OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje predloga

– Razlogi za predlog in njegovi cilji

Strategija Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast [COM(2010) 2020] temelji na treh medsebojno povezanih prednostnih nalogah, ki druga drugo krepijo: razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju in inovacijah; spodbujanje nizkoogljičnega, z viri gospodarnega in konkurenčnega gospodarstva; in utrjevanje gospodarstva z visoko stopnjo zaposlenosti, ki krepi socialno in teritorialno kohezijo.

Javna naročila imajo v strategiji Evropa 2020 ključno vlogo kot eden izmed tržnih instrumentov, ki ga je treba uporabiti za dosego teh ciljev, in sicer z izboljšanjem poslovnega okolja in pogojev za posel, da se rodijo inovacije, ter s spodbujanjem širše uporabe zelenih javnih naročil, ki so korak na poti do z viri gospodarnega in nizkoogljičnega gospodarstva. Obenem je v strategiji Evropa 2020 tudi poudarjeno, da je treba s politiko na področju javnih naročil zagotoviti najučinkovitejšo rabo sredstev, trg javnih naročil pa mora ostati odprt po vsej Uniji.

Za obvladovanje teh izzivov je treba veljavno zakonodajo o javnih naročilih revidirati in posodobiti, da bi bila bolj primerna za obravnavanje razvijajočega se političnega, socialnega in gospodarskega okvira. To ne zadeva le javnih naročil države in javnih organov, temveč tudi javna naročila operaterjev gospodarskih javnih služb, ki imajo svoje posebne predpise za javna naročila.

Evropska komisija je v svojem sporočilu z dne 13. aprila 2011 z naslovom „Akt za enotni trg: dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja“ med dvanajst ključnih prednostnih ukrepov, ki jih morajo sprejeti institucije EU pred letom 2012, vključila revidiran in moderniziran zakonodajni okvir za javna naročila, s katerim bo dodeljevanje naročil postalo bolj prožno, javna naročila pa bodo bolje uporabljena v podporo drugim politikam.

Ta predlog ima dva dopolnjujoča se cilja:

· povečati učinkovitost porabe sredstev, da se zagotovijo najboljši možni rezultati v smislu cenovne primernosti. To pomeni zlasti poenostavitev in zagotovitev večje prožnosti veljavnih predpisov o javnih naročilih. Racionalizirani in učinkovitejši postopki bodo koristili vsem gospodarskim subjektom ter spodbudili sodelovanje MSP in čezmejnih ponudnikov v njih.

· Naročnikom omogočiti boljšo uporabo javnih naročil v podporo skupnim družbenim ciljem, kot so varovanje okolja, večja učinkovitost virov in energetska učinkovitost, spopadanje s podnebnimi spremembami, spodbujanje inovacij, zaposlenost in socialna vključenost ter zagotavljanje najboljših možnih pogojev za nudenje visokokakovostnih socialnih storitev.

– Splošno ozadje

Javna naročila imajo pomembno vlogo v splošni gospodarski uspešnosti Evropske unije. V Evropi porabijo javni organi okrog 18 % BDP za blago, gradnje in storitve. Glede na obseg nabav se javno naročanje lahko uporabi kot močan vzvod pri oblikovanju enotnega trga za spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti.

Veljavna generacija direktiv o javnih naročilih, in sicer direktivi 2004/17/ES[1] in 2004/18/ES[2], je rezultat dolgega razvojnega obdobja, ki se je začelo leta 1971 s sprejetjem Direktive 71/305/EGS. Poglavitni cilj navedenih direktiv je z zagotavljanjem preglednih in nediskriminatornih postopkov zagotoviti, da lahko gospodarski subjekti z enotnega trga polno izkoristijo osnovne svoboščine na področju javnih naročil.

Natančna ekonomska ocena je pokazala, da sta direktivi o javnem naročanju do določene mere dosegli svoje cilje. Zagotovili sta večjo preglednost in večjo konkurenco, z nižjimi cenami pa tudi merljive prihranke.

Kljub temu so zainteresirane strani izrazile zahtevo po reviziji direktiv o javnih naročilih zaradi poenostavitve predpisov, povečanja njune učinkovitosti in uspešnosti ter izboljšanja njune ustreznosti za obravnavanje razvijajočega se političnega, socialnega in gospodarskega okvira. Racionalizirani in učinkovitejši postopki bodo povečali prožnost za naročnike, koristili vsem gospodarskim subjektom ter spodbudili sodelovanje MSP in čezmejnih ponudnikov v njih. Izboljšani predpisi za javna naročila bodo hkrati naročnikom omogočili boljšo uporabo javnih naročil v podporo skupnim družbenim ciljem, kot so varovanje okolja, večja učinkovitost virov in energetska učinkovitost, spopadanje s podnebnimi spremembami, spodbujanje inovacij in socialna vključenost ter zagotavljanje najboljših možnih pogojev za nudenje visokokakovostnih socialnih storitev. Te usmerjenosti so potrdili rezultati posvetovanj med zainteresiranimi stranmi, ki jih je spomladi leta 2011 izvedla Evropska komisija in pri katerih je velika večina zainteresiranih strani podpirala predlog o reviziji direktiv o javnih naročilih, da bi ju bolje prilagodili novim izzivom, s katerimi se soočajo tako naročniki kot tudi gospodarski subjekti.

– Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Predlagana nova direktiva o naročilih javnih organov in ta predlog bosta nadomestila direktivi 2004/17/ES in 2004/18/ES kot osrednja elementa zakonodajnega okvira Evropske unije za javna naročila.

Direktivo bodo dopolnjevali dodatni elementi navedenega zakonodajnega okvira:

· Direktiva 2009/81/ES[3] določa posebne predpise za javna naročila za obrambo in občutljive nakupe na varnostnem področju,

· Direktiva 92/13/EGS[4] uvaja skupna standarde za nacionalne revizijske postopke, da se zagotovi razpoložljivost hitrih in učinkovitih pritožbenih sredstev v vseh državah EU v primerih, kadar ponudniki menijo, da so bila naročila dodeljena nepravično.

– Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

S to pobudo se izvajajo strategija Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast [COM(2010) 2020] ter vodilne pobude iz navedene strategije o evropski digitalni agendi [COM(2010) 245], o Uniji inovacij [COM(2010) 546], celostni industrijski politiki za dobo globalizacije [COM(2010) 614], Energiji 2020 [COM(2010) 639] in Evropi, gospodarni z viri [COM(2011) 21]. Prav tako izvaja Akt za enotni trg [COM(2011) 206], zlasti njegov dvanajsti ključni ukrep „revidiran in moderniziran zakonodajni okvir za javna naročila“. Pobuda je del strateške pobude delovnega programa Komisije za leto 2011.

2. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka

– Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev

Evropska komisija je 27. januarja 2011 objavila Zeleno knjigo o modernizaciji politike EU na področju javnih naročil – Za učinkovitejši evropski trg javnih naročil[5], s čimer je začela obsežno javno posvetovanje v zvezi z možnostmi, da bi se prek zakonodajnih sprememb olajšalo dodeljevanje naročil in da bi to postalo bolj prožno ter da bi se omogočila boljša uporaba javnih naročil v podporo drugim politikam. Cilj zelene knjige je bil opredeliti številna ključna področja za reformo in pozvati zainteresirane strani k predložitvi mnenj o konkretnih možnostih za zakonodajne spremembe. Med obravnavanimi zadevami so bile potrebe po postopkih za poenostavitev in izboljšanje fleksibilnosti, strateška uporaba javnih naročil za spodbujanje drugih ciljev politike, izboljšanje dostopa MSP do javnih naročil ter preprečevanje favoriziranja, korupcije in konfliktov interesov.

