga na področju javnega naročanja, saj gospodarskim
subjektom na enotnem trgu zagotavlja učinkovit in enak dostop do koncesij.
Vseevropski postopki javnega naročanja zagotavljajo preglednost in
objektivnost na področju javnih naročil ter tako zagotavljajo znatne
prihranke in boljše dosežke na področju javnega naročanja, kar
zagotavlja koristi za organe držav članic in nenazadnje tudi za evropske
davkoplačevalce. Tega cilja ne bi bilo mogoče zadovoljivo
doseči z ukrepi držav članic, saj bi ti povzročili
razhajajoče se zahteve in morebitne nasprotujoče si postopkovne
ureditve, kar bi še dodatno povečalo regulativno zapletenost in
povzročilo neutemeljene ovire za čezmejne dejavnosti. Dejansko številne države članice doslej niso
razlagale, pojasnjevale ali izvajale ustreznih načel Pogodbe o
preglednosti in enaki obravnavi na način, ki bi zagotavljal pravilno
podeljevanje koncesijskih pogodb. Tako nastale pomanjkljive pravne varnosti in
omejevanja dostopa do trgov verjetno ne bo mogoče odpraviti brez
posredovanja na ustrezni ravni. Posredovanje EU je zato nujno, da se odpravijo
obstoječe ovire na koncesijskem trgu po vsej EU ter zagotovijo konvergenca
in enaki konkurenčni pogoji, s čimer se dokončno zagotovi prost
pretok blaga in storitev v 27 državah članicah. Predlog je zato v skladu z načelom
subsidiarnosti. ·
Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti,
saj ne presega tistega, kar je nujno, da se z določitvijo omejenih pravil
o podeljevanju koncesij doseže pravilno delovanje notranjega trga. V oceni učinka so bile opredeljene
različne rešitve. Te so bile naknadno analizirane z vidika ustreznosti za
uresničitev ciljev pravnega akta. Iz analize je razvidno, da ciljev ni
mogoče doseči s postopki za ugotavljanje kršitev ali drugimi
nezakonodajnimi instrumenti, kot je nezavezujoče pravo. Tudi najbolj
temeljne določbe, ki se trenutno uporabljajo za javne koncesije za
gradnje, so bile ugotovljene kot neustrezne, saj ne zagotavljajo zadostne
pravne varnosti in skladnosti z načeli Pogodbe. Po drugi strani pa bi
natančnejša zakonodaja, podobna veljavnim pravilom za oddajanje javnih
naročil, presegla to, kar je potrebno za uresničitev ciljev. ·
Izbira instrumentov Glede na to, da predlog temelji na
členu 53(1) ter členih 62 in 114 PDEU, je sprejetje uredbe, ki
bi urejala javno naročanje blaga in storitev, v skladu s Pogodbo
nedopustno. Zato je predlagani instrument direktiva. Nezakonodajne možnosti so bile zavrnjene. Razlogi
za zavrnitev so natančneje navedeni v oceni učinka. 4. Proračunske posledice Predlog nima proračunskih posledic. 5. Dodatne informacije ·
Klavzula o pregledu/reviziji/časovni
omejitvi veljavnosti Predlog vsebuje klavzulo o pregledu gospodarskih
učinkov na notranji trg, ki izhajajo iz uporabe mejnih vrednosti iz
člena 5. ·
Podrobna obrazložitev predloga Predlagana direktiva naj bi zagotovila
preglednost, pravičnost in pravno varnost pri podeljevanju koncesijskih
pogodb ter s tem prispevala k izboljšanju naložbenih možnosti ter
posledično zagotovila več in bolj kakovostne gradnje in storitve. V
skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije glede sprememb pogodb bo
veljala za koncesije, podeljene po začetku njene veljavnosti. V morebitne
začasne ureditve, ki so lahko nujne za neprekinjeno opravljanje storitve
do podelitve nove koncesije, ne posega. Navedena izboljšanja naj bi se zagotovila z vrsto
postopkovnih zahtev in pojasnil v zvezi s podeljevanjem koncesij, ki bodo
namenjena dvema ciljema: izboljšanju pravne varnosti in zagotavljanju boljšega
dostopa do koncesijskih trgov za vsa evropska podjetja. Pravna varnost Glavni cilj direktive je zagotoviti jasnost
veljavnega pravnega okvira za podeljevanje koncesij ter obenem jasno opredeliti
področje uporabe tega okvira. Posebne obveznosti na področju koncesij
bodo po eni strani povečale pravno varnost, saj bodo javnim organom
naročnikom in naročnikom zagotovile jasna pravila, ki bodo
vključevala načela Pogodbe o podeljevanju koncesij, po drugi pa bodo
gospodarskim subjektom zagotovila nekatera temeljna jamstva pri postopku
podeljevanja. Opredelitev: Ta
predlog direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb vsebuje natančnejšo
opredelitev koncesijskih pogodb s sklicevanjem na pojem operativnega tveganja.
V njem je pojasnjeno, katere vrste tveganja se štejejo za operativno tveganje
in kaj je znatno tveganje. Določa tudi predpisano najdaljše trajanje
koncesije. Vključitev obveznosti iz Pogodbe v
sekundarno zakonodajo: Večina obveznosti, ki
veljajo za podeljevanje javnih koncesij za gradnje, naj bi se razširila tudi na
koncesije za izvajanje storitev. Predlog določa tudi več konkretnih
in natančnejših zahtev za različne faze postopka za podeljevanje, ki
temeljijo na načelih Pogodbe, kakor jih je obrazložilo Sodišče
Evropske unije v sodni praksi. Poleg tega uporabo sekundarne zakonodaje
razširja na podeljevanje koncesijskih pogodb v sektorju javnih gospodarskih
služb, ki je trenutno izvzet iz sekundarne zakonodaje. Javno-javno sodelovanje: Obstaja znatna pravna negotovost glede tega, v kolikšnem obsegu lahko
pravila o javnem naročanju urejajo sodelovanje med javnimi organi. Zadevno
sodno prakso Sodišča Evropske unije države članice in celo javni
organi naročniki razlagajo drugače. Zato so v tem predlogu pojasnjeni
primeri, v katerih za pogodbe, sklenjene med javnimi organi naročniki,
pravila o podeljevanju koncesij ne veljajo. Pojasnitev temelji na načelih,
ki jih je Sodišče opredelilo v zadevni sodni praksi. Spremembe:
Spreminjanje koncesij med njihovim izvajanjem je vse bolj pomembno in
problematično vprašanje za udeležence. Posebna določba o spreminjanju
koncesij vključuje temeljne rešitve iz sodne prakse in zagotavlja
pragmatično rešitev za reševanje nepredvidenih okoliščin, ki
zahtevajo spremembo koncesije med njenim izvajanjem. Boljši dostop do koncesijskih trgov Predlog zagotavlja bistveno boljši dostop
gospodarskih subjektov do koncesijskih trgov. Določbe naj bi izboljšale
zlasti preglednost in pravičnost postopkov za podeljevanje, saj bodo
omejile svobodno izbiro javnih organov naročnikov in naročnikov pri
vprašanjih, kot so predhodna in naknadna objava, jamstvo za postopkovno
pravilno vodene postopke, merila za izbor in podelitev ter roki za ponudnike.
Poleg tega zagotavljajo boljši dostop do pravnega varstva, da se
preprečijo ali obravnavajo kršitve teh določb. Objava v Uradnem listu: Da se zagotovita preglednost in enaka obravnava za vse gospodarske
subjekte, ta predlog določa obvezno objavo koncesijskih pogodb, katerih
vrednost je enaka najmanj 5 000 000 EUR. Ta mejna vrednost, ki
že velja za koncesije za gradnje, se razširi tudi na koncesije za storitve, pri
čemer je treba upoštevati javna posvetovanja in študije, ki jih je
opravila Komisija med pripravo tega predloga. To naj bi zagotovilo, da sta
dodatna upravna obremenitev in stroški v sorazmerju z vrednostjo naročila
in ter da se določbe osredotočajo na pogodbe z jasnim čezmejnim
interesom. Vrednost pogodbe, za katere se uporablja mejna vrednost, se
izračuna po metodologiji, določeni s pogodbo. V primeru storitev ta
vrednost odraža skupno vrednost storitev, ki jih koncesionar zagotavlja med
celotnim izvajanjem koncesije. Nova pravila določajo tudi najmanjši obseg
informacij, ki jih je treba zagotoviti ponudnikom. Roki: Ta predlog
določa tudi najkrajši rok za prijavo interesa za kateri koli postopek za
podelitev koncesije, ki znaša tako za javne koncesije za gradnje 52 dni.
Odločeno je bilo, da se za koncesije določi daljši rok kot za javna
naročila, saj so koncesijske pogodbe običajno bolj zapletene. Merila za izbiro in izključitev: Predlog določa obveznosti v zvezi z merili za izbiro, ki jih pri
podeljevanju koncesij uporabljajo javni organi naročniki ali
naročniki. Ta pravila so manj omejevalna od podobnih veljavnih določb
za javna naročila, vendar merila za izbiro omejujejo na merila, ki se
nanašajo na ekonomsko, finančno in tehnično sposobnost ponudnika, ter
omejujejo obseg sprejemljivih meril za izključitev. Merila za podelitev:
Predlog določa obveznost uporabe objektivnih meril, ki so povezana z
vsebino koncesije ter zagotavljajo spoštovanje načel preglednosti,
nediskriminacije in enake obravnave, kar zagotavlja, da se ponudbe ocenijo pod
učinkovitimi konkurenčnimi pogoji ter da javni organ naročnik
ali naročnik ugotovita, katera ponudba je zanje ekonomsko najugodnejša. Ta
merila morajo preprečevati poljubne odločitve javnih organov naročnikov
in naročnikov ter morajo biti predhodno objavljena v padajočem
vrstnem redu po pomembnosti. Države članice ali javni organi
naročniki ali naročniki, ki to želijo, lahko pri podeljevanju
koncesij določijo ali uporabijo merilo „ekonomsko najugodnejše ponudbe“. Postopkovna jamstva:
Za razliko od direktiv o javnih naročilih predlagana pravila ne vsebujejo
nespremenljivega seznama postopkov za podeljevanje. Ta rešitev javnim organom
naročnikom in naročnikom zagotavlja dovolj prožnosti, da koncesije
podeljujejo v skladu z nacionalnimi pravnimi tradicijami ter da so postopki za
podeljevanje čim bolj učinkoviti. Vendar predlog določa več
jasnih postopkovnih jamstev, ki se uporabljajo pri podeljevanju koncesije,
zlasti med pogajanji. Ta postopkovna jamstva naj bi zagotovila pravičnost
in preglednost postopka. Pravna sredstva: Ta
predlog določa razširitev področja uporabe direktiv o pravnih
sredstvih (Direktiva 89/665/EGS in Direktiva 92/13/EGS, kakor je bila
spremenjena z Direktivo 2007/66/ES) na koncesijske pogodbe nad mejno
vrednostjo, da se zagotovijo učinkovita sredstva za sodno spodbijanje
odločbe o podelitvi koncesije ter minimalni pravni standardi, ki jih
morajo spoštovati javni organi naročniki ali naročniki. 2011/0437 (COD) Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o podeljevanju koncesijskih pogodb (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET
EVROPSKE UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti člena 53(1), člena 62 in člena 114
Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, po predložitvi osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora[2], ob upoštevanju mnenja Odbora regij[3], v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1)
Odsotnost jasnih pravil na ravni Unije, ki bi
urejala podeljevanje koncesijskih pogodb, povzroča pravno negotovost,
ovira prosto opravljanje storitev ter izkrivlja delovanje notranjega trga. Zato
so gospodarski subjekti, zlasti mala in srednja podjetja, prikrajšani za
pravice na notranjem trgu in pomembne poslovne priložnosti, javni organi pa
javnih sredstev ne morejo uporabiti tako, da bi državljani EU imeli koristi od
kakovostnih storitev po najboljših cenah. Ustrezen pravni okvir za podeljevanje
koncesij bi vsem gospodarski subjektom Unije zagotovil učinkovit in
nediskriminacijski dostop do trga ter pravno varnost, s čimer bi se
spodbudile javne naložbe v infrastrukturo in strateške storitve za državljane. (2)
Javna naročila imajo ključno vlogo pri
strategiji Evropa 2020[4], saj gre za enega od
tržnih instrumentov, ki se uporabljajo za doseganje pametne, trajnostne in
vključujoče rasti ob hkratnem zagotavljanju najučinkovitejše
porabe javnih sredstev. Za podeljevanje koncesij za gradnje trenutno veljajo
temeljna pravila Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31.
marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil za gradnje,
blago in storitve, medtem ko za podeljevanje koncesij za storitve s
čezmejnim interesom veljajo načela Pogodbe, zlasti načelo
prostega pretoka blaga, svobode do ustanavljanja in opravljanja storitev, ter
načela, ki iz tega izhajajo, kot so enaka obravnava, nediskriminacija,
vzajemno priznavanje, sorazmernost in preglednost. Vendar pa obstaja tveganje
pravne negotovosti zaradi različnih razlag načel Pogodbe s strani
nacionalnih zakonodajalcev in velikih razlik med zakonodajami različnih
držav članic. Takšno tveganje je večkrat potrdilo Sodišče
Evropske unije v sodni praksi, vendar je pri tem samo delno obravnavalo nekatere
vidike podeljevanja koncesijskih pogodb. Zato sta na ravni Unije potrebni
enotna uresničitev načel Pogodbe v vseh državah članicah in
odprava razlik v njihovem razumevanju, ki iz tega sledi, da se odpravi
dolgotrajno izkrivljanje notranjega trga. (3)
Ta direktiva ne sme nikakor vplivati na svobodo
držav članic ali javnih organov, da se odločijo za neposredno
izvajanje gradenj ali zagotavljanje storitev javnosti ali za oddajo teh
naročil v zunanje izvajanje tretjim osebam. Države članice ali javni
organi morajo še naprej imeti možnost, da svobodno opredelijo značilnosti
storitve, ki jih je treba zagotoviti, vključno z vsemi pogoji glede
kakovosti ali cene, da se dosežejo cilji javne politike. (4)
Za koncesije nad določeno vrednostjo je
primerno določiti minimalno usklajevanje nacionalnih postopkov za
podeljevanje koncesij na podlagi načel Pogodbe, da se zagotovita odprtost
koncesij za konkurenco in ustrezna pravna varnost. Te določbe o
usklajevanju ne smejo presegati tega, kar je potrebno za dosego navedenih
ciljev. Vendar je treba državam članicam omogočiti, da te
določbe po potrebi dopolnijo in nadalje razvijejo, zlasti da zagotovijo
boljšo skladnost z navedenimi načeli. (5)
Nekatere določbe o usklajevanju je treba
uvesti tudi za podeljevanje koncesij za gradnje in storitve v vodnem, energetskem,
prometnem in poštnem sektorju, saj lahko nacionalni organi vplivajo na vedênje
gospodarskih subjektov v teh sektorjih ter povzročijo zaprtje trgov tako,
da države članice podelijo posebne ali izključne pravice do
oskrbovanja, zagotavljanja ali upravljanja omrežij za zadevne storitve. (6)
Koncesije so odplačne pogodbe, sklenjene med
enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več javnimi organi
naročniki ali naročniki, o izvajanju gradenj ali storitev, pri
čemer ima nasprotna stranka pravico do uporabe javnih gradenj ali
storitev, ki so predmet pogodbe. Za izvajanje takih gradenj ali storitev
veljajo posebne zavezujoče pravno izvršljive obveznosti, ki jih
določi javni organ naročnik ali naročnik. Nasprotno se nekateri
državni akti, kot so dovoljenja ali licence, s katerimi država ali javni organ
določi pogoje za opravljanje gospodarske dejavnosti, ne smejo šteti za
koncesije. Enako velja za nekatere sporazume o pravici gospodarskega subjekta
do uporabe nekaterih javnih domen ali sredstev, kot so zakupne pogodbe za
zemljišča, pri katerih država ali javni organ naročnik ali
naročnik določi samo splošne pogoje za njihovo uporabo, ne pridobi pa
posebnih gradenj ali storitev. (7)
Težave pri razlaganju pojmov koncesija in javno
naročilo povzročajo stalno pravno negotovost med udeleženci, zaradi
njih so bile pri Sodišču Evropske unije na tem področju vložene
številne sodbe. Opredelitev koncesije je zato treba pojasniti, zlasti s
sklicevanjem na pojem znatnega operativnega tveganja. Glavna značilnost
koncesije, tj. pravica do uporabe gradenj ali storitev, vedno pomeni prenos
gospodarskega tveganja na koncesionarja, vključno z možnostjo, da se
naložbe in stroški, ki nastanejo pri upravljanju podeljenih gradenj ali
storitev, ne bodo povrnili. Uporaba posebnih pravil, ki urejajo podeljevanje
koncesij, ne bi bila upravičena, če bi javni organ naročnik ali
naročnik izvajalca razbremenil morebitnih izgub tako, da bi mu jamčil
minimalne prihodke, ki bi bili enaki ali višji od stroškov, ki jih ima
izvajalec pri izvajanju naročila. Hkrati je treba pojasniti, da je treba
nekatere ureditve, ki jih v celoti plača javni organ naročnik ali
naročnik, šteti za koncesije, če je povrnitev naložb in stroškov, ki
so izvajalcu nastali pri izvajanju gradnje ali zagotavljanju storitve, odvisna
od dejanskega povpraševanja po storitvah ali sredstvih oziroma njihovi
razpoložljivosti. (8)
Če sektorska uredba določa, da ima
koncesionar zajamčeno izravnavo naložb in stroškov, ki so mu nastali pri
izvedbi naročila, se tako naročilo ne sme šteti za koncesijo po tej
direktivi. (9)
Pojem posebnih ali izključnih pravic je
bistvenega pomena za opredelitev področja uporabe te direktive, saj za
subjekte, ki v skladu s členom 4(1)(1) niso javni organi naročniki in
javna podjetja, določbe te direktive veljajo samo, če ti subjekti
opravljajo eno od dejavnosti na podlagi teh pravic. Zato je primerno pojasniti,
da pravice, odobrene po postopku, ki temelji na objektivnih merilih, zlasti v
skladu z zakonodajo Unije, in v katerem je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje
javnosti, za namene te direktive ne predstavljajo posebnih ali izključnih
pravic. Ta zakonodaja mora vključevati Direktivo 98/30/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o skupnih pravilih
notranjega trga z zemeljskim plinom[5], Direktivo 96/92/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih
pravilih notranjega trga z električno energijo[6],
Direktivo 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga
poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve[7],
Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
20. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje,
raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov[8] ter
Uredbo (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23.
oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter
o razveljavitvi uredb (EGS) št. 1191/69 in 1107/70[9].
Zaradi čedalje različnejših javnih ukrepov je treba pojem javnega
naročila jasneje opredeliti. Pravila Unije o koncesijah se nanašajo na
pridobitev gradenj ali storitev, pri čemer ima nasprotna stran pravico do
uporabe teh gradenj ali storitev. Pojem pridobitve bi bilo treba razumeti v
širšem smislu kot pridobitev uporabe zadevnih gradenj, blaga ali storitev, kar
ne pomeni nujno prenosa lastništva na javne organe naročnike ali
naročnike. Poleg tega predpisi o javnih naročilih navadno ne veljajo
za financiranje dejavnosti, ki je pogosto povezano z obveznostjo vračila
prejetih zneskov, če se ti ne porabijo za predvidene namene. (10)
Izkazalo se je tudi, da je treba pojasniti, kaj se
razume pod pojmom enotnega naročila, pri čemer je treba upoštevati
skupno vrednost vseh sklenjenih koncesij za to javno naročilo glede na
mejne vrednosti iz te direktive ter javno naročilo objaviti kot celoto,
če je mogoče po sklopih. Koncept enotnega javnega naročila
obsega vse blago, gradnje in storitve, ki so potrebne za izvedbo
določenega projekta. Splošni znaki za enotni projekt so lahko na primer
splošno predhodno načrtovanje in pojmovanje javnega organa naročnika,
dejstvo, da imajo različni deli naročila enak gospodarski in
tehnični namen ali da so drugače medsebojno logično povezani. (11)
Za zagotovitev dejanskega odpiranja trga in
pravičnega ravnotežja pri uporabi pravil javnega naročanja v vodnem,
energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev je treba
zagotoviti, da se vključeni subjekti opredelijo na drugače kot s
sklicevanjem na njihov pravni status. Zato je treba zagotoviti, da to ne vpliva
na enako obravnavanje naročnikov v javnem in zasebnem sektorju. Prav tako
je treba v skladu s členom 345 Pogodbe o delovanju Evropske unije
zagotoviti, da ni ogrožena lastninskopravna ureditev v državah članicah. (12)
Koncesije se lahko oddajo za izvajanje več
dejavnosti, za katere veljajo različne pravne ureditve. Treba je
pojasniti, da kot pravni okvir za koncesijo, ki obsega več dejavnosti,
veljajo pravila, ki veljajo za dejavnost, za katero je koncesija načeloma
namenjena. Določitev dejavnosti, za katero je koncesija načeloma
namenjena, lahko temelji na analizi zahtev, ki jih mora določena koncesija
izpolnjevati, opravi pa jo naročnik, da oceni vrednost koncesije in
pripravi dokumentacijo za podeljevanje. V nekaterih primerih je lahko
objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je koncesija
načeloma namenjena. Zato je treba določiti pravila za take primere. (13)
Primerno je, da se iz področja uporabe te
direktive izključijo določene koncesije za storitve, ki se
gospodarskemu subjektu, ki je sam javni organ naročnik ali naročnik,
podelijo na podlagi izključne pravice, ki jo ima navedeni gospodarski
subjekt v skladu z objavljenimi nacionalnimi zakoni ali upravnim aktom ter ki
je bila podeljena v skladu s Pogodbo in področno zakonodajo Unije o
upravljanju omrežnih infrastruktur v zvezi z dejavnostmi iz Priloge III, saj
pri taki izključni pravici ni mogoče uporabiti konkurenčnega
postopka za podeljevanje. Ne glede na to in na
pravne posledice splošne izključitve iz področja uporabe te direktive
mora za koncesije po členu 8(1) veljati obveznost o objavi obvestila o
podelitvi koncesije, da se zagotovi osnovna preglednost, razen če so
pogoji za tako preglednost določeni s sektorsko zakonodajo. (14)
Primerno je izključiti določene koncesije
za storitve in gradnje, ki jih naročnik odda povezanemu podjetju, katerega
glavna dejavnost je zagotavljanje teh storitev ali gradenj za skupino, katere
del je, in ne njihovo ponujanje na trgu. Primerno je izključiti tudi
določene koncesije za storitve in gradnje, ki jih naročnik podeli
skupnemu podjetju, ki ga sestavlja več naročnikov, za opravljanje
dejavnosti iz te direktive in katerega del je ta subjekt. Vendar je primerno
zagotoviti, da ta izključitev ne povzroči izkrivljanja konkurence v
korist podjetij ali skupnih podjetij, ki so povezana z javnimi organi
naročniki; primerno je zagotoviti ustrezen sklop pravil, zlasti glede
zgornjih mej za zneske, do katerih lahko podjetja pridobijo del prometa na trgu
ter nad katerim izgubijo možnost za podelitev koncesije brez javnega razpisa,
ter glede sestave skupnih podjetij in stabilnosti povezav med temi skupnimi
podjetji in javnimi organi naročniki, katerih del so. (15)
Ta direktiva se ne sme uporabljati za koncesije, ki
jih podelijo naročniki za opravljanje dejavnosti iz Priloge III, če
je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, ta neposredno
izpostavljena konkurenci na trgih brez omejenega dostopa, kot je določeno
po postopku v ta namen v skladu s členoma 27 in 28 Direktive [ trenutno
2004/17/ES]. Tak postopek mora zagotavljati pravno varnost za sodelujoče
subjekte in ustrezen postopek odločanja ter v kratkem roku zagotoviti
enotno uporabo prava Unije na tem področju. (16)
Ta direktiva se ne uporablja, če koncesije
podeljujejo mednarodne organizacije v svojem imenu in za svoj račun.