Javno posvetovanje se je končalo 18. aprila 2011 in je imelo velik odziv. Prispelo je skupno 623 odgovorov, ki so jih poslale različne zainteresirane strani, med drugim organi držav članic na državni ravni, lokalni in regionalni javni naročniki ter njihova združenja, podjetja, industrijska združenja, akademiki, organizacije civilne družbe (vključno s sindikati) in posamezni državljani. Večina odgovorov je prispela iz Združenega kraljestva, Nemčije, Francije, nekaj manj pa iz Belgije, Italije, Nizozemske, Avstrije, Švedske, Španije in Danske.

Rezultati posvetovanja so povzeti v zbirnem dokumentu[6], 30. junija 2011 pa so bili predstavljeni na javni konferenci[7], na kateri je o njih potekala razprava.

Povzetek in upoštevanje odgovorov

Velika večina zainteresiranih strani se je strinjala s pobudo Evropske komisije za revizijo trenutne politike na področju javnih naročil. Med različnimi temami, obravnavanimi v zeleni knjigi, so zainteresirane strani močno poudarile zlasti potrebo po poenostavitvi postopkov in zagotovitvi njihove večje prožnosti. Prav tako je med zainteresiranimi stranmi obstajalo soglasje, da so predpisi za javna naročila gospodarskih javnih služb še vedno relevantni. Prepričljiva večina vprašancev se je strinjala, da še vedno obstaja potreba po nizu specifičnih predpisov, ki se bodo uporabljali za operaterje gospodarskih javnih služb in da različni predpisi, ki se nanašajo na operaterje, ustrezno odražajo specifične lastnosti javnih naročil gospodarskih javnih služb.

Obenem se je prepričljiva večina vprašancev strinjala tudi s tem, da so merila, ki se uporabljajo za opredeljevanje subjektov, za katere veljajo predpisi za gospodarske javne službe (dejavnosti, ki jih zadevni subjekti izvajajo, njihov statut in, v primeru zasebnih subjektov, obstoj posebnih ali ekskluzivnih pravic), še vedno ustrezna in jih je treba ohraniti. Večina vprašancev se prav tako strinja, da se tržna usmerjenost ali usmerjenost v iskanje dobička zasebnih podjetij ne more upoštevati kot zadostna, da bi zagotavljala objektivna in pravična javna naročanja, kadar ta podjetja delujejo na podlagi posebnih ali ekskluzivnih pravic.

Glede strateške uporabe javnih naročil za doseganje družbenih ciljev iz strategije Evropa 2020 so bila mnenja zainteresiranih strani deljena. Številne zainteresirane strani, zlasti podjetja, so bile na splošno nenaklonjene zamisli o uporabi javnih naročil v podporo drugih ciljev politike. Druge zainteresirane strani, zlasti organizacije civilne družbe, pa so tako strateško uporabo odločno podprle in se zavzele za daljnosežne spremembe temeljnih načel politike Evropske unije na področju javnih naročil.

– Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Poleg posvetovanja v obliki zelene knjige je Evropska komisija v obdobju 2010/2011 izvedla celovito oceno učinka in učinkovitosti zakonodaje EU na področju javnih naročil, pri čemer se je opirala na široko paleto dokazil in novih neodvisnih raziskav. Študije so ocenjevale zlasti stroške in učinkovitost postopkov javnih naročil, izdajo čezmejnih javnih naročil, dostop MSP do trgov javnih naročil ter strateško rabo javnih naročil v Evropi. Kar zadeva javna naročila gospodarskih javnih služb, se je v ocenah proučevalo, ali so sektorji gospodarskih javnih služb zdaj bolj izpostavljeni konkurenci, kot so bili v času sprejetja predpisov za javna naročila.

Izsledki ocene so pokazali, da se zakonodajna dejavnost za liberalizacijo dostopa do sektorjev gospodarskih javnih služb še ni odrazila kot trajnosten ali učinkovit konkurenčni pritisk na prvotne operaterje. V mnogih sektorjih gospodarskih javnih služb se visoke ravni koncentracije na trgu ali šibka konkurenca še naprej opazujejo. Ocene so privedle so zaključka, da se položaj še ni razvil do te mere, ko bi se konkurenca lahko štela za dovolj močno po celotnem sektorju, da bi bilo mogoče izključiti sektorje iz področja uporabe direktive o javnih naročilih gospodarskih javnih služb. Na splošno se še vedno uporablja utemeljitev direktive, čeprav je nekatere specifične izjeme pri uporabi predpisov za javna naročila mogoče upravičiti na podlagi temeljite analize, ki se opravi za vsak posamični primer.

– Ocena učinka

Ocena učinka in njen povzetek vsebujeta pregled različnih možnosti za vsako od petih skupin ključnih vprašanj (upravna organizacija, področje uporabe, postopki, strateško javno naročanje in dostop do trgov javnih naročil). Na podlagi analize prednosti in slabosti različnih možnosti je bil opredeljen sveženj prednostnih možnosti, ki naj bi zagotovile čim večje sinergije med različnimi rešitvami, ki bodo omogočile, da bodo prihranki zaradi ene vrste ukrepa nevtralizirali povezane stroške, povzročene z drugim (npr. morebitne večje postopkovne zahteve zaradi strateškega naročanja bi se lahko delno nevtralizirale s prihranki, povezanimi z izboljšanim načrtovanjem postopkov javnega naročanja.). Te prednostne možnosti so podlaga tega predloga.

Osnutek poročila o oceni učinka je pregledal Odbor za oceno učinka, ki je zahteval spremembe zlasti v zvezi z opredelitvijo posebnih elementov zakonodajnega okvira, ki jih je treba obravnavati, opisom obravnavanih možnosti, bolj poglobljeno analizo stroškov in koristi izbranih krovnih ukrepov ter sistematično združitvijo mnenj zainteresiranih strani pri opredelitvi težave in kot dopolnitev analize učinkov. Ta priporočila za izboljšanje so bila vključena v končno poročilo. Mnenje o poročilu, ki ga je izdal odbor za oceno učinka, se objavi skupaj s tem predlogom, končnim poročilom o oceni učinka in njegovim povzetkom.

3. Pravni elementi predloga

– Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 53(1) ter členih 62 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

– Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti se uporablja, če ta predlog ne spada v izključno pristojnost Unije.

Države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predloga zaradi naslednjih razlogov:

Usklajevanje postopkov za oddajo javnih naročil, ki presegajo nekatere mejne vrednosti, se je izkazalo za pomembno orodje za doseganje notranjega trga na področju nakupov s strani javnih služb. Zagotavlja namreč učinkovit in enak dostop do naročil za gospodarske subjekte po vsem notranjem trgu. Izkušnja z direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES ter zgodnjimi generacijami direktiv o javnih naročilih je pokazala, da postopki javnega naročanja v Evropi zagotavljajo preglednost in objektivnost v javnem naročanju, katerih rezultat so precejšnji prihranki in izboljšani rezultati javnega naročanja, ki koristijo operaterjem gospodarskih javnih služb, njihovim strankam in navsezadnje evropskim davkoplačevalcem.