Vendar je treba pojasniti, v kakšnem obsegu bi bilo treba to direktivo
uporabljati za podeljevanje koncesij, ki jih urejajo posebni mednarodni
predpisi. (17)
Obstaja precejšnja pravna negotovost glede
vprašanja, v kolikšni meri bi morali sodelovanje med javnimi organi urejati predpisi
o podeljevanju koncesij. Države članice in celo javni organi
naročniki si zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije razlagajo
različno. Zato je treba pojasniti, v katerih primerih se pri koncesijah,
sklenjenih med javnimi organi naročniki, predpisi o podeljevanju koncesij
ne uporabljajo. Taka pojasnitev mora temeljiti na načelih ustrezne sodne
prakse Sodišča. Dejstvo, da sta obe pogodbeni stranki sporazuma javna
organa naročnika ali naročnika v skladu s členom 4(1)(1), ne
izključuje uporabe predpisov o javnih naročilih. Vendar uporaba
predpisov o podeljevanju koncesij ne sme posegati v pravico javnih organov, da
odločajo o načinu organiziranosti pri izvajanju njihovih javnih
nalog. Koncesije, podeljene nadzorovanim subjektom, ali sodelovanje za skupno
izvajanje nalog javnih storitev udeleženih javnih organov naročnikov ali
naročnikov je zato treba izvzeti iz uporabe predpisov, če so
izpolnjeni pogoji iz te direktive. Cilj te direktive je zagotoviti, da nobeno
izvzeto javno-javno sodelovanje ne izkrivlja konkurence v odnosu do zasebnih
gospodarskih subjektov. Izkrivljanja konkurence ne sme povzročiti niti
udeležba javnega organa naročnika kot ponudnika v postopku za oddajo
javnega naročila. (18)
Za zagotovitev ustrezne objave koncesij za gradnje
in storitve nad določeno vrednostjo, ki jih podelijo naročniki in
javni organi naročniki, je treba pred podelitvijo take koncesije obvezno
objaviti obvestilo o koncesiji v Uradnem listu Evropske unije. Mejne vrednosti
morajo odražati jasen čezmejni interes koncesij za gospodarske subjekte iz
drugih držav članic. Pri izračunu vrednosti koncesije za storitve je
treba z vidika potencialnega ponudnika upoštevati ocenjeno vrednost vseh
storitev, ki jih bo koncesionar zagotavljal. (19)
Zaradi negativnih učinkov na konkurenco se
morajo postopki s pogajanji brez predhodne objave uporabljati samo v zelo
izjemnih primerih. Ta izjema mora biti omejena na primere, ko je že od
začetka jasno, da objava ne bo povzročila večje konkurence,
zlasti ker lahko koncesijo objektivno izvaja samo en gospodarski subjekt.
Podeljevanje koncesije brez objave gospodarskemu subjektu je utemeljena samo v
primerih objektivne izključnosti, ko položaja izključnosti ni
ustvaril sam javni organ naročnik ali javni naročnik zaradi
prihodnjega postopka za podeljevanje koncesij ter ko ni ustreznih nadomestnih
rešitev, katerih razpoložljivost je treba temeljito preučiti. (20)
Ponovni pregled tako imenovanih prednostnih in
neprednostnih storitev (storitev A in B), ki ga je opravila Komisija, je
pokazal, da popolne uporabe zakonodaje o javnih naročilih ni
upravičeno omejiti na omejeno skupino storitev. Zato je treba to direktivo
uporabljati za številne storitve (kot so gostinske storitve in storitve oskrbe
z vodo), ki imajo potencial za čezmejno trgovino. (21)
Glede na rezultate ocene reformiranih pravil o
javnih naročilih, ki so ga opravile službe Komisije, je primerno
izključiti iz popolne uporabe te direktive samo tiste storitve z omejeno
čezmejno razsežnostjo, tj. tako imenovane storitve osebne pomoči, kot
so nekatere socialne, zdravstvene in izobraževalne storitve. Te storitve se
izvajajo v posebnem okviru, ki se med državami članicami zaradi
različnih kulturnih danosti zelo razlikuje. Za koncesije za take storitve
je zato treba določiti posebno ureditev, pri čemer je treba upoštevati,
da so regulirane na novo. Obveznost objave predhodnega informativnega obvestila
in obvestila o podelitvi koncesije, katere vrednost je enaka ali višja od
mejnih vrednosti iz te direktive, je ustrezna, da se potencialnim ponudnikom
zagotovijo informacije o poslovnih priložnostih ter da so vsi zainteresirani
obveščeni o številu in vrstah podeljenih koncesij. Države članice
uvedejo ustrezne ukrepe za podeljevanje koncesij za te storitve, pri čemer
zagotovijo popolno skladnost z načeli preglednosti in enake obravnave
gospodarskih subjektov, javnim organom naročnikom in naročnikom pa
omogočijo, da upoštevajo posebnosti zadevnih storitev. Države članice
zagotovijo, da lahko javni organi naročniki in naročniki upoštevajo
potrebo po zagotovitvi kakovosti, stalnosti, dostopnosti, razpoložljivosti in
celovitosti storitev, posebne potrebe različnih kategorij uporabnikov,
sodelovanje in krepitev vloge uporabnikov ter inovativnost. (22)
Glede na pomen kulturnega ozadja in
občutljivost teh storitev je treba državam članicam zagotoviti dovolj
proste presoje pri organiziranju izbora izvajalcev storitev, kot je po njihovem
mnenju najustrezneje. Pravila te direktive državam članicam ne
preprečujejo, da bi pri izboru izvajalcev storitev uporabljale posebna
merila za kakovost, kot so merila prostovoljnega evropskega okvira za kakovost
socialnih storitev Odbora za socialno varstvo Evropske unije. Države
članice in/ali javni organi lahko te storitve še naprej izvajajo sami ali
socialne storitve organizirajo tako, da ne sklenejo koncesijskih pogodb, na
primer samo s financiranjem takih storitev ali podelitvijo licenc oziroma
dovoljenj vsem gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih je
predhodno določil javni organ naročnik ali naročnik, brez
omejitev ali kvot, če tak sistem zagotavlja ustrezne objave ter upošteva
načela preglednosti in nediskriminacije. (23)
Da lahko vsi zainteresirani subjekti oddajo prijave
in ponudbe, morajo javni organi naročniki in naročniki upoštevati
najkrajši rok za prejem takih prijav. (24)
Izbira in uporaba sorazmernih, nediskriminacijskih
in poštenih meril pri izboru gospodarskih subjektov sta bistvenega pomena za
njihov dejanski dostop do gospodarskih priložnosti, ki jih nudijo koncesije.
Zlasti možnost, da lahko kandidat vključi tudi sposobnosti drugih subjektov,
je lahko odločilna za sodelovanje malih in srednje velikih podjetij. Zato
je primerno določiti, da se morajo merila za izbor nanašati samo na
tehnične, finančne in gospodarske sposobnosti subjektov, da je treba
ta merila objaviti v obvestilu o koncesiji in da gospodarskemu subjektu ne
smejo preprečiti, da bi vključil sposobnosti drugih subjektov, ne
glede na njegove pravne odnose s temi subjekti, če subjekt javnemu organu
naročniku ali naročniku dokaže, da ima na voljo potrebna sredstva. (25)
Da se zagotovita preglednost in enaka obravnava,
morajo merila za podelitev koncesij vedno izpolnjevati nekatere splošne
standarde. Te je treba vnaprej razkriti vsem morebitnim ponudnikom, povezana
morajo biti s predmetom koncesije, javnemu organu naročniku ali naročniku
pa ne smejo zagotavljati neomejene svobodne izbire. Zagotoviti morajo možnost
učinkovite konkurence ter vključevati zahteve, ki omogočajo
učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki. Za dosego
skladnosti s temi standardi ter izboljšanje pravne varnosti lahko države
članice določijo, da se uporablja merilo ekonomsko najugodnejše
ponudbe. (26)
Če se javni organi naročniki in
naročniki odločijo podeliti koncesijo ekonomsko najugodnejšemu
ponudniku, morajo določiti merila za ocenjevanje ekonomičnosti in
kakovosti, na podlagi katerih bodo preučili ponudbe in odločili,
katera predstavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Določitev
teh meril je odvisna od predmeta koncesije, ker morajo merila omogočati,
da se kakovost posamezne ponudbe lahko oceni glede na predmet koncesije, kakor
je opredeljen v tehničnih specifikacijah, ter ugotovi najboljše razmerje
med ceno in kakovostjo posamezne ponudbe. (27)
Koncesije so ponavadi dolgoročni, zapleteni
dogovori, pri katerih izvajalec prevzame odgovornosti in tveganja, ki jih imajo
navadno javni organi naročniki ter so običajno v njihovi
pristojnosti. Zato morajo biti javni organi naročniki ali naročniki
prožni pri organizaciji postopka podeljevanja, vključno z možnostjo pogajanj
o vsebini koncesije s kandidati. Vendar je zaradi zagotovitve enake obravnave
in preglednosti med postopkom podeljevanja primerno določiti nekatere
zahteve glede strukture procesa podeljevanja, vključno s pogajanji,
razširjanjem informacij in razpoložljivostjo pisnih evidenc. Treba je tudi
določiti, da ni dovoljeno odstopati od prvotnih pogojev obvestila o
koncesiji, da se prepreči nepravično obravnavanje možnih kandidatov. (28)
Tehnične specifikacije, ki jih pripravijo
javni organi naročniki in naročniki, morajo zagotoviti, da je podeljevanje
koncesij odprto za konkurenco. Zato je treba omogočiti, da se predložijo
ponudbe, ki odražajo različne tehnične rešitve, in zagotovi zadostna
konkurenčnost. Zato je treba tehnične specifikacije sestaviti tako,
da se prepreči umetno omejevanje konkurence z zahtevami, ki dajejo
prednost določenemu gospodarskemu subjektu z navajanjem ključnih
lastnosti blaga, storitev ali gradenj, ki jih navedeni gospodarski subjekt
navadno zagotavlja. Tehnične specifikacije, sestavljene v obliki zahtev po
funkcijskosti in uspešnosti, na splošno omogočajo najboljše doseganje
navedenega cilja in spodbujajo inovacije. Javni organi naročniki ali
naročniki morajo pri sklicevanju na evropski standard oziroma v njegovi
odsotnosti na nacionalni standard upoštevati ponudbe, ki temeljijo na
enakovrednih rešitvah. Za dokaz enakovrednosti se lahko od ponudnikov zahteva
predložitev dokazila, ki ga potrdi tretja oseba; dopustna so lahko tudi druga
ustrezna dokazila, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca, če
zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do takih potrdil ali poročil o
preskušanju oziroma jih ne more pridobiti v ustreznih rokih. (29)
Javnim organom naročnikom in naročnikom
je treba tudi omogočiti, da se v tehničnih specifikacijah in merilih
za podeljevanje sklicujejo na točno določen proizvodni postopek,
točno določen način izvajanja storitev ali točno
določen postopek za katero koli drugo fazo življenjskega cikla izdelka ali
storitve, pod pogojem, da so ti povezani s predmetom koncesije. Da bi se pri
podeljevanju koncesije bolje upoštevali socialni vidiki, lahko dobavitelji v
merila za podeljevanje vključijo značilnosti delovnih pogojev. Vendar
če javni organi naročniki ali naročniki izberejo ekonomsko
najugodnejšo ponudbo, se lahko taka merila nanašajo samo na delovne pogoje
oseb, ki neposredno sodelujejo v zadevnem proizvodnem procesu ali zagotavljanju
storitve. Navedene značilnosti se lahko nanašajo izključno na
zdravstveno varstvo osebja, vključenega v proizvodni postopek, ali
spodbujanje družbenega vključevanja prikrajšanih oseb ali ogroženih oseb
med osebami, ki so dodeljene za izvedbo naročila, vključno z
dostopnostjo za invalide. Vsa merila za podeljevanje, ki vključujejo
navedene značilnosti, morajo biti omejena na lastnosti, ki imajo neposredne
posledice za osebje v delovnem okolju. Uporabljati se morajo v skladu z
Direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996
o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev[10]
na način, ki ni neposredno ali posredno diskriminacijski do gospodarskih
subjektov iz drugih držav članic ali tretjih držav, ki so pogodbenice
sporazuma ali sporazumov o prosti trgovini, katerih podpisnica je Unija. Tudi
pri uporabi ekonomsko najugodnejše ponudbe je treba javnim organom
naročnikom in naročnikom omogočiti, da v merila za podeljevanje
vključijo organiziranost, usposobljenost in izkušnje osebja, dodeljenega
za izvedbo zadevnega koncesije, saj to lahko vpliva na kakovost izvedbe in s
tem na ekonomsko vrednost ponudbe. (30)
Z elektronskimi informacijskimi in komunikacijskimi
sredstvi se lahko objava koncesij zelo poenostavi ter povečata
učinkovitost in preglednost postopkov podeljevanja koncesij. V postopkih
podeljevanja koncesij morajo postati standarden način komuniciranja in
izmenjave informacij. Z uporabo elektronskih sredstev se prihrani tudi
čas. Pri uporabi elektronskih sredstev je zato treba predvideti skrajšanje
minimalnih rokov, vendar samo, če so navedena sredstva v skladu s posebnim
načinom prenosa, določenim na ravni Unije. Poleg tega lahko
elektronska informacijska in komunikacijska sredstva z ustreznimi funkcijami
javnim organom naročnikom in naročnikom omogočijo
preprečiti, ugotoviti in odpraviti napake, ki se pojavljajo v postopkih
javnega naročanja. (31)
Javni organi naročniki in naročniki iz
različnih držav članic so morda zainteresirani za sodelovanje in
skupno podelitev koncesije, da bi čim bolj izkoristili možnosti notranjega
trga v smislu ekonomije obsega ter delitve tveganja in koristi, nenazadnje tudi
pri inovativnih projektih, ki predstavljajo večje tveganje, kot ga lahko
razumno sprejme en sam javni organ naročnik ali naročnik. Zato je
treba za lažje sodelovanje pri čezmejni skupni podelitvi koncesije
določiti nove predpise o čezmejni skupni podelitvi koncesije, s
katerimi se določi pravo, ki se uporablja. Poleg tega lahko javni organi
naročniki in naročniki iz različnih držav članic v skladu z
nacionalnim pravom ali pravom Unije ustanovijo skupne pravne organe. Za tako
obliko skupne podelitve koncesije je treba določiti posebna pravila. (32)
Med izvajanjem koncesije se uporabljajo veljavni
zakoni, predpisi in kolektivne pogodbe na nacionalni ravni in ravni Unije o
pogojih zaposlovanja in varstvu pri delu, če so takšna pravila in njihova
uporaba v skladu z zakonodajo Unije. V čezmejnih primerih, ko delavci iz
ene države članice zaradi izvajanja koncesije opravljajo storitve v drugi
državi članici, Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru
opravljanja storitev[11] določa minimalne
pogoje, ki jih mora država gostiteljica upoštevati pri takih napotenih
delavcih. (33)
Koncesij se ne sme podeliti gospodarskim subjektom,
ki so sodelovali v kriminalni združbi ali jim je bila dokazana krivda zaradi
korupcije, goljufije v škodo finančnih interesov Unije ali pranja denarja.
Neplačevanje davkov ali prispevkov za socialno varnost je treba kaznovati
z obvezno izključitvijo na ravni Unije. Poleg tega mora biti javnim
organom naročnikom in naročnikom omogočeno, da izključijo
kandidate ali ponudnike, če ti resno kršijo zakonodajo Unije ali
nacionalno zakonodajo, da se tako zavaruje javni interes v skladu s Pogodbo,
ali če je gospodarski subjekt izkazal resne ali stalne pomanjkljivosti pri
izvajanju predhodne koncesije ali podobnih koncesij z istim javnim organom naročnikom
ali naročnikom. (34)
Pojasniti je treba okoliščine, v katerih je
treba zaradi spremenjene koncesije med izvajanjem izvesti nov postopek za
podelitev koncesije, pri čemer je treba upoštevati zadevno sodno prakso
Sodišča Evropske unije. Pri bistvenih spremembah prvotne koncesije, iz
katere je razvidna namera pogodbenih strank, da se želijo ponovno pogajati o
bistvenih določilih ali pogojih koncesije, je treba izvesti nov postopek
za podeljevanje. To velja zlasti, če bi spremenjeni pogoji vplivali na
izid postopka, če bi veljali že za prvotni postopek. Izredno in
začasno podaljšanje trajanje koncesije, s katero se do podelitve nove
koncesije zagotovi neprekinjenost pri zagotavljanju storitev, se praviloma ne
šteje za bistveno spremembo prvotne koncesije. (35)
Javni organi naročniki in naročniki se
lahko srečajo z zunanjimi okoliščinami, ki jih ob podelitvi koncesije
niso predvideli. V takem primeru je potrebna določena prožnost, da se
lahko koncesijo prilagodi tem okoliščinam brez novega postopka
podeljevanja. Pojem nepredvidene okoliščine se nanaša na okoliščine,
ki jih ni bilo mogoče predvideti, čeprav je javni organ naročnik
ali naročnik ustrezno skrbno pripravil prvotne podelitve koncesije ter pri
tem upošteval razpoložljiva sredstva, vrsto in lastnosti zadevnega projekta,
dobro prakso na zadevnem področju in potrebo po zagotovitvi ustreznega
razmerja med sredstvi, porabljenimi med pripravo oddaje koncesije, in njegovo
predvideno vrednostjo. Vendar to ne sme veljati v primerih, ko sprememba vpliva
na celotno naročilo, na primer če se naročene gradnje, blago ali
storitve nadomestijo z drugimi storitvami ali če se bistveno spremeni
vrsta naročila, ker se lahko v tem primeru predpostavi hipotetičen
vpliv na izid. (36)
V skladu z načeli enake obravnave in
preglednosti se uspešen ponudnik ne sme nadomestiti z drugim gospodarskim
subjektom brez ponovnega odprtja koncesije konkurenci. Vendar pa je lahko
uspešni ponudnik, ki izvaja koncesijo, med izvajanjem koncesije izpostavljen
nekaterim strukturnim spremembam, npr. sami notranji reorganizaciji, združitvi,
prevzemu ali nesolventnosti, ali pa se nadomesti na podlagi pogodbene klavzule,
ki je znana vsem ponudnikom, in v skladu z načeli enake obravnave in
preglednosti. Za take strukturne spremembe se ne sme samodejno zahtevati novih
postopkov podelitve vseh koncesij, ki jih izvaja zadevno podjetje. (37)
Javnim organom naročnikom in naročnikom
je treba omogočiti, da v posameznih pogodbah predvidijo spremembe
koncesije v obliki klavzul o pregledu, vendar jim take klavzule ne smejo omogočiti
neomejene proste presoje. Zato je treba v tej direktivi določiti, v
kolikšnem obsegu se lahko predvidijo spremembe prvotne koncesije. (38)
Za prilagoditev hitremu tehničnemu in
gospodarskemu napredku je treba Komisijo v skladu s členom 290
Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z
nebistvenimi prvinami te direktive; tehnične
podrobnosti in lastnosti naprav za elektronski sprejem je treba posodabljati v
skladu s tehnološkim razvojem in upravnimi potrebami; Komisijo je treba
pooblastiti tudi za določanje obveznih tehničnih standardov za
elektronsko komunikacijo, pri čemer mora ta upoštevati tehnološki razvoj
in upravne potrebe, da se pri postopkih za podeljevanje koncesij, ki se
izvajajo z elektronskimi sredstvi, zagotovi interoperabilnost tehničnih
formatov, procesov in sistemov za sporočanje. Poleg tega je treba hitro
prilagoditi seznam zakonodajnih aktov Unije o skupnih metodologijah za
izračun stroškov v življenjskem ciklu ter vanj vključiti sektorske
ukrepe. Za izpolnitev navedenih potreb je treba Komisijo pooblastiti za
posodabljanje seznama zakonodajnih aktov, vključno z metodologijami za
izračun stroškov v življenjskem ciklu. (39)
Da se zagotovi ustrezno sodno varstvo kandidatov in
ponudnikov v postopkih podeljevanja koncesij ter učinkovito izvrševanje
pravil te direktive in načel Pogodbe, je treba Direktivo Sveta 89/665/EGS
o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov
oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje[12]
ter Direktivo Sveta 92/13/EGS o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o
uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem,
energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju[13]
uporabljati tudi za koncesije za storitve in koncesije za gradnje, ki jih
podelijo javni organi naročniki in naročniki. Direktivi 89/665/EGS in
92/13/EGS je zato treba ustrezno spremeniti. (40)
Za obdelavo osebnih podatkov v skladu s to
direktivo mora veljati Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o
prostem pretoku takih podatkov[14]. (41)
V skladu z zakonodajo Unije o javnem naročanju
morajo države članice dosledno in sistematično spremljati izvajanje
in delovanje teh pravil, da se zagotovi učinkovita in enotna uporaba
zakonodaje Unije. Če države članice imenujejo en sam nacionalni organ
za spremljanje, izvajanje in nadzorovanje javnih naročil, ima lahko ta
organ enake pristojnosti tudi pri koncesijah. Samo enotni organ z vseobsegajočimi
nalogami mora zagotovi pregled nad glavnimi težavami pri izvajanju in lahko
predlaga ustrezne popravne ukrepe za bolj strukturne težave. Lahko zagotovi
takojšnje povratne informacije o delovanju politike ter morebitnih
pomanjkljivostih nacionalne zakonodaje in prakse ter tako pripomore k hitremu
iskanju rešitev in izboljšanju postopkov podeljevanja koncesij. (42)
Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravami
opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija mora pri
pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno
in ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. (43)
Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te
direktive, se morajo Komisiji za pripravo in objavo obvestil ter pošiljanje in
objavljanje podatkov iz prilog IV do VI ter spreminjanje mejnih vrednosti
podeliti ustrezna izvedbena pooblastila. Ta pooblastila je treba izvajati v
skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in
načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje
izvedbenih pooblastil Komisije[15]. Izvedbeni akti, ki
nimajo finančnega vpliva ali ne vplivajo na vrsto in obseg obveznosti, ki
izhajajo iz te direktive, se morajo sprejeti po svetovalnem postopku. Nasprotno
imajo ti akti samo upravni namen in se uporabljajo za lažjo uporabo predpisov
iz te direktive. (44)
V skladu s skupno politično izjavo držav
članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne [datum] so se države
članice zavezale, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih
za prenos priložile en ali več dokumentov, ki razlagajo odnos med elementi
te direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos.