Tega cilja ne bi bilo mogoče zadovoljivo doseči z ukrepi držav članic, katerih neizogibni rezultat bi bile razhajajoče se zahteve in morebitne nasprotujoče si postopkovne ureditve, ki bi povečale regulativno zapletenost in povzročile neutemeljene ovire za čezmejne dejavnosti.

Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti.

– Načelo sorazmernosti

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti, saj ne presega tistega, kar je nujno za doseganje cilja v zvezi z zagotavljanjem pravilnega delovanja notranjega trga s sklopom postopkov javnega naročanja, usklajenih na evropski ravni. Poleg tega temelji na pristopu „zbirke orodij“, ki omogoča državi članici kar največjo prožnost pri prilagoditvi postopkov in orodij njenim posebnim okoliščinam.

V primerjavi s sedanjima direktivama bo ta predlog zmanjšal upravno obremenitev, povezano z izpeljavo postopkov, tako za naročnike kot tudi za gospodarske subjekte; v primeru, da se predvidevajo nove zahteve (na primer v okviru strateških naročil), se to izravna z odpravo omejitev na drugih področjih.

– Izbira instrumentov

Glede na to, da predlog temelji na členu 53(1) ter členih 62 in 114 PDEU, Pogodba ne bi dovoljevala uporabe uredbe za določbe, ki bi se uporabljale za javno naročanje blaga in storitev. Zato je predlagani instrument direktiva.

Med oceno učinka je bilo veliko nezakonodajnih možnosti zavrnjenih zaradi razlogov, ki so podrobno navedeni v oceni učinka.

4. Proračunske posledice

Predlog ne vpliva na proračun.

5. Dodatne informacije

– Razveljavitev veljavne zakonodaje

S sprejetjem predloga bo razveljavljena veljavna zakonodaja (Direktiva 2004/17/EGS).

– Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti

Predlog vključuje klavzulo o pregledu ekonomskih učinkov mejnih vrednosti.

– Ukrepi za prenos in obrazložitveni dokumenti

Predlog se nanaša na področje, na katerem je zakonodaja Unije namenjena usklajevanju, hkrati pa pomembno vpliva na širok razpon nacionalnih pravosodnih sektorjev. Ne glede na to, da je njihova vloga usklajevanje, številne določbe prinašajo popolno skladnost, predlog pa vsebuje veliko število pravnih obveznosti. Države članice dopolnjujejo pravila Unije z nacionalnimi dodatnimi določbami, tako da celotni sistem začne delovati.

V tem okviru je Komisija opredelila številne dejavnike, pri katerih so potrebne razlage držav članic zaradi pravilnega razumevanja ukrepov za prenos in delovanja celotnega sistema pravil oddaje javnih naročil na nacionalni ravni:

– ukrepi za prenos in za izvajanje se sprejemajo na različnih institucionalnih ravneh (nacionalna/zvezna, regionalna, lokalna);

– za nameček k tem različnim regulatornim ravnem so v številnih državah članicah predpisi uvedeni tudi glede na zadevni sektor ali vrsto zadevnega naročila;

– upravni ukrepi splošne ali specifične narave dopolnjujejo glavni zakonodajni okvir, v nekaterih primerih pa se z njim pokrivajo.

Samo države članice lahko razložijo, kako se z različnimi ukrepi prenašajo direktive Unije v sektorju javnega naročanja in kakšen je medsebojni vpliv posameznih ukrepov.

Iz teh razlogov je poročanje o dokumentih, ki pojasnjujejo odnos med različnimi deli te direktive in ustreznimi deli nacionalnih ukrepov za prenos, treba opraviti skupaj s poročanjem o ukrepih za prenos, zlasti o tabelah skladnosti, ki predstavljajo operativno orodje za analizo nacionalnih ukrepov.

– Evropski gospodarski prostor

Predlagani akt se nanaša na zadevo EGP in ga je zato treba razširiti na Evropski gospodarski prostor.

– Podrobna obrazložitev predloga

1) Poenostavitev in večja prožnost postopkov javnega naročanja

Predlagana direktiva predvideva poenostavitev in večjo prožnost postopkovne ureditve iz veljavnih direktiv o javnih naročilih. Za ta namen vključuje naslednje ukrepe:

Pojasnitev področja uporabe: Temeljni koncept „javno naročanje“, ki se pojavi tudi v naslovu predlagane direktive, je bil na novo uveden, da bi se bolje opredelila področje uporabe in namen zakonodaje o javnih naročilih ter olajšala uporaba mejnih vrednosti. Opredelitve nekaterih ključnih pojmov, ki določajo področje uporabe Direktive (kot so oseba javnega prava, javna naročila gradenj in storitev, mešana naročila), so bile spremenjene ob upoštevanju sodne prakse Sodišča. Predlog skuša tudi ohraniti kontinuiteto v uporabi pojmov in konceptov, ki so se več let razvijali s sodno prakso Sodišča in jih uporabniki dobro poznajo. V zvezi s tem je treba opozoriti, da manjša odstopanja od besedila ali predstavitve iz predhodnih direktiv ne pomenijo nujno spremembe vsebine, temveč so bila uvedena zaradi poenostavitve besedil.

Pojem posebnih ali izključnih pravic je bistvenega pomena za opredelitev področja uporabe te direktive, saj za subjekte, ki v smislu te direktive niso javni organi naročniki niti javna podjetja, ta direktiva velja le, v kolikor ti subjekti opravljajo eno od dejavnosti na podlagi teh pravic. Zato je primerno pojasniti, da pravice, odobrene po postopku, v katerem je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje javnosti in v katerem je odobritev teh pravic temeljila na objektivnih merilih, zlasti v skladu z zakonodajo Unije, za namene te direktive ne predstavljajo posebnih ali izključnih pravic.

Tradicionalno ločevanje med tako imenovanimi prednostnimi in neprednostnimi storitvami (storitvami „A“ in „B“) bo odpravljeno. Rezultati ocene so pokazali, da omejitev polne uporabe zakonodaje o javnih naročilih na omejeno skupino storitev ni več upravičena. Izkazalo se je še, da pravna ureditev javnih naročil ni prilagojena socialnim storitvam, ki potrebujejo poseben sklop predpisov (glej v nadaljevanju).