Zakonodajalec glede te direktive meni, da je prenos takih dokumentov upravičen
– SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO: Direktiva o
koncesijah Kazalo NASLOV I: Opredelitve, splošna načela in obseg POGLAVJE I: Opredelitve, splošna
načela in obseg ODDELEK 1: opredelitve
in obseg Člen 1: Vsebina in področje uporabe Člen 2: Opredelitve pojmov Člen 3: Javni organi naročniki Člen 4: Naročniki Člen 5: Mejne vrednosti Člen 6: Metode za izračun ocenjene
vrednosti koncesij Člen 7: Splošna načela ODDELEK II: IZKLJUČITVE Člen 8: Izključitve, ki se
uporabljajo za koncesije, ki jih podelijo javni organi naročniki in
naročniki Člen 9: Posebne izključitve na
področju telekomunikacij Člen 10: Izključitve, ki se
uporabljajo za koncesije, ki jih podelijo naročniki Člen 11: Koncesije, ki se podelijo
povezanemu podjetju Člen 12: Koncesije, ki se podelijo
skupnemu podjetju ali naročniku, ki je del skupnega podjetja Člen 13: Sporočanje informacij Člen 14: Izključitev dejavnosti, ki
so neposredno izpostavljene konkurenci Člen 15: Odnosi med javnimi organi ODDELEK III: Splošne
določbe Člen 16: Trajanje koncesije Člen 17: Socialne in druge posebne
storitve Člen 18: Mešane koncesije Člen 19: Koncesije, ki se nanašajo na
več dejavnosti ODDELEK IV: Posebni
primeri Člen 20: Rezervirane koncesije Člen 21: Raziskovalne in razvojne
storitve POGLAVJE II: Načela Člen 22: Gospodarski subjekti Člen 23: Nomenklature Člen 24: Zaupnost Člen 25: Pravila za komuniciranje NASLOV II: PRAVILA O KONCESIJAH POGLAVJE I: Objava in preglednost Člen 26: Obvestila o koncesijah Člen 27: Obvestila o podelitvi koncesije Člen 28: Oblika in način objave
obvestil Člen 29: Objavljanje na nacionalni ravni
Člen 30: Dostopnost dokumentacije v
zvezi s koncesijo v elektronski obliki POGLAVJE II: Izvedba postopka ODDELEK 1: SKUPNE
KONCESIJE, ROKI IN TEHNIČNE SPECIFIKACIJE Člen 31: Skupne koncesije med javnimi
organi naročniki ali naročniki iz različnih držav članic Člen 32: Tehnične specifikacije Člen 33: Poročila o preskusih,
potrdila in druga dokazila ODDELEK II: IZBOR UDELEŽENCEV IN PODELJEVANJE
KONCESIJ Člen 34: Splošna načela Člen 35: Postopkovna jamstva Člen 36: Izbor ter kvalitativna ocena
kandidatov Člen 37: Določanje rokov Člen 38: Roki za predložitev vlog za
koncesijo Člen 39: Merila za podeljevanje koncesij Člen 40: Življenjski cikel in
izračun stroškov v življenjskem ciklu NASLOV III: PRAVILA ZA IZVAJANJE KONCESIJ Člen 41: Oddajanje naročil
podizvajalcem Člen 42: Spremembe koncesij med njihovim
trajanjem Člen 43: Prekinitev pogodb NASLOV IV: SPREMEMBE DIREKTIV O PRAVNIH SREDSTVIH PRI
JAVNEM NAROČANJU Člen 44: Spremembe Direktive 89/665/EGS Člen 45: Spremembe Direktive 92/13/EGS NASLOV V: PRENESENA POOBLASTILA, IZVEDBENA
POOBLASTILA IN KONČNE DOLOČBE Člen 46: Izvajanje prenosa pooblastil Člen 47: Nujni postopek Člen 48: Postopek v odboru Člen 49: Prenos Člen 50: Prehodne določbe Člen 51: Pregled Člen 52: Začetek veljavnosti Člen 53: Naslovniki PRILOGE PRILOGA I: SEZNAM
DEJAVNOSTI IZ ČLENA 2(5)(a) PRILOGA II: SEZNAM
ZAKONODAJE UNIJE IZ ČLENA 40(4) PRILOGA III:
PRILOGA III
DEJAVNOSTI, KI JIH IZVAJAJO JAVNI NAROČNIKI V SKLADU S ČLENOM 4 PRILOGA IV:
INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O KONCESIJAH PRILOGA V:
INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O KONCESIJAH PRILOGA VI:
INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O KONCESIJAH ZA SOCIALNE IN
DRUGE POSEBNE STORITVE (ČLEN 27(1)) PRILOGA VII:
INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O SPREMEMBAH KONCESIJE MED
NJENIM TRAJANJEM V SKLADU S ČLENOM 42 PRILOGA VIII:
OPREDELITEV NEKATERIH TEHNIČNIH SPECIFIKACIJ PRILOGA IX:
ZNAČILNOSTI OBJAVE PRILOGA X:
STORITVE IZ ČLENA 7 PRILOGA XI: SEZNAM
ZAKONODAJE UNIJE IZ ČLENA 4(2) PRILOGA XII:
ZAHTEVE ZA OPREMO ZA ELEKTRONSKO SPREJEMANJE PONUDB IN VLOG PRILOGA XIII:
INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O KONCESIJAH ZA SOCIALNE IN
DRUGE POSEBNE STORITVE
NASLOV I
OPREDELITVE, SPLOŠNA NAČELA IN PODROČJE UPORABE POGLAVJE I
Opredelitve, splošna načela in področje uporabe Oddelek I
Opredelitve in področje uporabe Člen 1
Vsebina in področje uporabe 1.
Ta direktiva določa pravila o postopkih, ki
jih izvedejo javni organi naročniki in naročniki za podeljevanje
koncesij, katerih ocenjena vrednost ni manjša od mejnih vrednosti iz
člena 5. 2.
Ta direktiva se uporablja za pridobitev gradenj ali
storitev, vključno z blagom, ki je povezano s predmetom koncesije, ki jih
izvedejo gospodarski subjekti: a) ki jih izberejo javni organi
naročniki, ne glede na to, ali so gradnje ali storitve, vključno s
pripadajočim blagom, namenjeni za javne namene; b) ki jih izberejo naročniki, če
so gradnje ali storitve, vključno s pripadajočim blagom, namenjene za
opravljanje ene od dejavnosti iz Priloge III. Člen 2
Opredelitve 1.
V tej direktivi se uporabljajo naslednje
opredelitve pojmov: (1)
„koncesije“ pomeni javne koncesije za gradnje,
koncesije za gradnje ali koncesije za storitve. (2)
„javna koncesija za gradnje“ pomeni pisno
odplačno pogodbo, sklenjeno med enim ali več gospodarskimi subjekti
ter enim ali več javnimi organi naročniki, katere predmet je izvedba
gradenj, pri čemer ima nasprotna stranka zgolj pravico do uporabe gradenj,
ki so predmet koncesije, oziroma pravico s plačilom. (3)
„pisen“ ali „pisno“ pomeni kateri koli izraz,
sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje.
Vključuje lahko informacije, ki se pošiljajo in hranijo z elektronskimi
sredstvi. (4)
„koncesija za gradnje“ pomeni pisno odplačno
pogodbo, sklenjeno med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali
več naročniki, katere predmet je izvedba gradnje, pri čemer ima
nasprotna stranka zgolj pravico do uporabe del, ki so predmet pogodbe, oziroma
pravico s plačilom. (5)
„izvajanje gradnje“ pomeni izvedbo ali
načrtovanje in izvedbo gradenj, povezanih z eno od dejavnosti iz Priloge
I, ali postavitev ali izvedbo gradnje s katerimi koli sredstvi, pri čemer
je treba spoštovati zahteve javnega organa naročnika, ki ima odločilen
vpliv na vrsto ali načrtovanje gradnje. (6)
„gradnja“ pomeni rezultat gradnje ali gradbeniških
del kot celote, ki je samozadostna, da izpolnjuje gospodarsko ali tehnično
funkcijo; (7)
„koncesija za storitve“ pomeni pisno odplačno
pogodbo, sklenjeno med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali
več javnimi organi naročniki ali naročniki, katerih predmet je
opravljanje storitev, razen storitev iz točk 2 in 4, pri čemer ima
nasprotna stranka zgolj pravico do uporabe storitev, ki so predmet pogodbe,
oziroma pravico s plačilom. (8)
„kandidat“ pomeni gospodarski subjekt, ki se je
odzval na vabilo ali bil povabljen k udeležbi v postopku podeljevanja
koncesije; (9)
„koncesionar“ pomeni gospodarski subjekt, ki mu je
bila podeljena koncesija. (10)
„gospodarski subjekt“ pomeni katero koli pravno ali
fizično osebo ali naročnika ali skupino teh oseb, ki na trgu ponuja
izvedbo gradenj, blago ali storitve; (11)
„ponudnik“ pomeni gospodarski subjekt, ki je
predložil ponudbo; (12)
„elektronska sredstva“ pomenijo elektronsko opremo
za obdelavo (vključno z digitalnim zgoščevanjem) in shranjevanje
podatkov, ki se pošiljajo in prejemajo po žicah, z radijskimi valovi,
optičnimi sredstvi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi; (13)
„dokumenti v zvezi s koncesijo“ pomenijo vse
dokumente, ki jih je pripravil ali se nanje sklicuje javni organ naročnik
ali naročnik, ki opisujejo ali določajo elemente naročila ali
postopka, vključno z obvestilom o koncesiji, tehničnimi
specifikacijami, predlaganimi pogoji pogodbe, obrazci za predložitev dokumentov
s strani kandidatov in ponudnikov, informacijami o splošno veljavnih
obveznostih in kakršnimi koli dodatnimi dokumenti. (14)
„življenjski cikel“ pomeni vse zaporedne in/ali
medsebojno povezane faze, vključno s proizvodnjo, prevozom, uporabo in
vzdrževanjem, v življenjski dobi izdelka ali gradnje oziroma med zagotavljanjem
storitve, od pridobitve surovin ali ustvarjanja virov do odstranjevanja,
uničenja in dokončanja; 2.
Pravica do uporabe gradenj ali storitev iz
točk 2, 4 in 7 prvega odstavka vključuje pravico do prenosa bistvenega
operativnega tveganja na koncesionarja. Šteje se, da koncesionar prevzame
bistveno operativno tveganje, če ni zagotovljeno, da se mu povrnejo
naložbe ali stroški, ki so nastali pri izvajanju gradenj ali storitev, ki so
predmet koncesije. To ekonomsko tveganje lahko vključuje: (a) tveganje, povezano z uporabo gradnje ali
povpraševanjem po zagotavljanju storitve; ali (b) tveganje v zvezi z razpoložljivostjo
infrastrukture, ki jo zagotavlja koncesionar ali se uporablja za zagotavljanje
storitev uporabnikom. Člen 3
Javni organi naročniki 1.
V tej direktivi so „javni organi naročniki“
državni, regionalni ali lokalni organi, osebe javnega prava, združenja enega
ali več takih organov ali osebe javnega prava, ki koncesije ne podeljujejo
za namene dejavnosti iz Priloge III. 2.
„Regionalni organi“ vključujejo vse organe
upravnih enot na ravni NUTS 1 in 2 po Uredbi (ES) št. 1059/2003
Evropskega parlamenta in Sveta[16]; 3.
„Lokalni organi“ vključujejo vse organe
upravnih enot na ravni NUTS 3 in manjših upravnih enot po Uredbi (ES)
št. 1059/2003. 4.
„Osebe javnega prava“ so organi, ki imajo vse od
naslednjih značilnosti: (a) ustanovljeni so s posebnim namenom, da
zadovoljujejo potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali komercialne
narave; (b) so pravne osebe; (c) jih večinoma financirajo država,
regionalni ali lokalni organi, ali druge osebe javnega prava; ali imajo
upravljavski ali nadzorni odbor, katerega več kot polovico članov
imenujejo država, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava. Če oseba posluje v običajnih tržnih
razmerah, želi ustvariti dobiček in nosi izgube, ki jih je povzročilo
izvajanje njene dejavnosti, nima namena zadovoljevati potreb splošnega
interesa, ki niso industrijske ali komercialne narave; Člen 4
Naročniki 1.
V tej direktivi so „naročniki“: (1)
državni, regionalni ali lokalni organi, osebe
javnega prava ter združenja, ki jih sestavlja en ali več teh organov ali
en ali več teh oseb javnega prava, kakor so določeni v odstavkih 2–4
člena 3. (2)
javna podjetja, kakor so opredeljena v odstavku 2
tega člena; (3)
osebe, ki niso javni organi naročniki ali
javna podjetja in delujejo na podlagi posebnih ali izključnih pravic, ki
jim jih podeli pristojni organ države članice, če podelijo koncesijo z namenom opravljanja
ene od dejavnosti iz Priloge III. 2.
„Javno podjetje“ pomeni vsako podjetje, na katero
imajo lahko javni organi naročniki neposredno ali posredno
prevladujoč vpliv zaradi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki
urejajo njegovo poslovanje. Šteje se, da imajo javni organi naročniki
prevladujoč vpliv, če za javne organe naročnike velja, da
posredno ali neposredno v podjetju: (a) imajo v lasti večino vpisanega
kapitala podjetja; (b) nadzirajo večino glasov, povezanih z
delnicami, ki jih je izdalo podjetje; (c) lahko imenujejo več kot polovico
članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja. 3.
„Posebne ali izključne pravice“ pomenijo
pravice, ki jih z zakonsko, regulativno ali upravno določbo dodeli
pristojni organ države članice in katerih učinek je omejitev
opravljanja dejavnosti iz Priloge III na enega ali več subjektov, s
čimer znatno omeji možnosti drugih subjektov za opravljanje take
dejavnosti. Pravice, ki so bile odobrene po postopku, v
katerem je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje javnosti, in katerih
odobritev je temeljila na objektivnih merilih, ne pomenijo „posebnih ali
izključnih pravic“ po tej direktivi. Ta postopek vključuje: (a) postopke za oddajo naročil s
predhodnim javnim razpisom v skladu z Direktivo [2004/18/ES ali 2004/17/ES] ali
to direktivo; (b) postopke na podlagi drugih zakonodajnih
aktov Unije iz Priloge XI, ki zagotavljajo primerno predhodno preglednost
za izdajo dovoljenj na podlagi objektivnih meril. Komisija se pooblasti za sprejemanje delegiranih
aktov v skladu s členom 46, s katerimi spremeni seznam zakonodajnih aktov
Unije iz Priloge XI, če je ta sprememba potrebna zaradi sprejetja nove
zakonodaje Unije ali razveljavitve zakonodaje Unije. Člen 5
Mejne vrednosti 1.
Ta direktiva se uporablja za naslednje koncesije,
katerih vrednost je enaka ali večja od 5 000 000 EUR: (a) koncesije, ki jih sklenejo naročniki
za opravljanje ene od dejavnosti iz Priloge III; (b) koncesije, ki jih sklenejo javni organi
naročniki. 2.
Za koncesije za storitve, razen socialnih storitev
in drugih storitev, katerih vrednost je enaka ali večja od 2 500 000 EUR,
vendar nižja od 5 000 000 EUR, velja obveznost objave obvestila o podelitvi
koncesije v skladu s členoma 27 in 28. Člen 6
Metode za izračun ocenjene vrednosti koncesij 1.
Izračun ocenjene vrednosti koncesije temelji
na celotnem plačljivem znesku brez DDV, ki ga je ocenil javni organ
naročnik ali naročnik, vključno z vsemi dodatnimi možnostmi in
podaljšanji trajanje koncesije. 2.
Ocenjena vrednost koncesije se izračuna kot
vrednost celotne gradnje in storitev, tudi če so bili nabavljeni v okviru
različnih pogodb, če so pogodbe del enega samega projekta. Splošni
znaki za enotni projekt so lahko na primer splošno predhodno načrtovanje
in pojmovanje javnega organa naročnika ali naročnika, in dejstvo, da
imajo različni deli koncesije enak gospodarski in tehnični namen ali
so drugače medsebojno logično povezani. Če javni organ naročnik ali
naročnik določi nagrade ali izplačila kandidatom ali ponudnikom,
jih mora upoštevati pri izračunu ocenjene vrednosti koncesije. 3.
Metoda, ki se uporablja za izračun ocenjene
vrednosti koncesije, ne sme biti izbrana tako, da bi bila koncesija lahko
izključena iz področja uporabe te direktive. Projekta gradnje ali
celotnih storitev se ne sme razdeliti, da bi se izognili uporabi te direktive,
razen če je to utemeljeno z objektivnimi razlogi. 4.
Ta ocena mora biti veljavna ob pošiljanju obvestila
o javnem razpisu oziroma, če tako obvestilo ni določeno, ko javni
organ naročnik ali naročnik začne postopek za dodeljevanje
koncesije, zlasti z opredelitvijo poglavitnih značilnosti predvidene
koncesije. 5.
Pri javnih koncesijah za gradnje se pri
izračunu ocenjene vrednosti upoštevajo stroški gradnje ter celotna
ocenjena vrednost blaga in storitev, ki jih javni organi naročniki ali
naročniki dajo na voljo izvajalcu, če so potrebni za izvedbo gradnje. 6.
Če se lahko pri predlagani gradnji ali nakupu
storitev podeli koncesija v več ločenih sklopih, se upošteva celotna
ocenjena vrednost vseh teh sklopov. 7.
Če je skupna vrednost sklopov enaka mejni
vrednosti iz člena 5 ali večja, se ta direktiva uporabi za
oddajo vsakega posameznega sklopa. 8.
Javni organi naročniki ali naročniki
lahko koncesije podelijo za posamezne sklope brez uporabe določb iz te
direktive, če je ocenjena vrednost zadevnega sklopa brez DDV nižja
od 80 000 EUR za blago ali storitve oziroma enega milijona EUR
za gradnje. Vendar celotna vrednost tako oddanih sklopov brez uporabe te
direktive ne presega 20% celotne vrednosti vseh sklopov, na katere sta bila
razdeljena predlagana gradnja ali predlagani nakup storitev. 9.
Vrednost koncesij za storitve je ocenjena skupna
vrednost storitev, ki jih zagotavlja koncesionar med celotnim trajanjem
koncesije, izračunana v skladu z objektivno metodologijo, ki je
določena v obvestilu ali dokumentih o koncesiji. Podlaga za izračun ocenjene vrednosti
koncesije je po potrebi naslednja: (a) za zavarovalniške storitve: višina
premije in druge oblike plačil; (b) za bančne in druge finančne
storitve: honorarji, provizije, obresti in druge oblike plačil; (c) za storitve načrtovanja: honorarji,
plačljive provizije in druge oblike plačil. 10.
Vrednost koncesij obsega tako ocenjene prihodke
tretjih oseb kot tudi zneske, ki jih plača javni organ naročnik ali
naročnik. Člen 7
Splošna načela Javni organi naročniki in naročniki
obravnavajo gospodarske subjekte enako in nediskriminacijsko ter delujejo
pregledno in sorazmerno. Postopek za podeljevanje koncesije ne sme biti
zasnovan s ciljem, da se izključi iz področja uporabe te direktive
ali da se umetno omeji konkurenca. Oddelek II
Izključitve Člen 8
Izključitve, ki se uporabljajo za koncesije, ki jih podelijo javni organi
naročniki in naročniki 1.
Ta direktiva se ne uporablja za koncesije za
storitve, ki jih javni organ naročnik ali naročnik podeli
gospodarskemu subjektu, ki je naročnik ali združenje naročnikov, na
podlagi izključne pravice, ki jo ima navedeni gospodarski subjekt v skladu
z veljavnimi in objavljenimi zakoni, predpisi ali upravnimi določbami, ter
je bila dodeljena v skladu s Pogodbo in področno zakonodajo Unije o
upravljanju omrežnih infrastruktur v zvezi z dejavnostmi iz Priloge III. 2.
Z odstopanjem od prvega odstavka tega člena se
zahteve iz člena 27(1) in (3) uporabljajo, če področna
zakonodaja iz prvega odstavka tega člena ne določa sektorsko
specifičnih obveznosti glede preglednosti. 3.
Ta direktiva se ne uporablja za koncesije, ki jih
je javni organ naročnik ali naročnik obvezan podeliti ali prirediti v
skladu s postopkovnimi pravili, ki jih določa: (a) mednarodni sporazum, ki se sklene v
skladu s Pogodbo med državo članico in eno ali več tretjimi državami
ter vključuje gradnje, blago ali storitve, namenjene skupnemu izvajanju
ali uporabi projekta s strani držav podpisnic; (b) mednarodni sporazum, ki se nanaša na
stacioniranje vojaških enot in podjetja v državi članici ali tretji
državi; (c) poseben postopek mednarodne organizacije; (d) če koncesije v celoti financira
mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija. O vseh sporazumih iz točke (a) prvega
pododstavka se obvesti Komisijo, ki se lahko posvetuje s Svetovalnim odborom za
javna naročila iz člena 48. Pri koncesijah, katerih precejšen del sofinancira
mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, pogodbene
stranke v skladu s točko (d) prvega pododstavka odločijo o veljavnih
postopkih za podeljevanje koncesij, ki so v skladu z določbami Pogodbe o
delovanju Evropske unije. 4.
Ob upoštevanju člena 346 Pogodbe se ta
direktiva ne uporablja za podeljevanje koncesij na področju obrambe in
varnosti v obsegu, v katerem se zaščita bistvenih varnostnih interesov
države članice ne more zagotoviti s pravili iz te direktive. 5.
Ta direktiva se ne uporablja za koncesije za
storitve za: (a) pridobitev ali najem zemljišča s
kakršnimi koli finančnimi sredstvi, obstoječih stavb ali drugih
nepremičnin ali pravic, ki so z njimi povezane; vendar ta direktiva velja
za koncesije za finančne storitve, ki se v kakršni koli obliki podelijo
istočasno, prej ali pozneje kot pogodba o pridobitvi ali najemu; (b) pridobitev, razvoj, produkcijo ali
koprodukcijo programskega gradiva za oddajanje, tj. prenosa in razširjanje po
kakršnih koli obliki elektronskih omrežij, ki jo podelijo organizacije za
radiodifuzijo, ali koncesije za oddajni čas, ki se podelijo organizacijam
za radiodifuzijo; (c) storitve na področju arbitraže in
sprave; (d) finančne storitve v zvezi z izdajo,
prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih
instrumentov po Direktivi 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta,
storitve centralne banke in operacije, izvedene z Evropskim instrumentom za
finančno stabilnost; (c) pogodbe o zaposlitvi; (f) storitve zračnega prevoza na
podlagi izdaje operativne licence po Uredbi (ES) št. 1008/2008[17] Evropskega parlamenta in Sveta[18]; (g) storitve javnega potniškega prevoza po
Uredbi (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta[19]. Radiodifuzija iz točke (b) prvega
odstavka obsega vsak prenos in razširjanje s katero koli obliko elektronskega
omrežja. Člen 9
Posebne izključitve na področju elektronskih komunikacij Ta direktiva se
ne uporablja za koncesije, katerih glavni cilj je javnim organom
naročnikom omogočiti zagotavljanje ali uporabo javnih komunikacijskih
omrežij ali zagotavljanje ene ali več elektronskih komunikacijskih
storitev javnosti. V tem členu pomenijo: (a)
„javno komunikacijsko omrežje“ pomeni elektronsko
komunikacijsko omrežje, ki se v celoti ali pretežno uporablja za zagotavljanje
javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev, ki podpirajo prenos
informacij med omrežnimi priključnimi točkami; (b)
„elektronsko komunikacijsko omrežje“ pomeni
prenosne sisteme in po potrebi komutacijsko ali usmerjevalno opremo ter druge
vire, vključno z neaktivnimi omrežnimi elementi, ki omogočajo prenos
signalov po žicah, z radijskimi valovi, optičnimi ali drugimi
elektromagnetnimi sredstvi, vključno s satelitskimi omrežji, fiksnimi (vodovno
in paketno komutiranimi, vključno z internetom) in mobilnimi prizemnimi
omrežji, električnimi kabelskimi sistemi, če se uporabljajo za prenos
signalov, omrežji, ki se uporabljajo za radijsko in televizijsko radiodifuzijo,
ter omrežji kabelske televizije, ne glede na vrsto prenesenih informacij; (c)
„omrežna priključna točka“ (NTP) pomeni
fizično točko, na kateri ima naročnik dostop do javnega
komunikacijskega omrežja; če omrežja vključujejo komutacijo ali
usmerjanje, se omrežna priključna točka določi s posebnim
omrežnim naslovom, ki je lahko povezan s številko ali imenom naročnika; (d)
„elektronske komunikacijske storitve“ pomenijo
storitve, ki se navadno zagotavljajo za plačilo in so v celoti ali
pretežno sestavljene iz prenašanja signalov po elektronskih komunikacijskih
omrežjih, vključno s telekomunikacijskimi storitvami in storitvami prenosa
po omrežjih, ki se uporabljajo za radiodifuzijo, izključujejo pa storitve,
s katerimi se zagotavljajo vsebine ali izvaja redakcijski nadzor nad vsebinami,
ki se pošiljajo po elektronskih komunikacijskih omrežjih in z elektronskimi
komunikacijskimi storitvami; ne vključujejo storitev informacijske družbe
iz člena 1 Direktive 98/34/ES, ki niso v celoti ali pretežno
sestavljene iz prenašanja signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih. Člen 10
Izključitve, ki se uporabljajo za koncesije, ki jih podelijo
naročniki 1.