Na podlagi rezultatov ocene je področje uporabe v smislu sektorjev, ki jih zajema, ostalo v veliki meri nespremenjeno. Vendar so bila naročila, namenjena za raziskovanje nafte in plina, umaknjena iz področja uporabe, saj je bilo ugotovljeno, da je v tem sektorju neprestano prisoten tolikšen konkurenčni pritisk, da disciplina javnega naročanja, ki jo vnaša Direktiva, ni več potrebna. Konkurenčne razmere v tem sektorju dejavnosti so bile pregledane v okviru štirih različnih zahtevkov za izvzetje v skladu s sedanjim členom 30[8]. V vseh štirih primerih je bilo dosledno ugotovljeno, da ustrezni geografski trg obsega ves svet, kar je poleg tega v skladu z uveljavljeno prakso v primerih združitev[9]. Sklepi so dosledno kazali na to, da trg odkrivanja ni zelo koncentriran. Poleg družb v lasti držav je za trg značilna prisotnost treh mednarodnih vertikalno povezanih zasebnih akterjev, tako imenovanih „super velikih“ (BP, ExxonMobil in Shell), ter nekaj tako imenovanih „velikih“, pri čemer je posamični tržni delež celo „super velikih“ znatno pod enim odstotkom. Ugotovljeno je bilo, da vse to predstavlja znake neposredne izpostavljenosti konkurenci, dostop do trga pa je dodatno liberaliziran prek določb direktive o izdajanju dovoljenj v zvezi z ogljikovodiki[10]. Zato je ustrezno poenostaviti pravni položaj in zmanjšati upravno obremenitev vseh zadevnih strani (naročnikov, držav članic, Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Sveta) z določitvijo, da ni treba sprejeti posameznih sklepov na podlagi člena 30 v zvezi z vsako od preostalih 23 držav članic.

Pristop, ki temelji na zbirki orodij: Države članice bodo zagotovile tri osnovne oblike postopkov, ki že obstajajo v okviru veljavnih direktiv: odprte in omejene postopke ter postopke s pogajanji s predhodnim javnim razpisom. Poleg tega lahko bodisi kot standardni postopek bodisi ob upoštevanju določenih pogojev predvidijo tudi inovacijska partnerstva, novo obliko postopka za inovativna javna naročila (glej spodaj).

Naročniki bodo imeli na voljo tudi sklop šestih posebnih tehnik in orodij za javno naročanje, namenjenih za združena in elektronska javna naročila: okvirne sporazume, dinamične nabavne sisteme, elektronske dražbe, elektronske kataloge, centralne nabavne organe in skupno javno naročanje. Navedena orodja so bila v primerjavi z veljavno direktivo izboljšana in pojasnjena zaradi poenostavitve elektronskega javnega naročanja.

Spodbujanje e-javnih naročil: Naročniki lahko z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev in elektronsko obdelavo transakcij ustvarijo precejšnje prihranke, izboljšajo rezultate javnih naročil in hkrati zmanjšajo nesmotrno porabo sredstev in število napak. Cilj predloga je pomagati državam članicam pri prehodu na elektronska javna naročila, kar bo ponudnikom omogočilo sodelovanje v spletnih postopkih za oddajo javnih naročil na notranjem trgu. Predlagana direktiva zato določa obvezno elektronsko pošiljanje obvestil in obvezno razpoložljivost razpisne dokumentacije v elektronski obliki ter določa dveletno prehodno obdobje za prehod na izključno elektronsko komuniciranje, zlasti na elektronsko predložitev, v vseh postopkih javnega naročanja. Racionalizira in izboljšuje dinamične nabavne sisteme in elektronske kataloge, orodja za popolnoma elektronsko oddajanje javnih naročil, ki so prilagojena zlasti javnemu naročanju centralnih nabavnih organov z visoko stopnjo združevanja. Instrument e‑javnega naročanja bi javnim organom naročnikom tudi omogočil preprečevati, odkriti in popravljati napake, katerih vzrok je večinoma napačno razumevanje ali tolmačenje pravil o javnem naročanju.

Posodobitev postopkov: Predlog predvideva prožnejši in uporabniku prijazen pristop za nekatere pomembne značilnosti postopkov javnega naročanja. Roki za sodelovanje in predložitev ponudb so bili skrajšani, kar omogoča hitrejše in racionalizirano javno naročanje. Ločevanje med izborom ponudnikov in oddajo naročila, ki je pogosto vzrok napak in nesporazumov, je zdaj prožnejše in omogoča naročnikom, da določijo najuporabnejše zaporedje s preučitvijo meril za oddajo naročil pred merili za izbor ter kot merilo za dodelitev upoštevajo organizacijo in kakovost osebja, dodeljenega za izvedbo naročila.

Postopek za izvzetje za naročila, oddana na dovolj konkurenčnih trgih (trenutni „sklepi na podlagi člena 30“), je bil poenostavljen in racionaliziran. Številna izvzetja, zlasti v praksi pomembna izvzetja znotraj skupine in skupnih podjetij, so bila prav tako pregledana in pojasnjena.

Sprememba naročil med njihovim izvajanjem postaja za uporabnike čedalje pomembnejše in bolj problematično vprašanje. Posebna določba o spremembi naročil povzema osnovne rešitve, ki jih je razvila sodna praksa, in zagotavlja pragmatično rešitev za obravnavanje nepredvidenih okoliščin, ki zahtevajo prilagoditev javnega naročila med njegovim izvajanjem.

2) Strateška uporaba javnih naročil v odziv na nove izzive

Predlagana direktiva temelji na načelu omogočanja, ki naročnikom zagotavlja instrumente, potrebne za spodbujanje doseganja strateških ciljev Evrope 2020 z uporabo njihove kupne moči za javna naročila blaga in storitev, ki spodbujajo inovacije, varujejo okolje in se spopadajo s podnebnimi spremembami ter izboljšujejo zaposlitvene možnosti, javno zdravje in socialne razmere.

Stroški v življenjskem ciklu: Predlog zagotavlja naročnikom možnost, da utemeljijo svoje odločitve o oddaji naročila s stroški življenjskega cikla izdelkov, storitev ali gradenj, ki so predmet naročila. Življenjski cikel vključuje vse faze obstoja izdelka ali gradenj ali izvajanja storitve, od nabave surovin ali ustvarjanja virov do odstranitve, uničenja in dokončanja. Stroški, ki jih je treba upoštevati, vključujejo neposredne denarne izdatke in zunanje okoljske stroške, če se lahko finančno ovrednotijo in preverijo. Kjer je bila razvita skupna metodologija Evropske unije za izračun stroškov v življenjskem ciklu, jo morajo naročniki uporabljati.

Proizvodni postopek: Naročniki se lahko v tehničnih specifikacijah in merilih za oddajo naročil sklicujejo na vse dejavnike, ki so neposredno povezani s proizvodnim postopkom, samo če se nanašajo na vidike proizvodnega procesa, ki so tesno povezani s proizvodnjo naročenega blaga ali zagotavljanjem naročene storitve. S tem so izključene zahteve, ki niso povezane s postopkom zagotavljanja izdelkov, gradenj oziroma storitev iz javnega naročila, kot je zahteva glede splošne družbene odgovornosti podjetij, ki zajemajo izvajalčevo celotno dejavnost.

Oznake: naročniki lahko zahtevajo, da imajo gradnje, blago ali storitve posebne oznake, ki potrjujejo okoljske, socialne ali druge značilnosti, če sprejmejo tudi enakovredne oznake. To velja na primer za evropske ali (več)nacionalne ekološke oznake ali oznake, ki potrjujejo, da se za izdelek ne izkorišča delo otrok. Zadevni sistemi potrjevanja se morajo nanašati na značilnosti, povezane s predmetom naročila, temeljiti pa morajo na znanstvenih informacijah, pridobljenih po odprtem in preglednem postopku ter dostopnih vsem zainteresiranim stranem.