Ta direktiva se ne uporablja za koncesije, ki jih
naročniki podelijo za druge namene, kot sta opravljanje lastnih dejavnosti
iz Priloge III ali opravljanje takšnih dejavnosti v tretji državi, na
način, ki ne vključujejo fizične uporabe omrežja ali
geografskega območja znotraj Unije. 2.
Naročniki Komisijo ali nacionalni nadzorni
organ na njegovo zahtevo obvestijo o vseh dejavnostih, ki jih obravnavajo kot
izključitve. Komisija lahko v informativne namene v Uradnem listu
Evropske unije redno objavi sezname kategorij dejavnosti, za katere meni,
da spadajo med te izključitve. Pri tem spoštuje vse občutljive
komercialne vidike, na katere jo lahko ob predložitvi informacij opozorijo
naročniki. Člen 11
Koncesije, ki se podelijo povezanemu podjetju 1.
V tem členu pomeni „povezano podjetje“ vsako
podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi
naročnika v skladu z zahtevami iz Sedme direktive Sveta 83/349/EGS[20]. 2.
Če se za subjekte ta direktiva ne uporablja,
„povezano podjetje“ pomeni vsako podjetje: (a) v katerem ima lahko naročnik
neposredno ali posredno prevladujoč vpliv po drugem odstavku
člena 4 te direktive; (b) ki ima lahko prevladujoč vpliv na
naročnika; (c) nad katerim ima na podlagi lastništva,
finančne udeležbe ali predpisov, ki ga urejajo, skupaj z naročnikom
prevladujoči vpliv na drugo podjetje. 3.
Ne glede na člen 15 in pod pogojem, da so
izpolnjeni pogoji iz odstavka 4, se ta direktiva ne uporablja za: (a) koncesije, ki jih podeli naročnik
povezanemu podjetju; (b) koncesije, ki jih skupno podjetje, ki ga
je ustanovilo več naročnikov za opravljanje dejavnosti iz Priloge
III, podeli podjetju, ki je povezano z enim od teh naročnikov. 4.
Odstavek 3 se uporabi: (a) za koncesije za storitve pod pogojem, da
je vsaj 80 % skupnega povprečnega prometa, ki ga je povezano podjetje
doseglo v predhodnih treh letih na splošno pri storitvah, nastalo z
zagotavljanjem storitev podjetjem, s katerimi je povezano; (b) za koncesije za gradnje pod pogojem, da
je vsaj 80 % skupnega povprečnega prometa, ki ga je povezano podjetje
doseglo v predhodnih treh letih na splošno pri gradnjah, nastalo z
zagotavljanjem gradenj podjetjem, s katerimi je povezano. 5.
Če zaradi datuma ustanovitve ali začetka
opravljanja dejavnosti takega podjetja podatkov o prometu v predhodnih treh
letih ni na voljo, zadostuje, da podjetje prikaže, da je tak promet iz
točk (a), (b) in (c) odstavka 4 verjeten, zlasti v poslovnem
načrtu. 6.
Če iste ali podobne storitve, blago ali
gradnje zagotavlja več kot eno podjetje, ki je povezano z naročnikom,
se zgornji deleži iz odstavka 4 izračunajo ob upoštevanju skupnega
prometa, ki ga ta povezana podjetja ustvarijo z zagotavljanjem storitev, blaga
ali gradenj. Člen 12
Koncesije, ki so bile dodeljene skupnemu podjetju ali naročniku, ki je del
skupnega podjetja Ne glede na člen 15 in pod pogojem,
da je bilo skupno podjetje ustanovljeno za opravljanje zadevne dejavnosti v
obdobju najmanj treh let in da listina o ustanovitvi skupnega podjetja
določa, da bodo naročniki, ki ga sestavljajo, ostali njegov del
najmanj za enako obdobje, se ta direktiva ne uporablja za koncesije, ki jih: (a) skupno podjetje, ki ga je ustanovilo
več naročnikov izključno za opravljanje dejavnosti v smislu
Priloge III, odda enemu od teh naročnikov, ali (b) naročnik odda skupnemu podjetju,
katerega del je sam. Člen 13
Objava informacij s strani naročnikov Naročniki sporočijo Komisiji ali, na
njegovo zahtevo, nacionalnemu nadzornemu organu naslednje informacije o uporabi
odstavkov 2 in 3 člena 11 ter člena 12: (a) imena zadevnih podjetij ali skupnih
podjetij; (b) vrsto in vrednost zadevnih koncesij, (c) dokazila, za katera Komisija ali
nacionalni nadzorni organ meni, da so potrebna, o tem, da je odnos med
podjetjem ali skupnim podjetjem, kateremu so koncesije oddane, in
naročnikom v skladu z zahtevami iz člena 11 ali 12. Člen 14
Izključitev dejavnosti, ki so neposredno izpostavljene konkurenci Ta direktiva se ne uporablja za koncesije, ki
jih podelijo naročniki, če je v državi članici, v kateri se
izvajajo takšne koncesije, dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci v
skladu s členoma 27 in 28 Direktive [ki je nadomestila Direktivo
2004/17/ES]. Člen 15
Odnosi med javnimi organi 1.
Koncesija, ki jo podeli javni organ naročnik
ali naročnik iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4 drugi
pravni osebi, ne spada v področje uporabe te direktive, če so
izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: a) tak javni organ naročnik ali
naročnik obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe; b) zadevna pravna oseba najmanj 90 %
svoje dejavnosti izvaja za javni organ naročnika ali naročnika, ki jo
obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ
naročnik ali naročnik; c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni
udeležen. Šteje se, da javni organ naročnik ali
naročnik iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4 obvladuje
pravno osebo podobno kot svoje službe v smislu točke (a) prvega
pododstavka, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne
odločitve odvisne pravne osebe. 2.
Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisni
subjekt, ki je javni organ naročnik ali naročnik iz
pododstavka 1 odstavka 1 člena 4, podeli koncesijo svojemu
obvladujočemu podjetju ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni
organ naročnik, če v pravni osebi, ki se ji podeli koncesija, zasebni
sektor ni udeležen. 3.
Javni organ naročnik ali naročnik iz
pododstavka 1 odstavka 1 člena 4, ki nad pravno osebo ne izvaja
nadzora v smislu odstavka 1, lahko vseeno podeli koncesijo, ne da bi uporabljal
določbe sedanje direktive za pravno osebo, ki jo obvladuje skupaj z
drugimi takimi javnimi organi naročniki ali naročniki, če so
izpolnjeni naslednji pogoji: a) javni organi naročniki ali
naročniki iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4 nad pravno
osebo skupaj izvajajo nadzor, ki je podoben nadzoru, ki ga izvajajo nad svojimi
službami; b) vsaj 90 % dejavnosti navedene pravne
osebe se izvaja za javne organe naročnike ali naročnike iz
pododstavka 1 odstavka 1 člena 4, ki izvajajo nadzor, ali druge
pravne osebe, ki jih nadzoruje isti javni organ naročnik ali
naročnik; c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni
udeležen. Za namene točke (a) se šteje, da javni
organi naročniki ali naročniki iz pododstavka 1 odstavka 1
člena 4 skupaj obvladujejo pravno osebo, če so izpolnjeni naslednji
kumulativni pogoji: (a) organe odločanja odvisne pravne
osebe sestavljajo predstavniki vseh sodelujočih javnih organov
naročnikov ali naročnikov iz pododstavka 1 odstavka 1
člena 4; (b) navedeni javni organi naročniki ali
naročniki iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4 lahko skupaj
izvajajo odločilen vpliv nad strateškimi cilji in pomembnimi
odločitvami odvisne pravne osebe; (c) odvisna pravna oseba nima interesov, ki
se razlikujejo od interesov javnih organov, ki so ji podrejeni; (d) odvisna pravna oseba nima drugih
prihodkov, razen povračila dejanskih stroškov iz javnih naročil z
javnimi organi naročniki. 4.
Za sporazum, sklenjen med dvema ali več
javnimi organi naročniki ali naročniki iz pododstavka 1
odstavka 1 člena 4, se šteje, da ni koncesija v smislu točke 1
odstavka 1 člena 2 te direktive, če so izpolnjeni naslednji
kumulativni pogoji: (a) sporazum vzpostavlja lojalno sodelovanje
med udeleženimi javnimi organi naročniki ali naročniki pri skupnem
izvajanju nalog javnih storitev, ki vključuje vzajemne pravice in
obveznosti; (b) sporazum se ureja samo ob upoštevanju
vidikov javnega interesa; (c) udeleženi javni organi naročniki ali
naročniki na odprtem trgu ne ustvarijo več kot 10 % prihodka iz
dejavnosti, ki so pomembne za izvajanje sporazuma; (d) sporazum ne vključuje finančnih
nakazil med udeleženimi javnimi organi naročniki ali naročniki, razen
nakazil, ki ustrezajo povračilu dejanskih stroškov gradenj, storitev ali
blaga; (c) v nobenem od vključenih javnih
organov naročnikov ali naročnikov zasebni sektor ni udeležen. 5.
Odsotnost zasebne udeležbe iz odstavkov od 1 do 4
se preveri ob podelitvi koncesije ali sklenitvi sporazuma. Izjeme iz tega člena se prenehajo uporabljati
takoj, ko se vključi oseba zasebnega sektorja, kar povzroči, da je
treba koncesije odpreti konkurenci z rednimi postopki podeljevanja koncesij. Oddelek III
Splošne določbe Člen 16
Trajanje koncesije Trajanje koncesije se omeji na rok, ki je
ocenjen kot potreben za koncesionarja, da bi se mu povrnile naložbe v izvajanje
gradenj ali storitev, skupaj s primerno donosnostjo vloženega kapitala. Člen 17
Socialne in druge posebne storitve Koncesije za socialne in druge posebne
storitve, navedene v Prilogi X, ki spadajo v področje uporabe te
direktive, velja obveznost iz odstavka 3 člena 26 in odstavka 1 člena
27. Člen 18
Mešane koncesije 1.
Koncesije, katerih predmet so tako storitve kot
blago, se podelijo v skladu s to direktivo, če so glavni namen zadevnega
naročila storitve in če so to koncesije v smislu točke (1) prvega
odstavka člena 2. 2.
Koncesije, katerih predmet so tako storitve v
smislu člena 17 kot tudi druge storitve, se podelijo v skladu z
določbami, ki se uporabljajo za vrsto storitve, značilno za glavni
predmet zadevnega naročila. 3.
Za mešana naročila iz odstavkov 1 in 2 se
glavni predmet določi s primerjavo vrednosti zadevnih storitev ali blaga. 4.
Kadar so predmet naročil koncesije iz te
direktive in naročilo ali drugi elementi, ki niso zajeti v tej direktivi
ali direktivah [ki nadomeščajo Direktivo 2004/17/ES in Direktivo
2004/18] ali v Direktivi 2009/81/ES, se del naročila, ki pomeni koncesijo
iz te direktive, odda v skladu s to direktivo. Vendar, če so različni
deli naročila objektivno neločljivi, se uporaba te direktive
določi na podlagi glavnega predmeta navedenega naročila. 5.
V primeru koncesij, za katere velja ta direktiva,
in za naročila, za katera velja [Direktiva 2004/18/ES ali Direktiva
2004/17/ES] ali Direktiva 2009/81/ES[21], se del naročila,
ki pomeni koncesijo, ki jo ureja ta direktiva, izvede v skladu z določbami
Direktive. Če so različni deli takih naročil
objektivno neločljivi, se uporaba te direktive določi na podlagi
glavnega predmeta navedenega naročila. Člen 19
Koncesije, ki pokrivajo več dejavnosti 1.
Za koncesijo, ki naj bi zajemala več
dejavnosti, veljajo pravila za dejavnost, za katero je pretežno namenjena. Vendar se odločitev o podelitvi ene koncesije
ali več ločenih koncesij ne more sprejeti z namenom izključitve
take koncesije iz področja uporabe te direktive. 2.
Če je ena od dejavnosti, za katere je
namenjena koncesija v skladu z določbami te direktive, navedena v Prilogi
III, druga pa v njej ni navedena ter objektivno ni mogoče določiti,
za katero dejavnost je koncesija namenjena, se koncesija podeli v skladu z
določbami, ki veljajo za koncesije, ki jih podelijo javni organi
naročniki. 3.
Če za eno od dejavnosti, za katero je
naročilo ali koncesija namenjena, velja ta direktiva, za druge pa ne
veljajo niti ta direktiva niti [Direktiva 2004/18/ES ali 2004/17/ES] ali
Direktiva 2009/81/ES[22] in če je objektivno
nemogoče določiti, za katero dejavnost je koncesija pretežno
namenjena, se koncesija podeli v skladu s to direktivo. Oddelek IV
Posebne okoliščine Člen 20
Rezervirane koncesije Države članice lahko pridržijo pravico do
sodelovanja v postopkih podeljevanja koncesij za zaščitene delavnice in
gospodarske subjekte, katerih glavni cilj je družbeno in poklicno
vključevanje invalidnih in prikrajšanih delavcev, ali določijo, da se
take koncesije izvedejo v okviru programov zaščitene zaposlitve, če
je več kot 30 % zaposlenih v navedenih delavnicah, gospodarskih
subjektih ali programih invalidnih ali prikrajšanih delavcev. V obvestilu o
koncesiji se navede sklic na to določbo. Člen 21
Storitve na področju raziskav in razvoja 1.
Ta direktiva se uporablja za koncesije
raziskovalnih in razvojnih storitev z referenčnimi številkami CPV
od 73000000-2 do 73436000-7, razen 73200000-4, 73210000-7 ali
73220000-0, če sta izpolnjena naslednja pogoja: (a) koristi od njih ima izključno javni
organ naročnik ali naročnik pri upravljanju lastnih zadev, (b) izvedeno storitev v celoti plača
javni organ naročnik ali naročnik. 2.
Ta direktiva se ne uporablja za javne koncesije za
storitve za raziskovalne in razvojne storitve z referenčnimi številkami
CPV od 73000000-2 do 73436000-7, razen 73200000-4, 73210000-7 ali
73220000-0, če ni izpolnjen eden od zgoraj navedenih pogojev. 3.
Komisija je pooblaščena za sprejemanje
delegiranih aktov v skladu s členom 46 v zvezi z referenčnimi
številkami iz tega člena, če je treba spremembe nomenklature CPV izraziti
v tej direktivi in če te spremembe ne vključujejo spremembe
področja uporabe te direktive. POGLAVJE II
Načela Člen 22
Gospodarski subjekti 1.
Gospodarskih subjektov, ki po zakonodaji države
članice, v kateri so ustanovljeni, smejo opravljati ustrezne storitve, se
ne sme zavrniti samo z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države članice,
v kateri je koncesija oddana, morali biti fizična ali pravna oseba. 2.
Vendar se od pravnih oseb lahko zahteva, da v
ponudbi ali vlogi navedejo imena in ustrezno strokovno znanje osebja, ki bo
odgovorno za izvedbo zadevne koncesije. 3.
Skupine gospodarskih subjektov lahko oddajo ponudbe
ali se prijavijo kot kandidati. 4.
Javni organi naročniki ali naročniki za
sodelovanje takih skupin v postopkih za podeljevanje koncesij ne določijo
posebnih pogojev, ki niso že določeni za posamezne kandidate. Za
predložitev vloge ali ponudbe javni organi naročniki ali naročniki od
teh skupin ne smejo zahtevati posebne pravne oblike. Javni organi naročniki in naročniki
lahko določijo posebne pogoje za izvedbo koncesije s strani skupine,
če so ti pogoji utemeljeni z objektivnimi razlogi in sorazmerni. Ti pogoji
lahko od skupine zahtevajo, da po oddaji naročila prevzame posebno pravno
obliko, če je ta sprememba nujna za ustrezno izvedbo koncesije. Člen 23
Nomenklature 1.
Vsi sklici na nomenklature v zvezi s podeljevanjem
koncesij se izvedejo z „enotnim besednjakom javnih naročil (CPV)“ iz
Uredbe (ES) št. 2195/2002[23]. 2.
Komisija je pooblaščena za sprejemanje
delegiranih aktov v skladu s členom 46, da prilagodi referenčne
številke iz prilog I in X, če je treba spremembe nomenklature CPV
izraziti v tej direktivi in če te spremembe ne vključujejo spremembe
področja uporabe te direktive. Člen 24
Zaupnost 1.
Če v tej direktivi ali nacionalni zakonodaji,
ki obravnava dostop do informacij, ni določeno drugače, in brez
poseganja v obveznosti v zvezi z objavo oddanih naročil ter
obveščanjem kandidatov in ponudnikov v skladu s členoma 27 in 35
te direktive, javni organ naročnik ne razkrije informacij, ki mu jih
gospodarski subjekti predložijo in označijo kot zaupne, kar
vključuje, vendar ne izključno, tehnične in poslovne skrivnosti
ter zaupne vidike ponudb. 2.
Javni organi naročniki ali naročniki
lahko določijo zahteve za gospodarske subjekte, katerih cilj je
zaščititi zaupno naravo informacij, ki jih javni organi naročniki ali
naročniki dajo na voljo med postopkom podeljevanja koncesije. Člen 25
Pravila, ki se uporabljajo za sporočanje 1.
Če uporaba elektronskih sredstev v skladu s
členom 28(2) in členom 30 te direktive ni obvezna, lahko
javni organi naročniki ali naročniki za vse sporočanje in
izmenjavo informacij izbirajo med naslednjimi načini sporočanja: (a) z elektronskimi sredstvi v skladu z
odstavki 3, 4 in 5; (b) po pošti ali telefaksu; (c) po telefonu v primerih in okoliščinah
iz odstavka 6 ali (d) s kombinacijo navedenih načinov. Države članice lahko prek obveznosti iz
člena 28(2) in člena 30 te direktive določijo obvezno uporabo
elektronskih sredstev sporočanja. 2.
Izbrana sredstva sporočanja morajo biti
splošno dostopna in ne smejo omejevati gospodarskih subjektov pri dostopu do
postopka podeljevanja koncesije. Javni organi naročniki in naročniki v
vsem sporočanju, izmenjavi in shranjevanju informacij zagotovijo varovanje
celovitosti podatkov ter zaupnosti ponudb in vlog. Vsebino ponudb in vlog
pregledajo šele po izteku roka za njihovo oddajo. 3.
Orodja, ki se uporabijo za elektronsko
sporočanje, in njihove tehnične lastnosti so nediskriminacijski,
splošno dostopni in interoperabilni z izdelki informacijsko-komunikacijske
tehnologije v splošni rabi ter gospodarskim subjektom ne smejo omejevati
dostopa do postopka podeljevanja koncesije. Tehnične podrobnosti in
lastnosti naprav za sprejemanje sporočil po elektronski poti, ki se
štejejo za skladne s prvim pododstavkom tega odstavka, so navedene v
Prilogi XII. Komisija je pooblaščena za sprejemanje
delegiranih aktov v skladu s členom 46, da spremeni tehnične
podrobnosti in značilnosti iz Priloge XII zaradi tehničnega
razvoja ali upravnih razlogov. Za zagotovitev interoperabilnosti tehničnih
oblik ter postopkov in standardov poročanja, zlasti pri čezmejnem
javnem naročanju, je Komisija v skladu s členom 46
pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za določitev obveznega
upoštevanja posebnih tehničnih standardov, vsaj v zvezi z elektronsko
predložitvijo, uporabo elektronskih katalogov in elektronskim preverjanjem
istovetnosti. 4.
Javni organi naročniki in naročniki lahko
po potrebi zahtevajo uporabo orodij, ki niso splošno dostopna, če ponudijo
alternativni način dostopa. Za javne organe naročnike in naročnike
se šteje, da zagotavljajo ustrezne alternativne načine dostopa, če: (a)
zagotavljajo neomejen in popoln dostop z
elektronskimi sredstvi do teh orodij od datuma objave obvestila v skladu s
Prilogo IX ali od datuma, ko je poslano vabilo k potrditvi interesa; v besedilu
obvestila ali vabila k potrditvi interesa je natančno naveden spletni
naslov, na katerem so ta orodja na voljo; (b)
ponudnikom s sedežem v državi članici, ki ni
država članica javnega organa naročnika, zagotavljajo dostop do
postopka podeljevanja koncesije z uporabo začasnih gesel, brezplačno
zagotovljenih prek spleta; (c)
podpirajo alternativne kanale za elektronsko
predložitev ponudb. 5.
Za naprave za elektronsko pošiljanje in sprejemanje
ponudb ter naprave za elektronsko pošiljanje in sprejemanje vlog veljajo
naslednja pravila: a) zainteresiranim stranem so na voljo
informacije v zvezi s tehničnimi zahtevami za elektronsko predložitev
ponudb in prijav za sodelovanje, vključno s šifriranjem in časovnim
žigosanjem; b) naprave, metode za preverjanje
istovetnosti in elektronski podpisi so v skladu z zahtevami iz
Priloge XII; c) javni organi naročniki in
naročniki opredelijo raven varnosti, ki se zahteva za elektronska sredstva
sporočanja v različnih fazah zadevnega postopka podeljevanja
koncesije. Navedena raven je sorazmerna s povezanimi tveganji; d) če se zahtevajo napredni elektronski
podpisi iz Direktive 1999/93/ES[24]
Evropskega parlamenta in Sveta, javni organi naročniki in naročniki
sprejmejo podpise, podprte s kvalificiranim elektronskim potrdilom, z
zanesljivega seznama iz Odločbe Komisije 2009/767/ES[25], oblikovane z napravo za varno tvorjenje
podpisa ali brez nje, ob spoštovanju naslednjih pogojev: (i) na podlagi oblik iz Sklepa
Komisije 2011/130/EU[26]
določijo zahtevano obliko naprednega podpisa in uveljavijo potrebne ukrepe
za tehnično obdelavo teh oblik; (ii) če je ponudba podpisana s
kvalificiranim potrdilom, ki je vključeno na zanesljivi seznam, ne smejo
uporabiti nobenih dodatnih zahtev, ki bi ponudnike lahko ovirale pri uporabi
teh podpisov. 6.
Za pošiljanje vlog se uporabljajo naslednja
pravila: (a)
vloge za sodelovanje v postopku za
podeljevanje koncesij se lahko oddajo v pisni obliki ali po telefonu;
v slednjem primeru mora biti pisna potrditev poslana pred iztekom roka za
njihov sprejem; (b)
javni organi naročniki ali naročniki
lahko zahtevajo, da se morajo vloge za sodelovanje, poslane po telefaksu,
potrditi po pošti ali z elektronskimi sredstvi, če je to potrebno za
namene zakonitega dokaza. Javni organ naročnik ali naročnik za
namene iz točke (b) v obvestilu o koncesiji ali povabilu k potrditvi
interesa navede zahtevo, da se morajo vloge za sodelovanje, poslane po
telefaksu, potrditi po pošti ali z elektronskimi sredstvi, in rok za pošiljanje
takih potrditev. 7.