Sankcije za kršitve obvezne socialne, delovne in okoljske zakonodaje: Na podlagi predlagane direktive lahko naročnik izključi gospodarske subjekte iz postopka, če ugotovi kršitve obveznosti, določenih z zakonodajo Unije, na področju socialnega, delovnega ali okoljskega prava ali določb mednarodnega delovnega prava. Poleg tega bodo morali naročniki ponudbe zavrniti, če bodo ugotovili, da so zaradi kršitev zakonodaje Unije na področju socialnega, delovnega ali okoljskega prava izjemno nizke.

Socialne storitve: Ocena učinka in učinkovitosti zakonodaje EU o javnih naročilih je pokazala, da imajo socialne, zdravstvene in izobraževalne storitve posebne značilnosti in so zato neustrezne za uporabo rednih postopkov za oddajo javnih naročil storitev. Te storitve se običajno izvajajo v posebnem okviru, ki se po državah članicah zelo razlikuje zaradi različnih upravnih, organizacijskih in kulturnih okoliščin. Storitve imajo po svoji naravi le zelo omejeno čezmejno razsežnost. Države članice bi zato morale imeti široko polje proste presoje pri organiziranju izbora izvajalcev storitev. V predlogu je to upoštevano z določitvijo posebne ureditve za naročila teh storitev v vrednosti, ki presega mejno vrednost 1 000 000 EUR, ter uvedbo upoštevanja samo temeljnih načel preglednosti in enake obravnave. Kvantitativna analiza vrednosti naročil zadevnih storitev, oddanih gospodarskim subjektom iz tujine, je pokazala, da za naročila pod to vrednostjo običajno ni čezmejnega zanimanja, kar zadeva javna naročila v sektorjih gospodarskih javnih služb.

Inovacije: Raziskave in inovacije imajo ključno vlogo v strategiji Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Naročnikom bi bilo treba omogočiti, da kupujejo oziroma naročajo inovativne izdelke in storitve, ki spodbujajo prihodnjo rast ter povečujejo učinkovitost in kakovost javnih storitev. Predlog zato predvideva partnerstvo za inovacije, nov poseben postopek za razvoj in poznejše naročilo novih, inovativnih izdelkov, gradenj in storitev, če se ti lahko zagotovijo v skladu z dogovorjeno kakovostjo izvedbe in dogovorjenimi stroški. Predlog tudi izboljšuje in poenostavlja postopek konkurenčnega dialoga ter olajšuje skupni postopek čezmejnega javnega naročanja, ki je pomemben instrument inovativnega naročanja.

3) Boljši dostop do trga za MSP in novoustanovljena podjetja

Mala in srednja podjetja (MSP) imajo velik potencial za ustvarjanje delovnih mest, rast in inovacije. Preprost dostop do trgov javnih naročil jim lahko pomaga sprostiti ta potencial, naročnikom pa omogoča razširitev baze dobaviteljev, kar pozitivno vpliva na večjo konkurenco pri javnih naročilih. Da bi bila javna naročila čim bolj dostopna za MSP, je Evropska komisija leta 2008 objavila „Evropski kodeks najboljših praks, ki lajšajo dostop malih in srednjih podjetij do oddaje javnih naročil“[11]. Predlog temelji na tem dokumentu in določa konkretne ukrepe za odpravo ovir za dostop MSP do trga.

Poenostavitev zahtev v zvezi z informacijami: Zato se predvideva, da naročniki lahko uporabljajo merila iz predlagane direktive o javnih naročilih in da so, kadar jih uporabijo, obvezani uporabljati določbe, ki zadevajo zlasti zgornjo mejo za zahteve v zvezi z minimalnim prometom, ter določbe zlasti v zvezi s samocertificiranjem.

Boljši dostop do okvirnih sporazumov: Na podlagi veljavne direktive ni omejitev trajanja okvirnih sporazumov, sklenjenih v sektorju javnih služb. To pa lahko povzroči zaprtje trga. Predlog trajanje omejuje na štiri leta (razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah), s čimer se bo izboljšal dostop do poslovnih priložnosti, konkurenca pa se bo okrepila, med drugim tudi v korist MSP.

Neposredno plačilo podizvajalcev: Države članice lahko določijo, da lahko podizvajalci zaprosijo, da jim naročnik neposredno plača blago, gradnje in storitve, zagotovljene glavnemu izvajalcu v okviru izvedbe naročila. To omogoča podizvajalcem, ki so pogosto MSP, učinkovit način za zavarovanje svojega interesa, da prejmejo plačilo.

4) Pošteni postopki

Zaradi vključenega finančnega tveganja ter povezanosti javnega in zasebnega sektorja je naročanje področje tveganja za nepoštene poslovne prakse, kot so navzkrižje interesov, favoriziranje in korupcija. Predlog izboljšuje veljavne zaščitne ukrepe proti navedenim tveganjem in zagotavlja dodatno zaščito.

Navzkrižje interesov: Predlog vsebuje posebno določbo o navzkrižju interesov, ki vključuje dejansko, mogoče ali domnevno navzkrižje interesov, ki vpliva na člane osebja javnega organa naročnika ali izvajalca službe za javna naročila, vključene v postopek, ter člane poslovodstva javnega organa naročnika, ki lahko vplivajo na izid postopka javnega naročanja, tudi če niso formalno vključeni v postopek. Glede na razlike med posameznimi procesi odločanja, ki jih uporabljajo javni organi naročniki in podjetja, je določbe za naročila primerno omejiti na tiste, ki jih uporabljajo javni organi naročniki.

Nezakonito ravnanje: Predlog vsebuje posebno določbo o prepovedi nezakonitega ravnanja kandidatov in ponudnikov, kot so poskusi nedovoljenega vplivanja na postopek odločanja ali dogovarjanje z drugimi udeleženci zaradi manipuliranja z izidom postopka, kar je razlog za njihovo obvezno izključitev iz postopka. Take nezakonite dejavnosti kršijo temeljna načela prava Evropske unije in lahko povzročijo resno izkrivljanje konkurence.

Nepoštene prednosti: Naročniki lahko s preverjanjem trga kot uporabnim instrumentom pridobijo informacije o strukturi, zmožnostih in zmogljivostih trga ter obvestijo udeležence na trgu o projektih in zahtevah javnih naročil naročnikov. Vendar predhodni stiki z udeleženci na trgu ne smejo povzročiti nepoštenih prednosti in izkrivljanja konkurence. Predlog zato vsebuje posebno določbo o zaščitnih ukrepih proti neupravičenemu prednostnemu obravnavanju udeležencev, ki so svetovali naročniku ali bili vključeni v pripravo postopka.

5) Upravljanje

Nacionalni nadzorni organi: Ocena je pokazala, da vse države ne spremljajo dosledno in sistematično izvajanja in učinkovitosti predpisov o naročilih. To pa ogroža učinkovito in enotno uporabo zakonodaje Evropske unije. Predlog zato določa, da države članice imenujejo enotni nacionalni organ, odgovoren za spremljanje, izvajanje in nadzor nad naročili. Samo enotni organ z vseobsegajočimi nalogami bo zagotovil pregled nad glavnimi težavami pri izvajanju in bo lahko predlagal ustrezne popravne ukrepe za bolj strukturne težave. Lahko bo zagotovil takojšnje povratne informacije o delovanju politike in morebitnih pomanjkljivostih nacionalne zakonodaje in prakse ter tako pripomogel k hitremu iskanju rešitev in izboljšanju postopkov javnega naročanja.