Države članice zagotovijo, da se najpozneje 5
let po datumu iz člena 49(1) vsi postopki za podeljevanje koncesij iz
te direktive izvajajo z uporabo elektronskih sredstev sporočanja, zlasti z
elektronsko predložitvijo, v skladu z zahtevami tega člena. Ta obveznost se ne uporablja, kadar bi uporaba
elektronskih sredstev zahtevala specializirana orodja ali oblike datotek, ki
niso splošno razpoložljivi v državah članicah v smislu odstavka 3.
Odgovornost javnih organov naročnikov ali naročnikov, ki za oddajo
ponudb uporabljajo druga sredstva sporočanja, je, da v dokumentih o
koncesiji dokažejo, da bi uporaba elektronskih sredstev zaradi posebne narave
informacij, ki jih je treba izmenjati z gospodarskimi subjekti, zahtevala
posebna orodja ali oblike datotek, ki niso splošno razpoložljivi v vseh državah
članicah. Za javne organe naročnike in naročnike
se v naslednjih primerih šteje, da imajo upravičene razloge, da pri
postopku oddaje ne zahtevajo elektronskih sredstev komunikacije: (a)
opis tehničnih specifikacij zaradi posebne
narave podeljevanja koncesije ni izvedljiv z uporabo oblik datotek, ki jih
pogosto uporabljene aplikacije praviloma podpirajo; (b)
za aplikacije, ki podpirajo oblike datotek,
primerne za opis tehničnih specifikacij, velja zaščitena shema
licenciranja in jih javni organ naročnik ne more zagotoviti za prenos
podatkov s spleta ali uporabo na daljavo; (c)
pri aplikacijah, ki podpirajo oblike datotek,
primerne za opis tehničnih specifikacij, se uporabljajo oblike datotek, ki
jih ni mogoče obdelovati z nobeno drugo odprto ali prenosljivo aplikacijo. 8.
Javni organi naročniki lahko za postopke
javnega naročanja uporabijo elektronsko obdelane podatke, da se
preprečijo, odkrijejo in popravijo napake, ki se lahko pojavijo v
posameznih fazah razvoja ustreznih instrumentov. NASLOV II
PRAVILA ZA PODELJEVANJE KONCESIJ POGLAVJE I
Objava in preglednost Člen 26
Obvestila o koncesijah 1.
Javni organi naročniki in naročniki, ki
nameravajo podeliti koncesijo, sporočijo svojo namero z obvestilom o
koncesiji. 2.
Obvestila o koncesijah vsebujejo informacije iz
dela Priloge IV in, če je to primerno, vse druge informacije, ki se
javnemu organu naročniku ali naročniku zdijo koristne, v skladu z
obliko standardnih obrazcev. 3.
Javni organi naročniki in naročniki, ki
želijo podeliti koncesijo za socialne in druge posebne storitve, lahko svoje
namere v zvezi z načrtovano koncesijo sporočijo z objavo predhodnega
informativnega obvestila takoj, ko je mogoče, po začetku
proračunskega leta. Ta obvestila vsebujejo informacije, določene v
Prilogi XIII. 4.
Te standardne obrazce določi Komisija.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz
člena 48. 5.
Z odstopanjem od odstavka 1 javni organi
naročniki in naročniki niso zavezani k objavi obvestila o koncesiji v
naslednjih primerih: (a) če v koncesijskem postopku ni bila
predložena nobena ponudba, nobena ustrezna ponudba ali nobena vloga, če se
prvotni pogoji koncesijske pogodbe pomembneje ne spremenijo in se pošlje
poročilo Komisiji ali nacionalnemu nadzornemu organu iz člena 84
Direktive [nadomešča Direktivo 2004/18/ES], če to zahtevata; (b) če gradnje ali storitve zaradi
odsotnosti konkurence iz tehničnih razlogov, zaščite patentov,
avtorskih pravic in drugih pravic intelektualne lastnine ali varovanja drugih
izključnih pravic lahko izvede samo določen gospodarski subjekt in
če ni nobene razumne alternative ali zamenjave ter odsotnost konkurence ni
rezultat umetnega ožanja meril za podelitev koncesije; (c) za nove gradnje ali storitve, ki
predstavljajo ponovitev podobnih gradbenih del ali storitev, zaupanih
gospodarskemu subjektu, ki mu je isti javni organ naročnik ali
naročnik podelil prvotno koncesijo, za katero velja obveznost iz odstavka
1, če so ta gradbena dela ali storitve v skladu z osnovnim projektom, za
katerega je bila podeljena prvotna koncesija. V osnovnem projektu se navedejo
obseg mogočih dodatnih gradenj ali storitev ter pogoji za njihovo
podeljevanje. Če uporabljajo določbe člena 5,
morajo javni organi naročniki ali naročniki celotne ocenjene stroške
poznejših gradenj ali storitev upoštevati že ob povabilu k oddaji ponudb za
prvi projekt. 6.
Za namene točke (a) prvega pododstavka se
ponudba obravnava kot neustrezna, če: - je nepravilna ali nesprejemljiva in - je popolnoma neustrezna za koncesijo, ker ne
more izpolniti potreb javnega organa naročnika ali naročnika iz
dokumentacije za koncesijo. Ponudbe se obravnavajo kot nepravilne, če
niso v skladu z dokumentacijo za koncesijo ali če so ponujene cene
zaščitene pred običajnimi konkurenčnimi pritiski. Ponudbe se obravnavajo kot nepravilne v vseh
naslednjih primerih: (a) če so prispele prepozno; (b) če so jih predložili ponudniki, ki
nimajo ustreznih sposobnosti; (c) njihova cena presega proračun
javnega organa naročnika ali naročnika, kot je določeno pred
začetkom postopka za podelitev koncesije in dokumentirano v pisni obliki; (d) je bilo ugotovljeno, da so
neobičajno ugodne. Člen 27
Obvestila o podelitvi koncesije 1.
Najpozneje 48 dni po podelitvi koncesije javni
organi naročniki in naročniki pošljejo obvestilo o podelitvi koncesije
z rezultati postopka podeljevanja koncesije. 2.
Obveznost iz odstavka 1 se uporablja tudi za
koncesije storitev, katerih ocenjena vrednost, ki se izračuna v skladu z
metodo iz člena 6(5), je enaka ali višja od 2 500 000 EUR, z
edino izjemo socialnih storitev in drugih posebnih storitev, kakor je navedeno
v členu 17. 3.
Takšna obvestila vsebujejo informacije iz Priloge
V, v zvezi s koncesijami za socialne storitve in druge posebne storitve pa
informacije iz Priloge VI in so objavljena v skladu z določbami člena
28. Člen 28
Oblika in način objave obvestil 1.
Obvestila iz členov 26 in 27 ter drugega
pododstavka člena 43(6) vsebujejo informacije iz prilog IV do VI in v
obliki standardnih obrazcev, vključno s standardnimi obrazci za popravke. Komisija določi te standardne obrazce z
izvedbenimi akti, ki se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz
člena 48. 2.
Obvestila se pripravijo, pošljejo z elektronskimi
sredstvi Komisiji in objavijo v skladu s Prilogo IX. Obvestila se objavijo
najpozneje pet dni po pošiljanju. Stroške Komisije z objavo obvestil krije
Unija. 3.
Obvestila iz člena 26 se objavijo v
celoti v uradnem jeziku Unije, ki ga izbere javni organ naročnik ali
naročnik. Ta jezikovna različica je edino verodostojno besedilo. V
drugih uradnih jezikih se objavi povzetek pomembnih elementov vsakega
obvestila. 4.
Javni organi naročniki in naročniki so
sposobni predložiti dokazilo o datumih pošiljanja obvestil. Komisija izda javnemu organu naročniku ali
naročniku potrdilo o prejemu obvestila in o objavi poslanih informacij z
navedbo datuma te objave. To potrdilo je dokazilo o objavi. 5.
Javni organi naročniki in naročniki lahko
objavijo obvestila za koncesije, za katera ne veljajo zahteve glede objave iz
te direktive, če so navedena obvestila poslana Komisiji z elektronskimi
sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz Priloge IX. Člen 29
Objava na nacionalni ravni 1.
Obvestila iz členov 26 in 27 ter
informacije, ki jih ta obvestila vsebujejo, se ne objavijo na nacionalni ravni
pred objavo v skladu s členom 28. 2.
Obvestila, objavljena na nacionalni ravni, ne
vsebujejo informacij, ki niso navedene v obvestilih, poslanih Komisiji, vendar
je v njih neveden datum, ko je bilo poslano obvestilo Komisiji. Člen 30
Dostopnost dokumentacije v zvezi s koncesijo v elektronski obliki 1.
Javni organi naročniki in naročniki po
datumu objave obvestila v skladu s členom 28 ali datumu pošiljanja
povabila k oddaji ponudbe omogočijo neomejen, celovit, neposreden in
brezplačen dostop z elektronskimi sredstvi do dokumentacije v zvezi s koncesijo.
V besedilu obvestila ali zadevnih povabil se navede spletni naslov, na katerem
je na voljo ta dokumentacija. 2.
Pod pogojem, da se to pravočasno zahteva,
javni organi naročniki in naročniki ali pristojne službe zagotovijo
dodatne informacije v zvezi z dokumentacijo za koncesije najpozneje šest dni
pred iztekom roka, ki je določen za sprejemanje ponudb. POGLAVJE II
Potek postopka Oddelek I
Skupne koncesije, roki in tehnične specifikacije Člen 31
Skupne koncesije med javnimi organi naročniki ali naročniki iz
različnih držav članic 1.
Javni organi naročniki ali naročniki iz
različnih držav članic lahko brez poseganja v člen 15
skupno podelijo javne koncesije z uporabo enega od načinov iz tega
člena. 2.
Več javnih organov naročnikov ali
naročnikov iz različnih držav članic lahko skupaj podeli
koncesijo. V navedenem primeru udeleženi javni organi naročniki ali
naročniki sklenejo sporazum, v katerem določijo: (a) kateri nacionalni predpisi se uporabljajo
za postopek podeljevanja koncesij; (b) notranjo organizacijo postopka podelitve
koncesije, vključno z vodenjem postopka, razdelitvijo odgovornosti,
distribucijo gradenj, blaga ali storitev, ki se naročajo, ter sklenitvijo
koncesij. Javni organi naročniki ali naročniki
lahko pri določitvi nacionalne zakonodaje, ki se uporablja, v skladu s
točko (a) izberejo nacionalne predpise katere koli države
članice, v kateri ima sedež najmanj eden od udeleženih javnih organov. 3.
Če več javnih organov naročnikov ali
naročnikov iz različnih držav članic ustanovi skupno pravno
osebo, ki vključuje evropska združenja za teritorialno sodelovanje v
skladu z Uredbo (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta[27],
se udeleženi javni organi naročniki ali naročniki s sklepom
pristojnega organa skupne pravne osebe dogovorijo o nacionalnih predpisih ene
od naslednjih držav članic, ki se uporabljajo za podeljevanje koncesij: (a) nacionalne določbe države
članice, v kateri je registriran sedež pravnega organa; (b) nacionalne določbe države
članice, v kateri pravni organ opravlja svoje dejavnosti. Ta dogovor lahko velja za nedoločen čas,
kadar se določi v ustanovitveni listini skupnega pravnega organa, ali je
lahko omejen na določeno obdobje, določene vrste koncesij ali na eno
ali več podelitev posameznih koncesij. 4.
Če ni dogovora o določitvi predpisov za
koncesijo, ki se uporabljajo, se nacionalna zakonodaja, ki ureja podeljevanje
koncesije, določi glede na naslednja pravila: (a) kadar postopek v imenu drugih vodi ali
upravlja eden od sodelujočih javnih organov naročnikov ali
sodelujočih naročnikov, se uporabljajo nacionalne določbe države
članice tega javnega organa naročnika ali naročnika; (b) če postopka ne izvaja ali vodi en
udeleženi javni organ naročnik ali udeleženi naročnik v imenu drugih
in (i) se nanaša na koncesijo za javne gradnje
ali gradnje, javni organi naročniki ali naročniki uporabljajo
nacionalne določbe države članice, v kateri je večina gradenj; (ii) se nanaša na koncesijo za storitve,
javni organi naročniki ali naročniki uporabljajo nacionalne
določbe države članice, v kateri se izvaja večji del storitev; (c) če ni mogoče določiti
nacionalne zakonodaje, ki se uporablja, v skladu s točko (a) ali (b),
javni organi naročniki ali naročniki uporabljajo nacionalne
določbe države članice javnega organa naročnika, ki nosi
največji delež stroškov. 5.
Če ni dogovora o določitvi zakonodaje v
zvezi s podeljevanjem koncesij, ki se uporablja, v skladu z odstavkom 3, se
nacionalna zakonodaja, ki ureja postopke podeljevanja koncesij, ki jih izvajajo
skupne pravne osebe, ki jih ustanovi več javnih organov naročnikov
ali naročnikov iz različnih držav članic, določi v skladu z
naslednjimi pravili: (a) če postopek vodi ali upravlja
pristojni organ skupnega pravnega organa, se uporabljajo nacionalne
določbe države članice, v kateri je registriran sedež pravnega
organa; (b) če postopek izvaja ali vodi
član pravnega organa v imenu navedenega pravnega organa, se uporabljajo
pravila iz točk (a) in (b) odstavka 4; (c) če ni mogoče v skladu s
točko (a) ali (b) odstavka 4 določiti nacionalne
zakonodaje, ki se uporablja, javni organi naročniki ali naročniki
uporabljajo nacionalne določbe države članice, v kateri ima pravna
oseba registriran sedež. 6.
Eden ali več javnih organov naročnikov
ali eden ali več naročnikov lahko podeli posamezne koncesije na
podlagi okvirnega sporazuma, ki ga sklene javni organ naročnik iz druge
države članice ali se sklene skupno z javnim organom naročnikom iz
druge države članice, če okvirni sporazum vsebuje posebne
določbe, ki zadevnemu javnemu organu naročniku oziroma javnim organom
naročnikom ali naročniku oziroma naročnikom omogočajo
podelitev posameznih koncesij. 7.
Odločitve o podelitvi koncesij v
čezmejnem postopku za podelitev koncesij so predmet običajnih
mehanizmov ponovnega pregleda, določenih v nacionalnem pravu, ki se
uporablja. 8.
Da se omogoči učinkovito delovanje
mehanizmov ponovnega pregleda, države članice dovolijo, da se
odločitve organov za ponovni pregled v smislu Direktive Sveta 89/665/EGS
in Direktive Sveta 92/13/EGS[28], ki se nahajajo v drugih
državah članicah, v celoti izvršijo v njihovem domačem pravnem redu,
kadar take odločitve vključujejo javne organe naročnike ali
naročnike s sedežem na njihovem ozemlju, ki sodelujejo v zadevnem
čezmejnem postopku za podelitev koncesij. Člen 32
Tehnične specifikacije 1.
Tehnične specifikacije iz točke 1
Priloge VIII se navedejo v dokumentaciji za koncesijo. V njih so
opredeljene zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na
poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali
storitev ali katere koli druge faze v njihovem življenjskem ciklu, kot je
navedeno v točki (14) člena 2. V tehničnih specifikacijah je določeno
tudi, ali se bo zahteval prenos pravic intelektualne lastnine. Pri vseh podelitvah koncesij, katerih predmet naj
bi uporabljale osebe, bodisi splošna javnost bodisi osebje javnega organa
naročnika ali naročnika, se pri pripravi navedenih tehničnih
specifikacij upoštevajo merila dostopnosti za invalide ali zahteve za
oblikovanje, namenjeno vsem uporabnikom, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Kadar so obvezni standardi dostopnosti sprejeti z
zakonodajnim aktom Unije, se tehnične specifikacije, kar zadeva merila
dostopnosti, določijo s sklicevanjem nanj. 2.
Tehnične specifikacije zagotavljajo
enakopraven dostop gospodarskih subjektov do postopka podeljevanja koncesij in
ne ustvarjajo neupravičenih ovir za izpostavljanje podeljevanja koncesij
konkurenci. 3.
Brez poseganja v obvezujoče nacionalne
tehnične predpise, kolikor so skladni z zakonodajo Unije, se tehnične
specifikacije določijo na enega od naslednjih načinov: (a) v smislu izvedbenih ali funkcionalnih
zahtev, vključno z okoljskimi značilnostmi, če so parametri
dovolj natančni, da omogočijo ponudnikom opredelitev predmeta
koncesije in da omogočijo javnim organom naročnikom ali
naročnikom podelitev koncesije; (b) s sklicevanjem na tehnične
specifikacije iz Priloge VIII ter, po prednostnem vrstnem redu, na nacionalne
standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropska tehnična
soglasja, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge
tehnične referenčne sisteme, ki so jih določili evropski organi
za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna
tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane z
načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo blaga; pri
vsakem sklicevanju se navedeta besedi „ali enakovredni“; (c) v smislu izvedbenih ali funkcionalnih
zahtev iz točke (a) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz
točke (b), s čimer se predpostavlja skladnost s temi izvedbenimi
ali funkcionalnimi zahtevami; (d) s sklicevanjem na tehnične
specifikacije iz točke (b) za nekatere značilnosti ter s
sklicevanjem na izvedbene ali funkcionalne zahteve iz točke (a) za
druge značilnosti. 4.
Če tega ne upravičuje predmet
naročila, se tehnične specifikacije ne sklicujejo na posamezno znamko
ali vir ali določen postopek ali blagovne znamke, patente, tipe ali
posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala
prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom oziroma bi bila nekatera podjetja
ali proizvodi s tem izločeni. To sklicevanje je izjemoma dovoljeno,
če ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta
koncesije v skladu z odstavkom 3. Pri takem sklicevanju se navedeta besedi
„ali enakovredni“. 5.
Če javni organ naročnik ali naročnik
izkoristi možnost sklicevanja na specifikacije iz točke (b)
odstavka 3, ne more zavrniti ponudbe z obrazložitvijo, da gradnje, blago
in storitve, ki so ponujeni, niso skladni s tehničnimi specifikacijami, na
katere se sklicuje, če ponudnik v svoji ponudbi s katerimi koli ustreznimi
sredstvi, vključno z dokazili iz člena 33, dokaže, da rešitve,
ki jih predlaga, enako izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih
specifikacijah. 6.
Če javni organ naročnik ali naročnik
izkoristi možnost iz točke (a) odstavka 3, da določi
tehnične specifikacije v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev, ne
sme zavrniti ponudbe za gradnje, blago ali storitve, skladne z nacionalnim
standardom, ki prevzema evropski standard, evropskim tehničnim soglasjem,
skupno tehnično specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehničnim
referenčnim sistemom, ki ga je določil Evropski organ za
standardizacijo, če se zadevne tehnične specifikacije nanašajo na
izvedbene ali funkcionalne zahteve, ki jih je določil. Ponudnik v svoji ponudbi dokaže s katerimi koli
ustreznimi sredstvi, vključno z dokazili iz člena 33, da
gradnja, blago ali storitev v skladu s standardom izpolnjuje izvedbene ali
funkcionalne zahteve javnega organa naročnika ali naročnika. Člen 33
Poročila o preizkusih, potrdila in druga dokazila 1.
Javni organi naročniki ali naročniki
lahko zahtevajo, da gospodarski subjekti predložijo poročilo o preizkusih
priznanega organa ali potrdilo, ki ga izda tak organ, kot dokazilo o skladnosti
s tehničnimi specifikacijami. Če javni organi naročniki zahtevajo
izdelavo potrdil, ki jih izdajo priznani organi in ki potrjujejo skladnost z
določeno tehnično specifikacijo, sprejmejo tudi potrdila, ki jih
izdajo enakovredni drugi priznani organi. 2.
Če zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do
potrdil ali poročil o preizkusih iz odstavka 1 ali jih nima možnosti
pridobiti v ustreznih rokih, javni organi naročniki ali naročniki
sprejmejo druga primerna dokazila, kot je tehnična dokumentacija
proizvajalca. 3.
Priznani organi v smislu tega člena so
laboratoriji za testiranje in kalibracijo ter vsi certifikacijski in nadzorni
organi, ki so akreditirani v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega
parlamenta in Sveta[29]. 4.
Države članice drugim državam članicam na
zahtevo dajo na voljo vse informacije v zvezi z dokazi in dokumente, predložene
v dokaz skladnosti s tehničnimi zahtevami iz člena 32 in iz tega
člena. Pristojni organi države članice sedeža sporočijo te
informacije v skladu z določbami na področju vodenja, kot je navedeno
v členu 88 (Direktive, ki bo nadomestila Direktivo 2004/18/ES). Oddelek II
Izbor udeležencev in podeljevanje koncesij Člen 34
Splošna načela Koncesije se podelijo na podlagi meril, ki jih
določi javni organ naročnik ali naročnik v skladu s členom
39, pod pogojem, da so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: (a) ponudba je skladna z zahtevami, pogoji in
merili, določenimi v obvestilu o koncesiji ali povabilu k potrditvi
interesa ter v dokumentaciji v zvezi s podeljevanjem koncesij; (b) ponudbo je dal ponudnik, ki (i) ni izključen iz sodelovanja v
postopku podeljevanja v skladu z odstavki 4 do 8 člena 36 in (ii) izpolnjuje merila za izbor, ki jih
določi javni organ naročnik ali naročnik v skladu z odstavki 1
do 3 člena 36. Člen 35
Postopkovna jamstva 1.
Javni organi naročniki in naročniki v
obvestilu o naročilu, v povabilu k oddaji ponudbe ali v dokumentaciji za
koncesijo navedejo opis koncesije, merila podeljevanja in minimalne zahteve, ki
jih je treba izpolniti. Te informacije morajo omogočiti ugotavljanje
narave in obsega koncesije, tako da se lahko gospodarski subjekti
odločijo, ali bodo sodelovali pri postopku za podelitev koncesije. Opis,
merila za podelitev in minimalni pogoji se med pogajanji ne spremenijo. 2.
Javni organi naročniki in naročniki med
podeljevanjem koncesije zagotovijo enako obravnavo vseh ponudnikov. Zlasti ne
nudijo informacij na diskriminacijski način, zaradi katerega bi lahko
nekateri ponudniki imeli prednost pred drugimi. 3.
Kadar javni organ naročnik ali naročnik
omeji število kandidatov na primerno raven, se to izvede na pregleden
način in na podlagi objektivnih meril, ki so na voljo za vse
zainteresirane gospodarske subjekte. 4.
Pravila o organizaciji postopka za podeljevanje
koncesije, vključno s pravili o sporočanju, o stopnjah postopka in o
časovnem načrtu, se vnaprej določijo in sporočijo vsem
udeležencem. 5.
Če podeljevanje koncesije vključuje
pogajanja, javni organi naročniki ali naročniki spoštujejo naslednja
pravila: (a) če se pogajanje izvede po predložitvi
ponudb, se pogajajo s ponudniki o ponudbah, ki so jih ti predložili, da bi jih
prilagodili na merila in zahteve, navedene v skladu z odstavkom 1. (b) drugim udeležencem ne razkrijejo predlaganih
rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki jim jih sporoči kandidat, ki
sodeluje v pogajanjih, brez njegovega soglasja. Ta dogovor ne velja kot splošni
odstop informacij, temveč se da za nameravano posredovanje določenih
rešitev ali drugih zaupnih informacij; (c) pogajanja lahko izvajajo v zaporednih fazah,
da se zmanjša število ponudb, o katerih se pogaja, na podlagi meril za
podeljevanje iz obvestila o koncesiji, povabila k predložitvi ponudb ali
dokumentacije v zvezi s koncesijo. Javni organ naročnik v obvestilu o
koncesiji, povabilu k predložitvi ponudb ali dokumentaciji v zvezi s koncesijo
navede, ali se je odločil za to možnost. (d) ponudbe ocenijo, kakor je bilo dogovorjeno s
pogajanji na podlagi prvotno navedenih meril za podelitev; (e) pripravijo pisno evidenco o uradnih
odločitvah in katerih koli drugih ukrepih in dogodkih, ki so pomembni za
postopek podeljevanja koncesije. Zlasti pa z vsemi ustreznimi sredstvi
zagotovijo sledljivost pogajanj. 6.