Centri znanja: Naročniki pogosto nimajo notranjega strokovnega znanja in izkušenj za vodenje zapletenih projektov javnih naročil. Ustrezna in neodvisna strokovna podpora upravnih struktur bi lahko precej izboljšala izide javnega naročanja z razširitvijo baze znanja in strokovnostjo javnih naročnikov ter zagotavljanjem pomoči podjetjem, zlasti MSP. Predlog zato države članice zavezuje, naj zagotovijo podporne strukture za pravno in ekonomsko svetovanje, usmerjanje, usposabljanje in pomoč pri pripravi in vodenju postopkov javnega naročanja. Podporne strukture in mehanizmi na nacionalni ravni že obstajajo, čeprav so zelo različno organizirani in vključujejo različna interesna področja javnih organov naročnikov in drugih naročnikov. Države članice bodo zato lahko uporabljale te mehanizme ter na podlagi svojega strokovnega znanja in izkušenj spodbujale njihove storitve kot ustrezno in sodobno orodje za zagotavljanje podpore javnim organom naročnikom, naročnikom in gospodarskim subjektom. Da bi okrepili boj proti korupciji in favoriziranju, bodo morali javni organi naročniki besedilo sklenjenih pogodb predložiti nadzornemu organu, ki jih bo lahko skrbno pregledal, da bi ugotovil, ali vsebujejo sumljive vzorce, prav tako bodo morali zainteresiranim osebam omogočiti dostop do teh dokumentov, če s tem niso ogroženi legitimni javni ali zasebni interesi. Zaradi očitnih težav pri zaščiti legitimnih poslovnih interesov in preprečevanju izkrivljanja konkurence se ta obveza ne bi smela razširiti na (javna ali zasebna) podjetja v teh sektorjih. Poleg tega je treba preprečiti nesorazmerno upravno obremenitev, zato mora biti obveznost predložitve celotnega besedila sklenjenih pogodb omejena na pogodbe z razmeroma visoko vrednostjo. Predlagane mejne vrednosti bi omogočile pravno ravnotežje med povečanim upravnim bremenom in zagotavljanjem večje preglednosti: z mejno vrednostjo 1 000 000 EUR za blago in storitve ter mejno vrednostjo 10 000 000 EUR za gradnje bi ta obveznost veljala za 10–20 % vseh javnih naročil, objavljenih v Uradnem listu.

Ne predvideva se, da bi zahteve v zvezi z nadzornimi organi in centri znanj na splošno pomenile dodatno finančno breme za države članice. Če se predvidevajo stroški za reorganizacijo ali uskladitev dejavnosti sedanjih mehanizmov in struktur, bodo ti nevtralizirani z znižanjem stroškov za reševanje sporov (za naročnike in podjetja), stroškov zamud pri dodeljevanju naročil zaradi nepravilne uporabe predpisov o javnih naročilih ali slabe priprave postopkov javnega naročanja ter stroškov, povezanih z dejstvom, da je svetovanje naročnikom zdaj razdrobljeno in neučinkovito.

Upravno sodelovanje: Predlog predvideva tudi učinkovito sodelovanje, ki bo nacionalnim nadzornim organom omogočilo izmenjavo informacij in najboljših praks ter sodelovanje v okviru informacijskega sistema za notranji trg (IMI).

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 53(1), 62 in 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom[12],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[13],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[14],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V luči rezultatov ocene učinka in učinkovitosti zakonodaje EU na področju javnih naročil[15] se zdi primerno ohraniti predpise za javna naročila naročnikov v teh sektorjih, saj nacionalni organi lahko še naprej vplivajo na obnašanje teh naročnikov, vključno z udeležbo v njihovem kapitalu in zastopanostjo v upravnih, vodstvenih ali nadzornih organov teh naročnikov. Še eden izmed razlogov za nadaljevanje z nadziranjem javnih naročil v teh sektorjih je zaprta narava trgov, na katerih so dejavni ti subjekti, zaradi posebnih ali izključnih pravic, ki jih dodelijo države članice v zvezi z dobavo, zagotavljanjem ali delovanjem omrežij za izvajanje zadevne storitve.

(2) Da bi zagotovili odprtje konkurence za javna naročila, ki jih oddajo naročniki v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, je treba pripraviti določbe za usklajevanje postopkov naročanja pri naročilih nad določeno vrednostjo. Tako usklajevanje je potrebno za zagotovitev učinka načel iz Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prostega pretoka blaga, svobode ustanavljanja, svobode opravljanja storitev ter načel, ki izhajajo iz njih, kot so načela enakega obravnavanja, nediskriminacije, vzajemnega priznavanja, sorazmernosti in preglednosti. Glede na naravo sektorjev, na katere vpliva tako usklajevanje, bi moralo to ob varovanju uporabe teh načel vzpostaviti okvir za premišljeno poslovno prakso in zagotoviti kar največjo prilagodljivost.

(3) Za javna naročila, katerih vrednost je nižja od mejnega zneska za uporabo določb o usklajevanju na ravni Evropske unije, je priporočljivo upoštevati sodno prakso Sodišča, po kateri se uporabljajo pravila in načela iz Pogodbe.

(4) Javna naročila imajo v strategiji Evropa 2020[16] ključno vlogo kot eden izmed tržnih instrumentov, ki se bodo uporabili za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, hkrati pa bodo zagotovili najbolj učinkovito uporabo javnih sredstev. V ta namen je trenutna pravila o javnih naročilih, sprejeta v skladu z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev[17] in Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev[18], treba pregledati in posodobiti, da se bo povečala učinkovitost javne porabe ter da se bo zlasti malim in srednjim podjetjem omogočilo sodelovanje v javnih naročilih, naročnikom pa boljšo uporabo javnih naročil v podporo skupnim družbenim ciljem. Treba je tudi pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili večjo pravno varnost in vključili nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse Sodišča Evropske unije.

(5) V skladu s členom 11 Pogodbe o delovanju Evropske unije je treba zahteve za varstvo okolja vključiti v opredelitev in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja. Ta direktiva pojasnjuje, kako lahko javni organi naročniki prispevajo k varovanju okolja in spodbujajo trajnostni razvoj ter hkrati zagotovijo, da lahko dosežejo najugodnejše razmerje med kakovostjo in ceno.

(6) Primerno je, da je pojem javnih naročil ali opredelitev tega, kar predstavlja enotno naročilo, čim bližje tistim opredelitvam, ki se uporabljajo na podlagi Direktive […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o javnih naročilih[19], ob upoštevanju posebnosti, ki so značilne za sektorje, ki so zajeti v tej direktivi. Koncept enotnega javnega naročila zajema vse vrste blaga, gradenj in storitev, potrebnih za izvedbo nekega projekta, na primer projekta gradnje ali vseh gradenj, dobav in/ali storitev. Znaki obstoja enega samega projekta so lahko na primer celotno predhodno načrtovanje in izdelovanje zasnove s strani naročnika, dejstvo, da različni nabavljeni elementi izpolnjujejo eno samo gospodarsko in tehnično funkcijo, ali da so drugače logično med seboj povezani in izvedeni v istem ozkem časovnem okviru.

(7) Za zagotovitev dejanskega odpiranja trga in pravičnega ravnotežja pri uporabi pravil javnega naročanja v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev je treba zagotoviti, da se vključeni naročniki opredelijo na drug način kot s sklicevanjem na njihov pravni status. Zato je treba zagotoviti, da to ne vpliva na enako obravnavanje naročnikov v javnem in zasebnem sektorju. Prav tako je treba v skladu s členom 345 Pogodbe o delovanju Evropske unije zagotoviti, da ni ogrožena lastninskopravna ureditev v državah članicah.

(8) Pojem posebnih ali izključnih pravic je bistvenega pomena za opredelitev področja uporabe te direktive, saj za subjekte, ki v smislu te direktive niso javni organi naročniki niti javna podjetja, določbe te direktive veljajo le, v kolikor ti subjekti opravljajo eno od dejavnosti na podlagi teh pravic. Zato je primerno pojasniti, da pravice, odobrene po postopku, ki temelji na objektivnih merilih, zlasti v skladu z zakonodajo Unije, in v katerem je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje javnosti, za namene te direktive ne predstavljajo posebnih ali izključnih pravic. Ta zakonodaja vključuje Direktivo 98/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom[20], Direktivo 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo[21], Direktivo 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve[22], Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov[23] ter Uredbo (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70[24].

(9) Naročniki, ki delujejo v sektorju pitne vode, se lahko ukvarjajo tudi z drugimi dejavnostmi, ki se nanašajo na vodo, kot so projekti na področju vodnega inženirstva, namakanja, melioracij ter odstranjevanja in čiščenja odplak. V takih primerih bi morali naročniki imeti možnost uporabe postopka za oddajo javnih naročil, predvidenega v tej direktivi, v zvezi z vsemi njihovimi dejavnostmi, ki se nanašajo na vodo, ne glede na to, kateri del „vodnega ciklusa“ zadevajo. Pravila javnega naročanja v takšni obliki, kakor se predlaga za dobave blaga, so neustrezna za nabavo vode, če jo je treba zagotoviti iz virov, ki so blizu območja, kjer se bo uporabljala.

(10) Primerno je izključiti naročila, namenjena za raziskovanje nafte in plina, saj je bilo ugotovljeno, da je v tem sektorju neprestano prisoten tolikšen konkurenčni pritisk, da disciplina javnega naročanja, ki jo vnašajo pravila EU o javnih naročilih, ni več potrebna.

(11) Naročila se lahko oddajo za izpolnitev zahtev več dejavnosti, lahko tudi po različnih pravnih ureditvah. Treba je pojasniti, da kot pravni okvir za pogodbo, ki naj bi zajemala več dejavnosti, veljajo pravila za dejavnost, za katero je naročilo pretežno namenjeno. Določitev dejavnosti, za katero je naročilo pretežno namenjeno, lahko temelji na analizi zahtev, ki jih mora izpolnjevati določeno naročilo, izvede pa jo naročnik, in sicer z namenom določitve ocenjene vrednosti naročila in priprave dokumentacije v zvezi s samo oddajo naročila. V določenih primerih, kot je nakup enega samega kosa opreme za opravljanje dejavnosti, za katero informacije, ki omogočajo oceno stopnje uporabe, niso na voljo, je lahko objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je naročilo pretežno namenjeno. Določiti je treba, katera pravila veljajo za take primere.

(12) Tudi če dejansko, mogoče ali domnevno navzkrižje interesov ne vodi nujno v korupcijsko ravnanje, pa je zelo verjetno, da neustrezno vpliva na odločitve o oddaji javnih naročil, kar se kaže v izkrivljanju konkurence in ogrožanju enake obravnave ponudnikov. Zato bi bilo treba vzpostaviti učinkovite mehanizme za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje navzkrižja interesov. Glede na razlike med posameznimi procesi odločanja, ki jih uporabljajo javni organi naročniki in podjetja, je določbe za naročila primerno omejiti na tiste, ki jih uporabljajo javni organi naročniki.

(13) Nezakonito ravnanje udeležencev v postopku javnega naročanja, kot so poskusi neprimernega vplivanja na postopek odločanja ali dogovarjanje z drugimi kandidati z namenom manipuliranja z izidom postopka, lahko povzroči kršitve temeljnih načel prava Unije in resno izkrivljanje konkurence. Gospodarski subjekti bi zato morali predložiti izjavo, da niso vpleteni v take nezakonite dejavnosti, in biti izključeni, če se izkaže, da je izjava neresnična.

(14) Sklep Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti[25], je odobril zlasti sporazum o javnih naročilih Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: sporazum). Cilj sporazuma je vzpostaviti večstranski okvir uravnoteženih pravic in obveznosti glede javnih naročil, da bi dosegli liberalizacijo in povečanje svetovne trgovine. Za naročila, vključena v sporazum in druge zadevne mednarodne sporazume, ki zavezujejo Unijo, naročniki izpolnijo obveznosti v skladu s temi sporazumi z uporabo te direktive za gospodarske subjekte tretjih držav, podpisnic teh sporazumov.

(15) Sporazum se uporablja za naročila nad mejnimi vrednostmi, določenimi v sporazumu in izraženimi v posebnih pravicah črpanja. Mejne vrednosti iz te direktive bi bilo treba uskladiti, da bodo ustrezale enakovrednim mejnim vrednostim iz sporazuma, izraženim v eurih. Treba bi bilo tudi določiti redna preverjanja mejnih vrednosti, izraženih v eurih, zaradi njihove prilagoditve z matematično operacijo morebitnim spremembam vrednosti eura glede na posebno pravico črpanja. Da se prepreči pomnožitev mejnih vrednosti, je poleg tega primerno, brez poseganja v mednarodne obveznosti Unije, še naprej uporabljati enake mejne vrednosti za vse naročnike, ne glede na sektor, v katerem delujejo.

(16) Rezultati ocene so pokazali, da je treba pregledati izključitev nekaterih storitev iz polne uporabe te direktive. Zato je polna uporaba te direktive razširjena na številne storitve (kot so hotelske in pravne storitve, za katere se je ugotovil zlasti velik odstotni delež čezmejne trgovine).

(17) Druge kategorije storitev imajo še naprej po svoji naravi omejeno čezmejno razsežnost, in sicer tako imenovane storitve za osebe, kot so nekatere socialne, zdravstvene in izobraževalne storitve. Te storitve se izvajajo v posebnem okviru, ki se po državah članicah zelo razlikuje zaradi različnih kulturnih okoliščin. Zato bi bilo za naročila v zvezi s temi storitvami treba določiti posebno ureditev z višjo mejno vrednostjo, in sicer 1 000 000 EUR. Kar zadeva sama javna naročila v teh sektorjih, storitve za osebe, katerih vrednost je nižja od te mejne vrednosti, navadno ne bodo zanimale ponudnikov iz drugih držav članic, razen če obstajajo konkretni dokazi o nasprotnem. Za naročila storitev za osebe nad to mejno vrednostjo bi morale v vsej Uniji veljati zahteve po preglednosti. Glede na pomen kulturnega ozadja in občutljivost teh storitev bi bilo treba državam članicam zagotoviti široko polje proste presoje pri organiziranju izbora izvajalcev storitev na način, ki je po njihovem mnenju najustreznejši. Določbe te direktive upoštevajo navedeno zahtevo ter določajo samo upoštevanje temeljnih načel preglednosti in enake obravnave ter zagotavljajo, da lahko javni organi naročniki pri izboru izvajalcev storitev uporabijo posebna merila glede kakovosti, kot so merila iz prostovoljnega evropskega okvira kakovosti za socialne storitve, ki ga je sprejel Odbor za socialno zaščito Evropske unije[26]. Države članice in/ali javni organi lahko še naprej sami izvajajo te storitve ali organizirajo socialne storitve tako, da za to ni treba skleniti javnih pogodb, na primer samo s financiranjem takih storitev ali s podelitvijo licenc oziroma dovoljenj vsem gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih predhodno določi javni organ naročnik, brez omejitev ali kvot, če tak sistem zagotavlja ustrezno objavo ter upošteva načela preglednosti in nediskriminacije.