Javni organi naročniki in naročniki
čim prej obvestijo vsakega kandidata in ponudnika o sprejetih
odločitvah v zvezi s podelitvijo koncesije, vključno z razlogi za
odločitev, da se ne podeli koncesija, za katero je bilo objavljeno
obvestilo o koncesiji, ali pa da se ponovno začne postopek zanjo. 7.
Javni organ naročnik na zahtevo zainteresirane
strani čim prej, vsekakor pa v 15 dneh od prejema pisnega zahtevka,
obvesti: (a) vsakega neuspešnega kandidata o razlogih
za zavrnitev njegove vloge, (b) vsakega neuspešnega ponudnika o razlogih
za zavrnitev njegove ponudbe, za primere iz člena 32(5) in (6) pa tudi
razloge za svojo odločitev o neenakovrednosti ali za odločitev, da
gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo izvedbenih ali funkcionalnih
zahtev, (c) vsakega ponudnika, ki je oddal
sprejemljivo ponudbo, o lastnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter
o imenu izbranega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma, (d) vsakega ponudnika, ki je oddal
sprejemljivo ponudbo, o izvajanju in poteku pogajanj in dialoga s ponudniki. 8.
Vendar se lahko javni organi naročniki
odločijo, da izpustijo nekatere informacije iz odstavka 6 v zvezi s
koncesijo, če bi objava teh informacij ovirala izvajanje zakona ali bi
bila drugače v nasprotju z javnim interesom, če bi škodila zakonitim
poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali če bi
lahko posegala v pošteno konkurenco med njimi. Člen 36
Izbor in kvalitativna ocena kandidatov 1.
Javni organ naročniki v obvestilu o koncesiji
določijo pogoje za sodelovanje v zvezi s: (a)
primernostjo za opravljanje poklicne dejavnosti; (b)
ekonomskim in finančnim položajem; (c)
tehnično in poklicno sposobnostjo. Javni organ naročniki omejijo katere koli
pogoje za sodelovanje na tiste, s katerimi je mogoče ustrezno zagotoviti,
da ima kandidat ali ponudnik pravne in finančne zmogljivosti ter poslovne
in tehnične sposobnosti za izvedbo koncesije, ki se podeljuje. Vse zahteve
morajo biti povezane in strogo sorazmerne s predmetom koncesije ob upoštevanju
potrebe po zagotovitvi resnične konkurence. Javni organi naročniki in naročniki v
obvestilu o koncesiji navedejo tudi sklicevanje ali sklicevanja, ki jih je
treba predložiti kot dokazilo o zmogljivostih gospodarskega subjekta. Zahteve
za ta sklicevanja morajo biti nediskriminatorne in sorazmerne s predmetom
koncesije. 2.
Gospodarski subjekt se lahko, če je to
primerno in v zvezi s posamezno koncesijo, glede na merila iz odstavka 1
sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z
njimi. V tem primeru javnemu organu naročniku ali naročniku predloži
dokazilo, da bo imel v obdobju koncesije na voljo potrebna sredstva, na primer
z ustanovitvijo podjetja s strani teh naročnikov za zadevni namen. Javni
organi naročniki in naročniki lahko v zvezi z gospodarskim in
finančnim položajem zahtevajo, da gospodarski subjekt in navedeni
naročniki skupaj nosijo odgovornost za izvedbo koncesije. 3.
Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih
subjektov iz člena 22 sklicuje na zmogljivosti sodelujočih v tej
skupini ali drugih naročnikov. 4.
Države članice sprejmejo pravila proti
favoriziranju, korupciji in preprečevanju navzkrižja interesov, katerih
cilj je zagotoviti preglednost postopka podeljevanja koncesije in enako
obravnavo vseh ponudnikov. Glede navzkrižja interesov sprejeti ukrepi ne
presegajo okvirov, ki so nujno potrebni za preprečitev ali odpravo
ugotovljenih sporov. Zlasti lahko dopuščajo izključitev ponudnika ali
kandidata iz postopka le, če navzkrižja interesov ni mogoče
učinkovito odpraviti z drugimi sredstvi. 5.
Vsak kandidat ali ponudnik, ki je bil zaradi enega
od naslednjih razlogov pravnomočno obsojen, se izključi iz
sodelovanja pri koncesiji: (a) sodelovanje v hudodelskih združbah iz
člena 2(1) Okvirnega Sklepa Sveta 2008/841/PNZ[30]; (b) korupcija, kot je opredeljena v
členu 3 Konvencije o boju proti korupciji uradnikov Evropskih
skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije in členu 2
Okvirnega sklepa Sveta 2003/568/PNZ[31],
ter korupcija, kot je opredeljena v nacionalnem pravu javnega organa
naročnika ali gospodarskega subjekta; (c) goljufija v smislu člena 1
Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti[32]; (d) teroristična kazniva dejanja ali
kazniva dejanja, povezana s terorističnimi dejavnostmi, kot so opredeljena
v členu 1 oziroma členu 3 Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ[33], ali spodbujanje k storitvi kaznivega
dejanja, pomoč ali podpora pri tem ali poskus storitve kaznivega dejanja,
kot so opredeljeni v členu 4 navedenega okvirnega sklepa; (c) pranje denarja, kot je opredeljeno v
členu 1 Direktive Sveta 91/308/EGS[34]. Obveznost izključitve kandidata ali ponudnika
iz sodelovanja pri koncesiji velja tudi, če so bili pravnomočno
obsojeni direktorji družbe ali katere koli druge osebe, pooblaščene za
zastopanje, odločanje ali nadzor v zvezi s kandidatom ali ponudnikom. 6.
Vsak gospodarski subjekt je izključen iz
sodelovanja pri koncesiji, če je javni organ naročnik ali
naročnik seznanjen s pravnomočno odločbo, v kateri je
ugotovljeno, da gospodarski subjekt ni izpolnil obveznosti v zvezi s
plačilom davkov ali prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi
določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države članice
javnega organa naročnika ali naročnika. 7.
Države članice lahko določijo, da javni
organi naročniki ali naročniki iz sodelovanja pri podelitvi koncesije
izključijo gospodarski subjekt, če je izpolnjen eden od naslednjih
pogojev: (a) če je seznanjen s katero koli drugo
resno kršitvijo določb Evropske unije ali nacionalne zakonodaje za
zaščito javnih interesov, ki so združljive s Pogodbo; (b) če je gospodarski subjekt v
stečajnem postopku ali postopku likvidacije, kadar njegova sredstva
upravlja stečajni upravitelj ali sodišče, kadar se je začel
postopek z upniki, kadar je opustil poslovno dejavnost ali je v katerem koli
podobnem položaju, ki izhaja iz sorodnega postopka po nacionalnih zakonih in
predpisih; (c) če je gospodarski subjekt pokazal
precejšnje ali stalne pomanjkljivosti pri izvajanju katere koli ključne
zahteve iz prejšnje koncesije ali podobnih koncesij pri istem javnem organu
naročniku ali naročnikih. Da bi uporabili razlog za izključitev iz
točke (c) prvega pododstavka, javni organi naročniki in
naročniki predložijo metodo za presojo izvedbe naročila, ki temelji
na objektivnih in merljivih merilih ter se uporablja sistematično,
dosledno in pregledno. Vsako presojo izvedbe koncesije se sporoči
zadevnemu gospodarskemu subjektu, ki mora imeti možnost ugovora zoper
ugotovitve in možnost sodnega varstva. 8.
Vsak kandidat ali ponudnik, ki je v enem od
položajev iz odstavkov 5 do 7, lahko javnemu organu naročniku ali
naročniku predloži dokaze o svoji zanesljivosti kljub obstoju ustreznega
razloga za izključitev. 9.
Države članice opredelijo izvedbene pogoje za
ta člen. Na zahtevo drugim državam članicam dajo na voljo vse
informacije v zvezi z razlogi za izključitev, naštetimi v tem členu.
Pristojni organi države članice sedeža zagotovijo te informacije v skladu
z določbami člena 88 Direktive [ki nadomešča Direktivo
2004/18/ES]. Člen 37
Določitev časovnih rokov 1.
Javni organi naročniki ali naročniki
morajo pri določanju rokov za predložitev vlog za koncesijo in ponudb
upoštevati zlasti zapletenost koncesije in čas, potreben za pripravo
ponudb, brez poseganja v minimalne roke iz člena 37. 2.
Če se vloge ali ponudbe lahko predložijo šele
po obisku lokacije ali po pregledu dokumentov, ki dopolnjujejo dokumentacijo v
zvezi s podeljevanjem koncesije, na kraju samem, se roki za predložitev vlog za
koncesijo podaljšajo, tako da se lahko vsi zadevni gospodarski subjekti
seznanijo z vsemi informacijami, potrebnimi za pripravo vlog ali ponudb. Člen 38
Roki za predložitev vlog za koncesijo 1.
Kadar javni organi naročniki in naročniki
uporabijo možnost koncesije, rok za predložitev vlog za koncesijo ni krajši od
52 dni od datuma, ko je bilo odposlano obvestilo o koncesiji. 2.
Rok za sprejemanje ponudb se lahko skrajša za pet
dni, če javni organ naročnik sprejme, da se ponudbe lahko oddajo z
elektronskimi sredstvi v skladu s členom 25. Člen 39
Merila za podelitev koncesije 1.
Koncesije se podelijo na podlagi objektivnih meril,
ki zagotovijo skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake
obravnave ter jamčijo za ocenjevanje ponudb v razmerah učinkovite
konkurence, ki javnemu organi naročniku ali naročniku omogočajo
ugotovitev splošne gospodarske koristi. 2.
Merila za podelitev so povezana s predmetom
koncesije in javnemu organu naročniku ali naročniku ne dajejo
neomejene svobode izbire. Ta merila morajo zagotoviti učinkovito konkurenco
ter jih morajo dopolnjevati zahteve, ki omogočajo učinkovito
preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki. Javni organi
naročniki in naročniki na podlagi informacij in dokazil, ki jih
predložijo ponudniki, učinkovito preverijo, ali ponudbe izpolnjujejo
merila za podelitev koncesije. 3.
Javni organ naročnik ali naročnik v
obvestilu ali dokumentih o koncesiji navede relativno utež, ki jo daje vsakemu
od meril, določenih v odstavku 1, ali navede ta merila v padajočem
zaporedju pomembnosti. 4.
Države članice lahko določijo, da javni
organi naročniki in naročniki podelitev koncesij utemeljijo na merilu
ekonomsko najugodnejše ponudbe v skladu z odstavkom 2. Navedena merila poleg
cene ali stroškov vključujejo katero koli naslednje merilo: (a) kakovost, vključno s tehničnimi
prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo,
oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, okoljskimi značilnostmi in
inovativnostjo; (b) za koncesije za storitve in koncesije, ki
vključujejo načrtovanje gradenj, se lahko upoštevajo organizacija,
usposobljenost in izkušenost osebja, dodeljenega za izvajanje zadevne
koncesije, pri čemer se lahko po podelitvi koncesije tako osebje zamenja
le ob privolitvi javnega organa naročnika, ki mora preveriti, ali zamenjano
osebje zagotavlja enakovredno organizacijo in kakovost; (c) poprodajne storitve in tehnična
pomoč, datum dobave ter rok za dobavo ali dokončanje del; (d) poseben postopek proizvodnje ali
zagotavljanje zahtevanih gradenj, blaga ali storitev oziroma katere koli faze v
njihovem življenjskem ciklu, kot je navedeno v točki (14) odstavka 1
člena 2, če navedena merila zadevajo dejavnike, ki so neposredno
povezani s temi postopki in so značilni za poseben postopek proizvodnje
ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev. 5.
V primeru, navedenem v odstavku 4, javni organi
naročniki ali naročniki v obvestilu o koncesiji, v povabilu k oddaji
ponudbe ali v dokumentih glede koncesije navedejo relativno utež vsakega
merila, izbranega za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe. Navedene uteži se lahko izrazijo z
določitvijo razpona s primernim največjim obsegom. Kadar uteži ni mogoče navesti zaradi
objektivnih razlogov, javni organ naročnik ali naročnik navede merila
v padajočem vrstnem redu po pomembnosti. Člen 40
Stroški življenjskega cikla 1.
Vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu v
ustreznem obsegu zajema vse naslednje stroške v življenjskem ciklu izdelka,
storitve ali gradnje, kot je opredeljeno v točki (14) odstavka 1
člena 2: (a)
notranje stroške, vključno s stroški,
povezanimi z nabavo (kot so proizvodni stroški), uporabo (kot so stroški porabe
energije in stroški vzdrževanja) ter koncem življenjske dobe (kot so stroški
zbiranja in recikliranja); (b)
zunanje okoljske stroške, neposredno povezane z
življenjskim ciklom, če je mogoče določiti in preveriti njihovo
denarno vrednost, ki lahko vključujejo stroške izpustov toplogrednih
plinov in drugih onesnaževal ter druge stroške blažitve podnebnih sprememb. 2.
Če javni organi naročniki stroške ocenijo
na podlagi vrednotenja stroškov v življenjskem ciklu, v dokumentaciji o
podelitvi koncesije navedejo uporabljeno metodologijo za izračun stroškov
v življenjskem ciklu. Uporabljena metodologija mora izpolnjevati vse naslednje
pogoje: (a)
oblikovana je bila na podlagi znanstvenih informacij
ali temelji na drugih objektivno preverljivih in nediskriminacijskih merilih; (b)
oblikovana je bila za ponavljajočo se ali
neprekinjeno uporabo; (c)
na voljo je vsem zainteresiranim stranem. Javni organi naročniki in naročniki
gospodarskim subjektom dovolijo uporabo druge metodologije za ugotavljanje
stroškov v življenjskem ciklu njihove ponudbe, če dokažejo, da je ta
metodologija skladna z zahtevami iz točk a, b in c ter je
enakovredna metodologiji, ki jo navede javni organ naročnik ali
naročnik. 3.
Kadar je kot del zakonodajnega akta Unije,
vključno z delegiranimi akti na podlagi zakonodaje posameznih sektorjev,
sprejeta skupna metodologija za izračun stroškov v življenjskem ciklu, se
ta uporablja, če je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu
vključeno v merila za podelitev koncesije iz člena 39(4). Seznam takih zakonodajnih in izvedbenih aktov je
določen v Prilogi II. Komisija je v skladu s členom 46
pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s posodabljanjem tega
seznama, če se na podlagi sprejetja nove zakonodaje, njene razveljavitve
ali spremembe izkaže, da so take spremembe potrebne. NASLOV III
Pravila za izvajanje koncesij Člen 41
Podizvajalci 1.
Javni organ naročnik ali naročnik lahko v
dokumentaciji v zvezi s koncesijo zahteva oziroma država članica lahko od
njega zahteva, da obveže ponudnika, da v svoji ponudbi navede vsak del
naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretjim stranem, ter
vse predlagane podizvajalce. 2.
Odstavek 1 ne posega v vprašanje osnovne
odgovornosti gospodarskega subjekta. Člen 42
Sprememba koncesij v času njihove veljavnosti 1.
Bistvena sprememba določb koncesije med njeno
veljavnostjo pomeni novo podelitev za namene te direktive, pri čemer je
potreben nov postopek podeljevanja koncesije v skladu s to direktivo. 2.
Sprememba koncesije v času njene veljavnosti
se šteje kot bistvena v smislu odstavka 1, če koncesijo naredi bistveno
drugačno od prvotno sklenjene. V vsakem primeru, brez poseganja v odstavek
3 in 4, se sprememba šteje za bistveno, če je izpolnjen eden od naslednjih
pogojev: (a)
sprememba uvaja pogoje, ki bi, če bi bili del
prvotnega postopka podeljevanja koncesije, omogočili izbiro drugih
kandidatov, kot so bili prvotno izbrani, ali oddajo koncesije drugemu prosilcu
ali ponudniku; (b)
sprememba spreminja ekonomsko ravnotežje koncesije
v prid koncesionarja ali (c)
sprememba precej razširi obseg koncesije na blago,
storitve ali gradnje, ki niso bile prvotno zajete. 3.
Zamenjava koncesionarja šteje za bistveno spremembo
v smislu odstavka 1. Vendar se prvi pododstavek ne uporablja za
univerzalno ali delno nasledstvo drugega gospodarskega subjekta, ki izpolnjuje
prvotno določena merila za ugotavljanje sposobnosti, na mestu prvotnega
izvajalca po prestrukturiranju podjetja, stečajnem postopku ali na podlagi
pogodbene klavzule, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb
koncesije in ni namenjeno izogibanju uporabe te direktive. 4.
Kadar je mogoče vrednost spremembe izraziti v
denarju, se ne šteje za bistveno v smislu odstavka 1, če njena
vrednost ne presega mejnih vrednosti iz člena 5 in je manjša od
5 % cene prvotnega naročila, pod pogojem, da sprememba ne spremeni
splošne narave koncesije. Če je opravljenih več zaporednih sprememb,
se to ovrednoti na podlagi kumulativne vrednosti zaporednih sprememb. 5.
Spremembe koncesije se ne štejejo za bistvene v
smislu odstavka 1, če so predvidene v dokumentaciji o koncesiji v
jasnih, natančnih in nedvoumnih klavzulah o pregledu ali možnostih zanj. V
takih klavzulah so navedeni obseg in narava možnih sprememb ali možnosti ter
pogoji, pod katerimi se lahko uporabijo. Ne predvidevajo pa sprememb ali
možnosti, ki bi spremenile splošno naravo koncesije. 6.
Z odstopanjem od odstavka 1 se v primeru
bistvene spremembe ne zahteva nov postopek podeljevanja koncesij, če so
izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: (a)
potreba po spremembi je nastala zaradi
okoliščin, ki jih skrben javni organ naročnik ali naročnik ni
mogel predvideti; (b)
sprememba ne spreminja splošne narave koncesije. (c)
v primeru koncesij, ki jih podelijo javni organi
naročniki, kadar povečanje cene ne presega 50 % vrednosti
izvirne koncesije. Javni organi naročniki ali naročniki v Uradnem
listu Evropske unije objavijo obvestilo o takih spremembah. Taka obvestila
vsebujejo informacije, določene v Prilogi VII, in se objavijo v
skladu z določbami člena 28. 7.
Javni organi naročniki in naročniki v
koncesijo ne uvajajo sprememb v naslednjih primerih: (a)
če bi bila sprememba namenjena odpravi
pomanjkljivosti koncesionarja ali njihovih posledic, ki se lahko odpravijo z
uveljavitvijo pogodbenih obveznosti; (b)
če bi bila sprememba namenjena nadomestilu za
tveganja zvišanja cen, ki so posledica gibanja cen, ki lahko bistveno vplivajo
na izvedbo koncesije in pred katerimi se je koncesionar zavaroval. Člen 43
Prekinitev koncesij Države članice zagotovijo, da imajo javni
organi naročniki in naročniki možnost, da pod pogoji, določenimi
v veljavnem nacionalnem pogodbenem pravu, prekinejo koncesijo med njeno
veljavnostjo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: (a)
izjeme iz člena 15 prenehajo veljati,
če je zasebni sektor udeležen v pravni osebi, ki se ji podeli koncesija v
skladu s členom 15(4); (b)
sprememba koncesije pomeni novo podelitev v smislu
člena 42; (c)
Sodišče Evropske unije po postopku v skladu s
členom 258 Pogodbe ugotovi, da država članica ni izpolnila
svojih obveznosti iz pogodb, ker javni organ naročnik ali naročnik iz
te države članice pri podelitvi zadevne koncesije ni izpolnil svojih
obveznosti iz pogodb in te direktive. NASLOV V
SPREMEMBE DIREKTIV 89/665/EGS IN 92/13/EGS Člen 44
Spremembe Direktive 89/665/EGS Direktiva 89/665/EGS se spremeni: 1.
Člen 1 se spremeni: (a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Ta direktiva se uporablja za naročila iz
Direktive 2004/18/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o
usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in
storitev, razen če so takšna naročila izključena v skladu s
členi 10 do 18 navedene direktive. Ta direktiva se uporablja tudi za koncesije, ki
jih podelijo javni organi naročniki, navedeni v Direktivi [o podelitvi
koncesij], razen če so take koncesije izključene v skladu s
členi 8, 9, 15 in 21 navedene direktive. Naročila v smislu te direktive zajemajo javna
naročila, okvirne sporazume, koncesije za javne gradnje, koncesije za
storitve in dinamične nabavne sisteme.“ (b) Tretji pododstavek prvega odstavka člena 1
se nadomesti z naslednjim: „Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da
se v zvezi z javnimi naročili s področja uporabe Direktive 2004/18/ES
ali Direktive [o koncesijah] zagotovi učinkovita in zlasti čim
hitrejša revizija odločitev, ki so jih sprejeli javni organi
naročniki, skladno s pogoji, določenimi v členih 2 do 2f te
direktive, na podlagi obrazložitve, da so takšne odločitve kršile
zakonodajo Skupnosti na področju javnih naročil ali nacionalne
predpise o prenašanju te zakonodaje.“ 2.
Člen 2a(2) se spremeni: (a) prvi pododstavek se nadomesti z
naslednjim: „Do sklenitve pogodbe, ki sledi odločitvi o
oddaji naročila s področja uporabe Direktive 2004/18/ES ali Direktive
[o koncesijah], ne sme priti pred potekom roka, ki ne sme biti krajši od 10
koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu, ko se zadevnim ponudnikom in
kandidatom po faksu ali po drugih elektronskih komunikacijskih sredstvih pošlje
odločitev o oddaji naročila oziroma, če so bila uporabljena
druga komunikacijska sredstva, pred potekom roka, ki ne sme biti krajši od 15
koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu, ko je bila zadevnim ponudnikom in
kandidatom poslano obvestilo o odločitvi o oddaji naročila, ali od
roka 10 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu prejema odločitve o
oddaji naročila.“; (b) V četrtem pododstavku se prva alinea
nadomesti z naslednjim: „– povzetek ustreznih razlogov, navedenih v
členu 41(2) Direktive 2004/18/ES, ob upoštevanju določb člena
41(3) navedene direktive ali člena 35(7) Direktive [o koncesijah], ob
upoštevanju določb člena 35(8) navedene direktive in,“ 3.
v členu 2b se točka (a) nadomesti z
naslednjim: „(a) če Direktiva 2004/18/ES ali Direktiva
[o koncesijah] ne zahteva predhodne objave obvestila o naročilu v Uradnem
listu Evropske unije;“; 4.
Člen 2d se spremeni: (a) v odstavku 1 se točka (a) nadomesti
z naslednjim: „(a) če je naročnik oddal
naročilo, ne da bi prej objavil obvestilo o naročilu v Uradnem
listu Evropske unije, kadar to ni dovoljeno v skladu z Direktivo 2004/18/ES
ali Direktivo [o koncesijah]“; (b) v odstavku 4 se prva alinea nadomesti z
naslednjim besedilom: „- javni organ naročnik meni, da je oddaja
naročila brez predhodne objave obvestila o naročilu v Uradnem
listu Evropske unije dopustna v skladu z Direktivo 2004/18/ES ali Direktivo
[o koncesijah]“, 5.
Člen 2f(1)(a) se spremeni, kakor sledi: (a) Prva alinea se nadomesti, kakor sledi: „ - javni organ naročnik objavil obvestilo o
oddaji naročila v skladu s členi 35(4), 36 in 37 Direktive
2004/18/ES, ali členi 26 in 27 Direktive [o koncesijah], če to
obvestilo vključuje utemeljitev odločitve javnega organa
naročnika, da sklene naročilo brez predhodne objave obvestila o
naročilu v Uradnem listu Evropske unije, ali“; (b) Po prvi alinei se vstavi naslednja
alinea: „- javni organ naročnik obvestil zadevne
ponudnike in kandidate o sklenitvi pogodbe, če te informacije vsebujejo
povzetek ustreznih razlogov, navedenih v členu 41(2)
Direktive 2004/18/ES, ob upoštevanju določb člena 41(3) navedene
direktive, ali navedenih v členu 35(7) Direktive [o koncesijah], ob
upoštevanju določb člena 35(8) navedene direktive. To velja tudi za
primere iz člena 2b(c) te direktive;“; 6.
V členu 3 se odstavek 1 nadomesti z
naslednjim: „1. Komisija lahko uvede postopek, ki je
predviden v odstavkih 2 do 5, še pred sklenitvijo pogodbe, in sicer kadar meni,
da je bila med postopkom oddaje naročila, ki spada na področje
uporabe Direktive 2004/18/ES ali Direktive [o koncesijah], povzročena
hujša kršitev prava Skupnosti na področju javnih naročil.“ Člen 45
Spremembe Direktive 92/13/EGS Direktiva 92/13/EGS se spremeni: 1.
Člen 1(1) se spremeni: (a) prvi in drugi pododstavek se nadomestita
z naslednjim: „Ta direktiva se uporablja za naročila iz
Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o
usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v vodnem,
energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (1), razen
če so takšna naročila izključena v skladu s členom 5(2),
členi 19 do 26, členoma 29 in 30 ali členom 62 navedene
direktive. Ta direktiva se uporablja tudi za koncesije iz
Direktive [o koncesijah], ki jih podelijo javni organi naročniki, razen
če so takšne pogodbe izključene v skladu s členi 8, 10, 11, 12,
14, 15 in 21 navedene direktive.“ ; (b) tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim: „Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da
se v zvezi z naročili s področja uporabe Direktive 2004/17/ES ali
Direktive [o koncesijah] zagotovi učinkovita in zlasti čim hitrejša
revizija odločitev, ki so jih sprejeli javni organi naročniki, skladno
s pogoji, določenimi v členih 2 do 2f te direktive, na podlagi
obrazložitve, da so takšne odločitve kršile zakonodajo Skupnosti na
področju javnih naročil ali nacionalne predpise o prenosu te
zakonodaje.“ 2.
Člen 2a(2) se spremeni: (a) prvi pododstavek se nadomesti z
naslednjim: „Do sklenitve pogodbe, ki sledi odločitvi o
oddaji naročila s področja uporabe Direktive 2004/17/ES ali Direktive
[o koncesijah], ne sme priti pred potekom roka, ki ne sme biti krajši od 10
koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu, ko se zadevnim ponudnikom in
kandidatom po faksu ali po drugih elektronskih komunikacijskih sredstvih pošlje
odločitev o oddaji naročila oziroma, če so bila uporabljena
druga komunikacijska sredstva, pred potekom roka, ki ne sme biti krajši od 15
koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu, ko je bila zadevnim ponudnikom in
kandidatom poslano obvestilo o odločitvi o oddaji naročila, ali od
roka 10 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu prejema odločitve o
oddaji naročila.“; (b) v četrtem pododstavku se prva alinea
nadomesti z naslednjim: „— povzetek ustreznih razlogov, navedenih v
členu 49(2) Direktive 2004/17/ES ali členu 35(7) Direktive [o
koncesijah], ob upoštevanju določb člena 35(8) navedene direktive,
in“; 3.
v členu 2b se točka (a) nadomesti z naslednjim: „(a) če Direktiva 2004/17/ES ali Direktiva [o
koncesijah] ne zahteva predhodne objave obvestila v Uradnem listu Evropske
unije;“ 4.
Člen 2c se nadomesti z naslednjim: „Člen 2c Če države članice določijo, da je
treba vse zahtevke za revizijo zoper odločitev javnega organa
naročnika, sprejeto v okviru ali v zvezi s postopkom oddaje naročila
s področja uporabe Direktive 2004/17/ES ali Direktive [o koncesijah],
vložiti pred iztekom določenega roka, znaša ta rok vsaj 10 koledarskih dni
od dneva, ki sledi datumu, ko je bil ponudnik ali kandidat po faksu ali
elektronsko obveščen o tej odločitvi javnega organa naročnika,
oziroma – če se uporabijo druga komunikacijska sredstva – znaša ta rok
vsaj 15 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu, ko je bil ponudnik ali
kandidat obveščen o naročnikovi odločitvi ali vsaj 10
koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu prejema odločitve javnega organa
naročnika. Vsakemu ponudniku ali kandidatu je treba poleg te
odločitve javnega organa naročnika sporočiti tudi povzetek ustreznih
razlogov. V primeru zahtevka za revizijo v zvezi z odločitvami iz
člena 2(1)(b) te direktive, ki niso predmet posebnega obvestila, znaša rok
vsaj 10 koledarskih dni od objave zadevne odločitve.“ 5.
Člen 2d se spremeni: (a) v odstavku 1 se točka (a) nadomesti
z naslednjim: „(a) če je javni organ naročnik oddal
naročilo, ne da bi prej objavil obvestilo v Uradnem listu Evropske
unije, kadar to ni dovoljeno v skladu z Direktivo 2004/17/ES ali Direktivo
[o koncesijah]“; (b) v odstavku 4 se prva alinea nadomesti z
naslednjim: „— javni organ naročnik meni, da je oddaja
naročila brez predhodne objave obvestila v Uradnem listu Evropske unije
dopustna v skladu z Direktivo 2004/17/ES ali Direktivo [o koncesijah],“; 6.
v členu 2f(1) se točka (a) nadomesti z
naslednjim: „— javni organ naročnik objavil obvestilo o
oddaji naročila v skladu s členi 43 in 44 Direktive 2004/17/ES ali s
členoma 26 in 27 Direktive [o koncesijah], če to obvestilo
vključuje utemeljitev odločitve javnega organa naročnika, da
odda naročilo brez predhodne objave obvestila v Uradnem listu Evropske
unije, ali — javni organ naročnik obvestil zadevne
ponudnike in kandidate o sklenitvi pogodbe, če te informacije vsebujejo
povzetek ustreznih razlogov, navedenih v členu 49(2)
Direktive 2004/17/ES ali v členu 35(7) Direktive [o koncesijah] ob
upoštevanju določb člena 35(8) navedene direktive. To velja tudi za
primere iz člena 2b(c) te direktive;“; 7.
V členu 8 se odstavek 1 nadomesti z
naslednjim: „1. Komisija lahko uporabi postopek iz
odstavkov 2 do 5, kadar pred sklenitvijo pogodbe meni, da je med postopkom
oddaje naročila, ki spada v področje uporabe Direktive 2004/17/ES ali
Direktive [o koncesijah], ali v zvezi s členom 27(a) Direktive 2004/17/ES
v primeru javnih organov naročnikov, za katere se ta določba
uporablja, prišlo do hujše kršitve prava Skupnosti na področju javnih
naročil.“ NASLOV VI
POOBLASTILA, IZVEDBENA POOBLASTILA IN KONČNE DOLOČBE Člen 46
Izvajanje pooblastil 1.
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na
Komisijo prenese pod pogoji, določenimi v tem členu. 2.
Pooblastilo iz členov 4(3), 21(3), 23(2),
25(3), 40(3) in 52(2) se na Komisijo prenese za nedoločen čas od
[datum začetka veljavnosti te direktive]. 3.
Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli
prekličeta prenos pooblastila iz členov 4(3), 21(3), 23(2), 25(3),
40(3) in 52(2). S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo iz
navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem
listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic
ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. 4.
Komisija takoj, ko sprejme delegirani akt, o tem
sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 5.
Delegirani akt, sprejet na podlagi tega člena,
začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od
uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali
če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta
nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta
podaljša za dva meseca. Člen 47
Nujni postopek 1.
Delegirani akti, sprejeti po tem členu,
začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, če se ne vloži ugovor v
skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o
delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo nujnega postopka. 2.
Evropski parlament ali Svet lahko delegiranemu aktu
nasprotuje v skladu s postopkom iz člena 46(5). Komisija v tem
primeru nemudoma razveljavi akt, potem ko jo Evropski parlament ali Svet uradno
obvesti o svoji odločitvi, da mu nasprotuje. Člen 48
Postopek odbora 1.
Komisiji pomaga Svetovalni odbor za javna
naročila, ustanovljen s Sklepom Sveta 71/306/EGS[35].
Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. 2.
Pri sklicevanju na ta člen se uporablja
člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011. Člen 49
Prenos 1.
Države članice uveljavijo zakone in druge
predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do
30. junija 2014. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih
predpisov. Države članice se v sprejetih predpisih
sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni
objavi. Način sklicevanja določijo države članice. 2.
Države članice Komisiji sporočijo
besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na
področju, ki ga ureja ta direktiva. Člen 50
Prehodne določbe Sklicevanja na odstavka 3(a) in (b) člena
1 Direktive 2004/17/ES in odstavka 3 in 4 člena 1 in naslova III Direktive
2004/18/ES se štejejo kot sklicevanja na to direktivo. Člen 51
Pregled Komisija pregleda ekonomske učinke na
notranji trg, ki so posledica uporabe mejnih vrednosti iz člena 5, in
o njih poroča Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. junija 2016.
Člen 52
Začetek veljavnosti Ta direktiva začne veljati dvajseti dan
po datumu objave v Uradnem listu Evropske unije. Člen 53
Naslovniki Ta direktiva je
naslovljena na države članice. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik PRILOGA I
SEZNAM DEJAVNOSTI IZ TOČKE (5) PRVEGA ODSTAVKA ČLENA 2[36] NACE Rev. 1(1) || Referenčna številka CPV PODROČJE F || GRADBENIŠTVO Oddelek || Skupina || Razred || Predmet || Opombe 45 || || || Gradbeništvo || Ta oddelek zajema: gradnjo novih stavb in drugo novogradnjo, obnovo in splošna popravila. || 45000000 || 45.1 || || Pripravljalna dela na gradbiščih || || 45100000 || || 45.11 || Rušenje objektov in zemeljska dela || Ta razred zajema: — rušenje stavb in drugih objektov, — čiščenje gradbišča, — odstranjevanje zemlje: izkopavanje, odlaganje, poravnavanje in izravnavanje gradbišča, kopanje jarkov, odstranjevanje skal, razstreljevanje itd., — pripravo gradbišča za miniranje, — — odstranjevanje odvečnega materiala ter druge izboljšave in priprave krovnine in gradbišča. Ta razred zajema tudi: — osuševanje gradbišča — osuševanje kmetijskih in gozdnih površin. || 45110000 || || 45.12 || Raziskovalno vrtanje in sondiranje || Ta razred zajema: — raziskovalno vrtanje, raziskovalno izvrtavanje in jedrovanje za gradbene, geofizične ali podobne namene. Ta razred ne zajema: — vrtanja za nafto ali za plin, glej 11.20 — vrtanja vodnjakov, glej 45.25, — vrtanja in kopanja jaškov, glej 45.25, — iskanja nafte in plina, geofizičnih, geoloških ter seizmičnih meritev, glej 74.20. || 45120000 || 45.2 || || Gradnja objektov in delov objektov splošna gradbena dela || || 45200000 || || 45.21 || Splošna gradnja stavb in nizke stavbe || Ta razred zajema: — gradnjo vseh vrst stavb nizke gradnje, — mostove, vključno z dvignjenimi avtocestami, viadukti, predori in podvozi, — cevovode na dolge razdalje, komunikacijske in električne vode, — mestne cevovode, mestne komunikacijske in električne vode, — pomožne gradnje, — sestavljanje in postavljanje montažnih konstrukcij na gradbišču. Ta razred ne zajema: — storitvenih dejavnosti, povezanih s črpanjem nafte in plina, glej 11.20, — postavljanja pripravljenih montažnih konstrukcij iz materialov, ki jih proizvaja izvajalec sam, razen betona, glej oddelke 20, 26 in 28, — gradbenih del, razen stavb, v zvezi s stadioni, plavalnimi bazeni, telovadnicami, teniškimi igrišči, igrišči za golf in drugimi športnimi objekti, glej 45.23, — inštalacijskih del, glej 45.3, — zaključnih gradbenih del, glej 45.4, — arhitekturnih dejavnosti in dejavnosti nizke gradnje, glej 74.20, — upravljanja gradbenih projektov, glej 74.20. || 45210000 razen: -45213316 45220000 45231000 45232000 || || 45.22 || Postavljanje ostrešij in krovska dela || Ta razred zajema: — postavljanje streh — postavljanje strešnih kritin, — impregniranje proti vlagi. || 45261000 || || 45.23 || Gradnja cest, železniških prog, letališč in športnih objektov || Ta razred zajema: — gradnjo avtocest, ulic, cest ter drugih avtomobilskih cest in pešpoti, — gradnjo železnic, — gradnjo letaliških stez, — gradbena dela, razen stavb, v zvezi s stadioni, plavalnimi bazeni, telovadnicami, teniškimi igrišči, igrišči za golf in drugimi športnimi objekti, — barvanje oznak na cestnih površinah in parkiriščih. Ta razred ne zajema: — pripravljalnega odstranjevanja zemlje, glej 45.11. || 45212212 in DA03 45230000 razen: -45231000 -45232000 -45234115 || || 45.24 || Gradnja vodnih objektov || Ta razred zajema: — gradnjo: — — vodnih poti, pristanišč in rečnih gradenj, turističnih pristanišč (marin), zapornic itd., — nasipov in jezov, — poglabljanje dna, — podvodno delo. || 45240000 || || 45.25 || Druga gradbena dela, tudi dela specialnih strok || Ta razred zajema: — gradbene dejavnosti, specializirane za en vidik, skupen različnim vrstam struktur, za katere je potrebno posebno znanje ali oprema, — gradnjo temeljev, vključno z zabijanjem pilotov, — vrtanje in gradnjo vodnjakov, vrtanje in kopanje jaškov, — postavitev jeklenih elementov, ki jih ne proizvaja izvajalec sam, — ukrivljanje jekla, — zidanje in tlakovanje, — postavljanje in podiranje zidarskih ter delovnih odrov, vključno z dajanjem zidarskih in delovnih odrov v najem, — gradnjo dimnikov in industrijskih peči. Ta razred ne zajema: — dajanje v najem zidarskih odrov brez postavljanja in podiranja, glej 71.32 || 45250000 45262000 || 45.3 || || Inštalacije pri gradnjah || || 45300000 || || 45.31 || Električne inštalacije || Ta razred zajema: montažo v stavbe ali druge projekte gradnje: — električnih napeljav, — telekomunikacijskih sistemov, — sistemov električnega ogrevanja, — radijskih in televizijskih hišnih anten, — požarnih alarmov, — protivlomnih alarmnih sistemov, — dvigal in tekočih stopnic, — strelovodov itd. || 45213316 45310000 razen: -45316000 || || 45.32 || Izolacijska dela || Ta razred zajema: — vgradnjo toplotne in zvočne izolacije ali izolacije proti tresljajem. Ta razred ne zajema: — impregniranje proti vlagi, glej 45.22 || 45320000 || || 45.33 || Vodovodne, plinske in sanitarne inštalacije || Ta razred zajema: — montažo v stavbe ali druge projekte gradnje: — — kleparske in sanitarne opreme — plinske napeljave — opreme in cevi za ogrevanje, prezračevanje, hlajenje ali klimatizacijo, — sprinkler sisteme Ta razred ne zajema: — inštalacije za sisteme električnega ogrevanja, glej 45.31. || 45330000 || || 45.34 || Druge inštalacije pri gradnjah || Ta razred zajema: — vgradnjo sistemov osvetlitve in signalizacije za ceste, železnice, letališča ter pristanišča, — montažo napeljave in opreme, drugje neomenjene, v stavbe ali druge projekte gradnje. || 45234115 45316000 45340000 || 45.4 || || Zaključna gradbena dela || || 45400000 || || 45.41 || Fasaderska in štukaterska dela || Ta razred zajema: — nanašanje mavca ali štuka na notranje ali zunanje stene stavbe ali drugih projektov gradnje. || 45410000 || || 45.42 || Vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva || Ta razred zajema: — gradnjo vrat, oken, okvirjev za vrata in okna, opremljenih kuhinj, stopnic, opreme za trgovine in podobnega, ki jih ni proizvedel izvajalec sam in ki so iz lesa ali drugih materialov, — notranja zaključna dela, kot so dela na stropu, lesenih stenskih oblogah, premičnih pregradah itd. Ta razred ne zajema: — polaganja parketa in drugih talnih oblog, glej 45.43. || 45420000 || || 45.43 || Oblaganje tal in sten || Ta razred zajema: — polaganje, obešanje ali vgraditev v stavbe ali druge projekte gradnje: — — keramičnih, betonskih stenskih in talnih ploščic ali ploščic iz rezanega kamna, — parketa in drugih talnih oblog, preprog in linolejev, — vključno s plastičnimi ali iz gume, — teraco, marmornih, granitnih ali skrilastih tal ali sten, — stenskih tapet. || 45430000 || || 45.44 || Steklarska in pleskarska dela || Ta razred zajema: — barvanje notranjosti in zunanjosti stavb, — barvanje objektov nizke in visoke gradnje, — vgraditev stekla, ogledal itd. Ta razred ne zajema: — vgraditve oken, glej 45.42. || 45440000 || || 45.45 || Druga zaključna gradbena dela || Ta razred zajema: — gradnjo zasebnih plavalnih bazenov, — čiščenje s paro, peskanje in podobne dejavnosti na zunanjosti stavb, — druga zaključna gradbena dela, drugje neomenjena. Ta razred ne zajema: — čiščenja notranjosti stavb in drugih objektov, glej 74.70. || 45212212 in DA04 45450000 || 45.5 || || Dajanje strojev in naprav za gradnjo in rušenje v najem, skupaj z upravljavci strojev || || 45500000 || || 45.50 || Dajanje strojev in naprav za gradnjo in rušenje v najem, skupaj z upravljavci strojev || Ta razred ne zajema: — dajanje v najem gradbene opreme in opreme za rušenje brez izvajalca, glej 71.32 || 45500000 (1) Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EGS) št. 761/93 (UL L 83, 3.4.1993, str. 1). PRILOGA II
SEZNAM ZAKONODAJE IZ ČLENA 40(3) 1.
Direktiva 2009/33/ES[37] PRILOGA III
DEJAVNOSTI, KI JIH IZVAJAJO JAVNI ORGANI NAROČNIKI, KAKOR JE NAVEDENO V
ČLENU 4 Določbe te direktive, ki urejajo
koncesije, ki jih podelijo javni organi naročniki, veljajo za naslednje
dejavnosti: 1.
Kar zadeva plin in ogrevanje: (a)
zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki
so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom
ali distribucijo plina ali toplote; (b)
dobavo plina ali toplote takšnim omrežjem. Če omrežja, namenjena opravljanju javnih
storitev, s plinom ali toploto preskrbijo naročniki iz pododstavkov 2 in 3
člena 4(1) se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu odstavka 1,
če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (c)
proizvodnja plina ali toplote s strani zadevnega
naročnika je neizogibna posledica opravljanja dejavnosti, ki niso navedene
v tem odstavku ali v odstavkih 2 do 4 te Priloge; (d)
oskrba javnega omrežja je namenjena le gospodarski
izrabi takšne proizvodnje in ne znaša več kot 20 % prometa
naročnika glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s
tekočim letom. 2.
kar zadeva elektriko: (a)
zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki
so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom
ali distribucijo električne energije; (b)
dobavo električne energije takšnim omrežjem. Za namene te direktive preskrba z električno
energijo vključuje generacijo (proizvodnjo) in veleprodajo električne
energije. Dobava električne energije omrežjem, ki
zagotavljajo javne storitve, s strani naročnikov iz pododstavkov 2 in 3
člena 4(1) se ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu odstavka 1,
če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (a) zadevni naročnik proizvaja
električno energijo zato, ker je njena poraba potrebna za opravljanje
dejavnosti, razen dejavnosti iz tega odstavka ali odstavkov 1, 3 in 4 te
Priloge; (b) oskrba javnega omrežja je odvisna samo od
lastne porabe naročnika in ne presega 30 % njegove celotne
proizvedene električne energije glede na povprečje prejšnjih treh
let, vključno s tekočim letom. 3.
kar zadeva vodo: (a)
zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki
so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom
ali distribucijo pitne vode; (b)
dobavo pitne vode takšnim omrežjem. Ta direktiva se uporablja tudi za koncesije, ki
jih podelijo ali organizirajo naročniki, ki opravljajo katero od zgoraj
navedenih dejavnosti in ki so povezani z eno od naslednjih dejavnosti: (a)
projekti vodnega inženirstva, namakanja ali
melioracije, pod pogojem, da količina vode, namenjena za dobavo pitne
vode, predstavlja več kakor 20 % celotne količine vode, ki se
zagotavlja bodisi s temi projekti bodisi z namakalnimi ali melioracijskimi
napravami ali (b)
odstranjevanje ali čiščenje odplak. Dobava pitne vode omrežjem, ki zagotavljajo javne
storitve, s strani naročnikov iz pododstavka 1 odstavka 1 in odstavka 2
člena 4 se ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu pododstavka 1,
če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (a)
zadevni naročnik proizvaja pitno vodo zato,
ker je njena poraba potrebna za opravljanje dejavnosti, razen tistih iz
členov 1 do 4 te Priloge; (b)
oskrba javnega omrežja je odvisna samo od lastne
porabe subjekta in ne presega 30 % njegove celotne proizvedene pitne vode
glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom. 4.
Dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem ali
upravljanjem omrežij, ki zagotavljajo javne storitve na področju
železnice, avtomatiziranih sistemov, tramvajev, trolejbusov, avtobusov ali
žičnic. Pri prevoznih storitvah se šteje, da omrežje
obstaja, kadar se storitev opravlja v skladu s pogoji delovanja, ki jih
predpiše pristojni organ države članice, na primer stanje poti, ki se bo
oskrbovala, zmogljivost, ki se bo dala na voljo, ali pogostnost storitve. 5.
Dejavnosti v zvezi z izkoriščanjem
geografskega prostora za namen zagotavljanja letališke infrastrukture,
infrastrukture v obmorskih pristaniščih ali pristaniščih v
notranjosti ali infrastrukture v drugih terminalih za prevoznike po zraku,
morju ali celinskih plovnih poteh. 6.
Dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem: (a)
poštnih storitev; v skladu s pogoji iz točke
(c), (b)
drugih storitev, razen poštnih storitev, pod
pogojem, da take storitve opravlja naročnik, ki opravlja tudi poštne
storitve v smislu točke (b) pododstavka 2, in pod pogojem, da
pogoji iz člena 27(1) Direktive [nadomešča 2004/17/ES] niso
izpolnjeni v zvezi s storitvami iz točke (b) pododstavka 2. V tej direktivi in brez poseganja v
Direktivo 97/67/ES: „poštna pošiljka“: pomeni enoto, ki je
naslovljena v končni obliki, v kateri jo bo izvajalec prenesel, ne glede
na težo. Poleg pisemskih pošiljk take pošiljke zajemajo na primer tudi knjige,
kataloge, časopise, občasne publikacije in poštne pakete, ki
vsebujejo blago komercialne vrednosti ali brez take vrednosti, ne glede na
težo; (a)
„poštne storitve“: pomenijo storitve sprejema
poštnih pošiljk, njihovega sortiranja, usmerjanja in dostave. To vključuje
storitve, ki spadajo v obseg univerzalne storitve, vzpostavljene v skladu z
Direktivo 97/67/ES, ter storitve, ki v ta obseg ne sodijo; (b)
„druge storitve, razen poštnih storitev“: pomeni
storitve na naslednjih področjih: (1)
storitve obdelave pošte (storitve pred in po
pošiljanju, vključno s „storitvami vložišča“); (2)
storitve z dodano vrednostjo, povezane z
elektronskimi sredstvi in ki se v celoti opravljajo z elektronskimi sredstvi
(vključno z varnim prenosom šifriranih dokumentov z elektronskimi
sredstvi, storitvami upravljanja naslovov in prenosom registrirane elektronske
pošte); (3)
storitve v zvezi s poštnimi pošiljkami, ki niso
vključene v točki (a), kot je direktna pošta brez naslova; (4)
finančne storitve, kakor so opredeljene v CPV
pod referenčnimi številkami od 66100000-1 do 66720000-3 in
členu 8(5)(d), predvsem poštne nakaznice in poštno brezgotovinsko
poslovanje; (5)
filatelistične storitve; (6)
logistične storitve (storitve, ki so
kombinacija fizične dostave in/ali skladiščenja z drugimi nepoštnimi
funkcijami). 7.
Dejavnosti v zvezi z izkoriščanjem
geografskega območja za namene: (a)
črpanja nafte ali plina; (b)
iskanje ali izkopavanje premoga ali drugih trdnih
goriv. PRILOGA IV
INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBJAVAH O KONCESIJAH 1.
Ime, identifikacijska številka (kadar je
določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS,
telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega
organa naročnika ali naročnika ter, če posreduje dodatne informacije
druga služba, podatki te službe. 2.
Vrsta javnega organa naročnika ali
naročnika in glavna dejavnost. 3.
Če vloge vsebujejo ponudbe, elektronski ali
spletni naslov, na katerem bodo brezplačno na voljo specifikacije in
kakršni koli dodatni dokumenti z neomejenim in celovitim neposrednim dostopom. 4.
Opis naročila: narava in obseg del, vrste in
količine ali vrednosti blaga, narava in obseg storitev; kadar je koncesija
razdeljena na dele, se te informacije zagotovijo za vsak del. Po potrebi opis
možnosti. 5.
Referenčna številka oziroma številke
nomenklature CPV. Če je koncesija razdeljena na dele, se te informacije
zagotovijo za vsak del. 6.
Oznaka NUTS za glavni sedež gradenj v primeru
koncesij za gradnje ali oznaka NUTS za glavni kraj izvajanja koncesij za
storitve; če je koncesija razdeljena na dele, se te informacije zagotovijo
za vsak del. 7.
Ocenjena skupna vrednost koncesije; če je
koncesija razdeljena na dele, je treba te informacije zagotoviti za vsak del,
skupaj z natančno metodo za izračun ocenjene skupne vrednosti
koncesije v skladu s členom 6. 8.
Če bo koncesija razdeljena na dele, navedba,
ali je mogoče razpisati natečaj za enega, več ali vse dele;
navedba katere koli možne omejitve števila delov, ki se lahko dodelijo
posameznemu ponudniku. 9.
Časovni okvir za dobavo ali izvedbo blaga,
gradenj ali storitev in po možnosti trajanje koncesije. 10.
Pogoji za sodelovanje, kar vključuje: (a) po potrebi navedbo, ali je koncesija
omejena na zaščitene delavnice oziroma izvedbo v okviru zaščitenih
programov za zaposlene, (b) po potrebi navedbo, ali je izvedba
storitve po zakonu, uredbi ali upravni določbi rezervirana za
določeno stroko; sklicevanje na veljavni zakon, uredbo ali upravno
določbo, (c) seznam in strnjen opis izbirnih meril;
najnižja(-e) raven(-ni) standardov, ki se lahko zahteva(-jo); navedba
zahtevanih informacij (samoizjave, dokumentacija). 11.
Opis postopka za oddajo koncesije, ki se uporablja,
če se postopek izvaja v več stopnjah, število kandidatov, ki se
sprejmejo za dano fazo ali so vabljeni, da predložijo ponudbe, in objektivna
merila, ki se uporabijo za izbiro zadevnih kandidatov. (a) rok za predložitev vlog (b) naslov, na katerega se pošljejo; (c) jezik ali jeziki, v katerih morajo biti
napisane 12.
Merila, ki bodo uporabljena pri podeljevanju
koncesije 13.
Datum odpošiljanja obvestila 14.
Ime in naslov pritožbenega organa in, kjer je
ustrezno, organa, pristojnega za postopke mediacije. Natančne informacije
glede roka za revizijske postopke ali po potrebi ime, naslov, telefonska
številka, številka faksa in elektronski naslov službe, kjer je mogoče
dobiti te informacije. 15.
Po potrebi posebni pogoji, ki veljajo za izvajanje
koncesije. 16.
Naslov, na katerega je treba poslati vloge ali
ponudbe. 17.
V primeru enostopenjskega postopka: (a) rok za sprejemanje ponudb, če se
razlikuje od roka za predložitev vlog (b) časovni okvir veljavnosti
ponudnikove ponudbe, (c) datum, čas in kraj odpiranja ponudb, (d) pooblaščene osebe, navzoče pri
takem odpiranju. 18.
Če je primerno, navedba zahtev in pogojev,
povezanih z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev 19.
Informacije, ali se koncesija nanaša na projekt
in/ali program, financiran s sredstvi iz skladov Evropske unije. PRILOGA V
INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O PODELITVI KONCESIJ I INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V
OBVESTILIH O PODELITVI KONCESIJE, OBJAVLJENE V SKLADU S ČLENOM 27(1) 1.
Ime, identifikacijska številka (kadar je
določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS,
telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega
organa naročnika ali naročnika ter, če posreduje dodatne
informacije druga služba, podatki te službe. 2.
Vrsta javnega organa naročnika ali
naročnika in glavna dejavnost. 3.
Referenčna številka oziroma številke
nomenklature CPV. 4.
Šifra NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru
gradnje ali šifra NUTS za glavni kraj izvedbe v primeru koncesij za storitve. 5.
Opis naročila: vrsta in obseg gradnje, vrsta
in količina oziroma vrednost blaga, vrsta in obseg storitev. Kadar je
koncesija razdeljena na sklope, se te informacije navedejo za vsak sklop. Po
potrebi opis kakršnih koli možnosti. 6.
Opis uporabljenega postopka podelitve ter, v
primeru podelitve brez predhodne objave, utemeljitev. 7.
Merila iz člena 39, ki so bila
uporabljena za podelitev koncesije ali koncesij. 8.
Datum odločitve ali odločitev o podelitvi
koncesije; 9.
Število prejetih ponudb za posamezno podelitev
koncesije, vključno s: (a) številom prejetih ponudb gospodarskih
subjektov, ki so mala oziroma srednja podjetja, (b) števila prejetih ponudb iz tujine, (c) številom elektronsko prejetih ponudb. 10.
Za vsako podelitev ime, naslov, vključno s
šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov
izbranega(-ih) ponudnika(-ov), vključno z: (a) informacijo, ali je izbrani ponudnik malo
oziroma srednje podjetje, (b) informacijo, ali je bila koncesija
podeljena konzorciju. 11.
Vrednost in glavni finančni pogoji podelitve
koncesije, vključno s pristojbinami in cenami. 12.
Po potrebi za vsako podelitev vrednost in delež
koncesije, ki bo verjetno oddan v podizvajanje tretjim stranem. 13.
Informacije, ali se koncesija nanaša na projekt
in/ali program, financiran s sredstvi iz skladov Evropske unije. 14.
Ime in naslov nadzornega organa in organa,
odgovornega za revizijske in po potrebi mediacijske postopke. Natančne
informacije glede roka za revizijske postopke ali po potrebi ime, naslov,
telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, kjer je
mogoče dobiti te informacije. 15.
Datumi in sklicevanja prejšnjih objav v Uradnem
listu Evropske unije, ki so pomembni za koncesije, sporočene v tem
obvestilu. 16.
Datum odpošiljanja obvestila. 17.
Podrobna metoda izračuna skupne ocenjene
vrednosti koncesije v skladu s členom 6. 18.
Kakršne koli druge pomembne informacije. II. INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA
VKLJUČITI V OBVESTILA O PODELITVI KONCESIJE, OBJAVLJENA V SKLADU S
ČLENOM 27(2) 1.
Ime, identifikacijska številka (kadar je
določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS,
telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega
organa naročnika ali naročnika ter, če posreduje dodatne
informacije druga služba, podatki te službe. 2.
Opis naročila: narava in obseg del, vrste in
količine ali vrednosti blaga, narava in obseg storitev; kadar je koncesija
razdeljena na dele, se te informacije zagotovijo za vsak del. Po potrebi opis
možnosti. 3.
Referenčna številka oziroma številke
nomenklature CPV. 4.
Vrsta javnega organa naročnika ali
naročnika in glavna dejavnost. 5.
Datum odločitve ali odločitev o podelitvi
koncesije; 6.
Za vsako podelitev koncesije, naslov, vključno
s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni
naslov gospodarskih subjektov, ki jim je bila podeljena koncesija. 7.
Vrednost in glavni finančni pogoji podelitve,
vključno s pristojbinami in cenami. 8.
Podrobna metoda izračuna skupne ocenjene
vrednosti koncesije v skladu s členom 6. PRILOGA VI
INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O PODELITVI KONCESIJ, KI SE
NANAŠAJO NA KONCESIJE ZA SOCIALNE IN DRUGE POSEBNE STORITVE (ČLEN 27 (1)) 1.
Ime, identifikacijska številka (kadar je
določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS,
telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega
organa naročnika ali naročnika ter, če posreduje dodatne
informacije druga služba, podatki te službe. 2.
Vrsta javnega organa naročnika ali
naročnika in glavna dejavnost. 3.
Referenčne številke nomenklature CPV; če
je pogodba razdeljena na dele, se te informacije zagotovijo za vsak del. 4.
Vsaj kratek povzetek vrste in količine
storitev ter po potrebi dodatnih gradbenih del in blaga, ki se zagotavljajo. 5.
Število prejetih ponudb. 6.
Vrednost in glavni finančni pogoji podelitve,
vključno s pristojbinami in cenami. 7.
Ime in naslov, vključno s šifro NUTS,
telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov izbranih
gospodarskih subjektov. 8.
Kakršne koli druge pomembne informacije. PRILOGA VII
INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBJAVAH SPREMEMB KONCESIJE V ČASU
NJENE VELJAVNOSTI V SKLADU S ČLENOM 42 1.
Ime, identifikacijska številka (kadar je
določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS,
telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega
organa naročnika ali naročnika ter, če posreduje dodatne
informacije druga služba, podatki te službe. 2.
Referenčne številke nomenklature CPV. 3.
Šifra NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru
koncesij za javne gradnje ali koncesij za gradnje ali šifra NUTS za glavni kraj
dobave ali izvedbe v primeru koncesij za storitve. 4.
Opis koncesije pred spremembo in po njej: vrsta in
obseg gradnje, vrsta in količina oziroma vrednost blaga, vrsta in obseg
storitev. 5.
Kadar je to umestno, spremembe finančnih
pogojev koncesije, vključno s povečanjem cen ali pristojbin, ki jih
povzroči sprememba. 6.
Opis okoliščin, zaradi katerih je bila
potrebna sprememba. 7.
Datum odločitve o podelitvi koncesije. 8.
Po potrebi ime, naslov, vključno s šifro NUTS,
telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov novega
gospodarskega subjekta ali subjektov. 9.
Informacije, ali se koncesija nanaša na projekt
in/ali program, financiran s sredstvi iz skladov Evropske unije. 10.
Ime in naslov nadzornega organa in organa,
odgovornega za revizijske in po potrebi mediacijske postopke. Natančne
informacije glede roka za revizijske postopke ali po potrebi ime, naslov,
telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, kjer je
mogoče dobiti te informacije. 11.
Datumi in sklicevanja prejšnjih objav v Uradnem
listu Evropske unije, ki so pomembni za naročila, sporočena v tem
obvestilu. 12.
Datum odpošiljanja obvestila. 13.
Kakršne koli druge pomembne informacije. PRILOGA VIII
OPREDELITEV NEKATERIH TEHNIČNIH SPECIFIKACIJ Za namene te direktive: 1. „tehnične specifikacije“
pomenijo nekaj od naslednjega: (a) v primeru koncesij za javne gradnje ali
koncesij za gradnje skupek tehničnih predpisov, ki jih vsebuje zlasti
dokumentacija v zvezi s podeljevanjem koncesije in s katerimi so opredeljene
zahtevane značilnosti za material, proizvod ali blago, da je namen
uporabe, za katero jih potrebuje javni organ naročnik ali naročnik,
dosežen. Te značilnosti vključujejo stopnje okoljske in podnebne
uspešnosti, zahteve v zvezi s konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom
(vključno z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti,
uspešnosti, varnosti ali dimenzij, vključno s postopki v zvezi z
zagotavljanjem kakovosti, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi
metodami, pakiranjem, označevanjem in uporabo nalepk, navodili za
uporabnike ter proizvodnimi postopki in metodami v kateri koli fazi
življenjskega cikla gradenj; te značilnosti vključujejo tudi pravila
glede načrtov in ocene stroškov, preizkus, inšpekcijske preglede in pogoje
za sprejemljivost gradenj in konstrukcijskih metod ali tehnik ter vse druge
tehnične pogoje, ki jih lahko predpiše javni organ naročnik ali
naročnik v skladu s splošnimi ali posebnimi predpisi v zvezi z
dokončanimi gradnjami in materiali ali deli, ki jih vključujejo; (b) v primeru koncesij za storitve
specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda
ali storitve, kot so stopnje kakovosti, stopnje okoljske in podnebne
uspešnosti, zahteve za konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom (vključno
z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, uspešnosti,
uporabe proizvoda, varnosti ali dimenzij, vključno z zahtevami v zvezi s
proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli,
preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem in
uporabo nalepk, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki ter metodami v
kateri koli fazi življenjskega cikla dobave ali storitve in postopki ocenjevanja
skladnosti; 2. „standard“ pomeni tehnično
specifikacijo, ki jo odobri pristojni organ za standardizacijo za
ponavljajočo se ali stalno uporabo, s katerim usklajenost ni obvezna in ki
spada v eno izmed naslednjih kategorij: (a) mednarodni standard: standard, ki ga je
prilagodila mednarodna organizacija za standardizacijo in je na voljo javnosti, (b) evropski standard: standard, ki ga je
sprejela evropska organizacija za standardizacijo in je na voljo javnosti, (c) nacionalni standard: standard, ki ga je
sprejela nacionalna organizacija za standardizacijo in je na voljo javnosti; 3. „evropski tehnični atest“
pomeni ugodno tehnično oceno ustreznosti proizvoda za njegovo uporabo v
določen namen, na podlagi izpolnjevanja osnovnih zahtev za gradnje zaradi
ustreznih lastnosti proizvoda in opredeljenih pogojev za uporabo. Evropske
tehnične ateste izdaja organ za tehnična soglasja, ki ga za ta namen
določi država članica; 4. „enotna tehnična specifikacija“
pomeni tehnično specifikacijo, določeno v skladu s postopkom, ki ga
priznavajo države članice in je bil objavljen v Uradnem listu Evropske
unije; 5. „tehnična referenca“ pomeni
kateri koli proizvod, ki so ga pripravili evropski organi za standardizacijo,
razen evropskih standardov, v skladu s postopki, prilagojenimi novim potrebam
trga. PRILOGA IX
ZNAČILNOSTI OBJAVE 1.
Objava obvestil Obvestila iz členov 26 in 27 morajo
javni organi naročniki ali naročniki poslati Uradu za publikacije
Evropske unije in morajo biti objavljena v skladu z naslednjimi pravili: obvestila iz členov 26 in 27 objavi Urad za
publikacije Evropske unije; Urad za publikacije Evropske unije izda javnemu
organu naročniku ali naročniku potrdilo iz člena 28(5). 2.
Objava dopolnilnih ali dodatnih informacij Javni organi naročniki in naročniki specifikacije
ter dodatno dokumentacijo v celoti objavijo na svetovnem spletu. 3.
Format in postopki za elektronsko pošiljanje
obvestil Format in postopek elektronskega pošiljanja
obvestil, kot ju je določila Komisija, sta na voljo na spletnem naslovu
„http://simap.europa.eu“. PRILOGA X
STORITVE IZ ČLENA 17 Referenčna številka CPV || Opis 7511000-4 in od 85000000-9 do 85323000-9 (razen 85321000-5 in 85322000-2) || Storitve na področju zdravstva in socialnega varstva 75121000-0, 75122000-7, 75124000-1 || Upravne storitve na področju izobraževanja, zdravstva in kulture 75300000-9 || Storitve v okviru obveznega socialnega zavarovanja 75310000-2, 75311000-9, 75312000-6, 75313000-3, 75313100-4, 75314000-0, 75320000-5, 75330000-8, 75340000-1 || Storitve v okviru dajatev 98000000-3 || Druge javne, skupne in osebne storitve 98120000-0 || Storitve sindikatov 98131000-0 || Storitve verskih organizacij PRILOGA XI
SEZNAM ZAKONODAJE EVROPSKE UNIJE IZ ČLENA 4(3)(b) Pravice, ki so bile odobrene po postopku, v
katerem je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje javnosti, in katerih
odobritev je temeljila na objektivnih merilih, ne pomenijo „posebnih ali
izključnih pravic“ v smislu te direktive. Spodaj so navedeni postopki, ki
zagotavljajo primerno predhodno preglednost za izdajo dovoljenj na podlagi
drugih zakonodajnih aktov Evropske unije, ki ne pomenijo „posebnih ali
izključnih pravic“ v smislu te direktive: (a)
izdaja dovoljenj za upravljanje naprav za zemeljski
plin v skladu s postopki, določenimi v členu 4
Direktive 98/30/ES; (b)
izdaja dovoljenja ali povabilo za oddajo ponudbe za
gradnjo novih naprav za proizvodnjo električne energije v skladu z
določbami Direktive 96/92/ES; (c)
izdaja dovoljenja v skladu s postopki,
določenimi v členu 9 Direktive 97/67/ES, v zvezi s poštnimi
storitvami, ki niso ali ne bodo rezervirane; (d)
postopek za izdajo dovoljenja za opravljanje
dejavnosti, ki vključuje izkoriščanje ogljikovodikov, v skladu z
Direktivo 94/22/ES; (e)
javna naročila storitev v smislu
Uredbe (ES) št. 1370/2007, ki so bila oddana na podlagi za konkurenco
odprtega razpisnega postopka v skladu s členom 5(3) Uredbe. PRILOGA XII
ZAHTEVE V ZVEZI Z OPREMO ZA ELEKTRONSKO SPREJEMANJE PONUDB IN VLOG 1.
Naprave za elektronsko sprejemanje ponudb in vlog
morajo s tehničnimi sredstvi in ustreznimi postopki zagotoviti vsaj, da: (a)
je mogoče točen čas in datum
prejetja ponudb in vlog natančno določiti; (b)
se lahko ustrezno zagotovi, da pred določenimi
roki nihče nima dostopa do podatkov, poslanih v skladu s temi zahtevami; (c)
se, če je kršena prepoved tega dostopa, lahko
ustrezno zagotovi, da se kršitev zlahka zazna; (d)
lahko samo pooblaščene osebe določijo ali
spremenijo datume odpiranja prejetih dokumentov; (e)
se med različnimi fazami postopka podeljevanja
koncesije omogoči dostop do vseh predloženih podatkov ali dela teh
podatkov izključno ob hkratnem ukrepanju pooblaščenih oseb; (f)
hkratno ukrepanje pooblaščenih oseb
omogoči dostop do poslanih podatkov šele po predpisanem datumu; (g)
so podatki, prejeti in odprti v skladu s temi
zahtevami, še naprej dostopni samo osebam, pooblaščenim za seznanitev z njimi,
in (h)
avtentifikacija ponudb ustreza zahtevam iz te
priloge. PRILOGA XIII
INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V PREDHODNIH INFORMATIVNIH OBVESTILIH O
KONCESIJAH ZA SOCIALNE IN DRUGE POSEBNE STORITVE
(iz člena 26(3)) 1.
Ime, identifikacijska številka (kadar je
določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS,
telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega
organa naročnika ali naročnika ter, če posreduje dodatne
informacije druga služba, podatki te službe. 2.
Po potrebi elektronski ali spletni naslov, kjer
bodo na voljo specifikacije in kakršni koli dodatni dokumenti. 3.
Vrsta javnega organa naročnika ali
naročnika in glavna dejavnost, ki se opravlja. 4.
Referenčne številke nomenklature CPV; če
je naročilo razdeljeno na več sklopov, se te informacije navedejo za
vsak sklop posebej. 5.
Šifra NUTS za glavni kraj dobave ali izvedbe
koncesij za storitve. 6.
Opis storitev ter po potrebi povezanih gradenj in
blaga, ki so predmet naročila. 7.
Predvidena skupna vrednost koncesij; če je koncesija
razdeljena na več sklopov, se te informacije navedejo za vsak sklop
posebej. 8.
Pogoji za sodelovanje. 9.
Če je primerno, roki za vzpostavitev stika z
javnim organom naročnikom ali naročnikom glede sodelovanja. 10.
Če je primerno, kratek opis glavnih
značilnosti postopka podeljevanja, ki se uporablja. 11.
Kakršne koli druge pomembne informacije. [1] COM(2010) 608 konč.,
točka 1.4, predlog št. 17. [2] UL C …, str. [3] UL C …, str. [4] COM(2010) 2020 konč.,
3.3.2010. [5] UL L 204, 21.7.1998,
str. 1. [6] UL L 27, 30.1.1997, str. 20. [7] UL L 15, 21.1.1998,
str. 14. [8] UL L 164, 30.6.1994,
str. 3. [9] UL L 315, 3.12.2007,
str. 1. [10] UL L 18, 21.1.1997,
str. 1. [11] UL L 18, 21.1.1997,
str. 1. [12] UL L 395, 30.12.1989, str. 33. [13] UL L 76, 23.3.1992, str. 14. [14] UL L 281, 23.11.1995, str. 31. [15] UL L 55, 28.2.2011, str. 13. [16] UL L 154, 21.6.2003, str. 1. [17] Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra
2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti [18] UL L 293, 31.10.2008, str. 3. [19] UL L 315, 3.12.2007. [20] UL L 193, 18.7.1983,
str. 1. Direktiva, kakor je bila
nazadnje spremenjena z Direktivo 2001/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL
L 283, 27.10.2001, str. 28). [21] UL L 217, 20.8.2009, str. 76. [22] UL L 217, 20.8.2009, str. 76. [23] UL L 340, 16.12.2002, str. 1. [24] UL L 13, 19.1.2000, str. 12. [25] UL L 274, 20.10.2009, str. 36. [26] UL L 53, 26.2.2011, str. 66. [27] UL L 210, 31.7.2006, str. 19. [28] UL L 395, 30.12.1989,
str. 33. [29] UL L 218, 13.8.2008,
str. 30. [30] UL L 300, 11.11.2008, str. 42. [31] UL L 192, 31.07.2003, str. 54. [32] UL C 316, 27.11.1995,
str 48. [33] UL L 164, 22.06.2002, str. 3. [34] UL L 166, 28.06.1991, str. 77. [35] UL L 185, 16.8.1971, str. 15. [36] V primeru različnih razlag nomenklatur CPV in NACE se
uporablja nomenklatura CPV. [37] UL L 120, 15.5.2009,
str. 5.