(18) Ta direktiva, ki je naslovljena na države članice, se ne uporablja za javna naročila, ki jih izvajajo mednarodne organizacije v svojem imenu in za svoj račun. Treba pa je pojasniti, v kakšnem obsegu bi bilo treba to direktivo uporabljati za javna naročila, ki jih urejajo posebni mednarodni predpisi.

(19) Obstaja precejšnja pravna negotovost glede vprašanja, v kolikšni meri bi bilo treba sodelovanje med javnimi organi zajeti v predpise o javnih naročilih. Države članice in celo javni organi naročniki si zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije različno razlagajo. Glede na to, da naj bi se ta sodna praksa uporabljala tudi za javne organe, ki delujejo v sektorjih, zajetih v tej direktivi, je primerno zagotoviti, da se v tej direktivi in Direktivi […/…/EU][o javnih naročilih] uporabljajo ista pravila.

(20) Primerno je izključiti določena naročila storitev, blaga ali gradbenih del, ki jih naročnik odda povezanemu podjetju, za katero je glavna dejavnost zagotavljanje teh storitev, blaga ali gradenj za skupino, katere del je, in ne njihovo ponujanje na trgu. Primerno je tudi, da se izključijo določena naročila storitev, blaga in gradenj, ki jih naročnik odda skupnemu podjetju, ki ga sestavlja več naročnikov, za opravljanje dejavnosti iz te direktive in katerega del je ta subjekt. Vendar je primerno zagotoviti, da ta izključitev ne povzroči izkrivljanja konkurence v korist podjetja ali skupnega podjetja, ki je povezano z naročniki; primerno je zagotoviti ustrezna pravila, zlasti kar zadeva maksimalne omejitve, znotraj katerih lahko podjetja dobijo del svojega prometa od trga in izven katerih bi podjetja izgubila možnost dodelitve naročil brez javnih razpisov, ter kar zadeva sestavo skupnih podjetij ter stabilnost povezav med temi skupnimi podjetji in naročniki, ki jih sestavljajo.

(21) Primerno je tudi pojasniti odnose med določbami o sodelovanju med javnimi organi in določbami o oddaji naročil povezanim podjetjem ali v okviru skupnih podjetij.

(22) Ta direktiva se ne uporablja za naročila, ki dovoljujejo opravljanje dejavnosti iz členov 5 do 11, niti za projektne natečaje, ki se organizirajo za opravljanje take dejavnosti, če je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, ta neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Zato je primerno, da se vzdržuje postopek, ki se uporablja za vse sektorje iz te direktive in s pomočjo katerega bodo upoštevani učinki sedanjega ali prihodnjega odpiranja konkurenci. Tak postopek mora zagotavljati pravno varnost za sodelujoče naročnike in ustrezen postopek odločanja ter v kratkem roku zagotoviti enotno uporabo prava Unije na tem področju.

(23) Neposredno izpostavljenost konkurenci je treba oceniti na podlagi objektivnih meril, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega sektorja. Vendar to oceno otežujejo kratki roki, ki jih je treba uporabiti, in dejstvo, da mora temeljiti na informacijah, ki so Komisiji na voljo, bodisi iz že razpoložljivih virov, bodisi iz informacij, pridobljenih v okviru uporabe v skladu s členom 28, ki jih ni mogoče dopolniti z dalj časa trajajočimi metodami, vključno zlasti z javnimi preiskavami zadevnih gospodarskih subjektov. Ocena neposredne izpostavljenosti konkurenci, ki se jo lahko opravi v okviru te direktive, zato ne posega v polno uporabo konkurenčnega prava.

(24) Štelo se bo, da izvajanje in uporaba ustrezne zakonodaje Unije za odpiranje danega sektorja ali njegovega dela daje zadostno podlago za predpostavko, da je zagotovljen prost dostop do zadevnega trga. Tako ustrezno zakonodajo je treba določiti v prilogi, ki jo Komisija posodablja. Primerno je, da se ta priloga trenutno nanaša na Direktivo 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES[27], Direktivo 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES[28] ter Direktivo 94/22/ES.

(25) Raziskave in inovacije, vključno z ekološkimi in socialnimi inovacijami, so med glavnimi gibali prihodnje rasti in v središču strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Naročniki bi morali zagotoviti najboljšo strateško uporabo javnih naročil za spodbujanje inovacij. Naročanje inovativnega blaga in storitev ima ključno vlogo pri povečanju učinkovitosti in kakovosti javnih storitev ter spopadanju z velikimi družbenimi izzivi. Prispeva k zagotavljanju najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno ter širših gospodarskih, okoljskih in družbenih koristi v smislu oblikovanja novih idej, njihovega prenosa v inovativne izdelke in storitve ter s tem spodbujanja trajnostne gospodarske rasti. Ta direktiva bi morala spodbujati naročila inovacij in pomagati državam članicam pri doseganju ciljev Unije inovacij. Zato bi bilo treba zagotoviti poseben postopek naročanja, za katerega bodo naročniki lahko sklenili dolgoročno partnerstvo za inovacije za razvoj in poznejše naročilo novega, inovativnega izdelka, storitve ali gradnje, če se lahko zagotovijo v skladu z dogovorjeno kakovostjo izvedbe in dogovorjenimi stroški. Partnerstvo bi moralo biti strukturirano tako, da bi lahko zagotovilo potrebno „povpraševanje trga“, ki bi spodbudilo razvoj inovativne rešitve brez zapiranja trga.

(26) Zaradi škodljivih učinkov na konkurenco bi se morali postopki s pogajanji brez javnega razpisa uporabljati samo v zelo izjemnih primerih. Ta izjema bi morala biti omejena na primere, ko objava ni mogoča zaradi višje sile v skladu s stalno sodno prakso Sodišča Evropske unije ali ko je že na samem začetku jasno, da objava ne bo povečala konkurence, tudi zato ker objektivno obstaja samo en gospodarski subjekt, ki bi lahko izvedel naročilo. Uporaba postopka s pogajanji brez javnega razpisa je utemeljena samo v primerih objektivne ekskluzivnosti, ko okoliščin ekskluzivnosti ni ustvaril sam naročnik zaradi prihodnjega postopka oddaje javnega naročila in ko ni ustreznih nadomestil, katerih razpoložljivost bi bilo treba temeljito preučiti.

(27) Z elektronskimi informacijskimi in komunikacijskimi sredstvi se lahko zelo poenostavi objava javnih naročil ter povečata učinkovitost in preglednost postopkov javnega naročanja. Morala bi postati standarden način komuniciranja in izmenjave informacij v postopkih javnega naročanja. Z uporabo elektronskih sredstev se prihrani tudi čas. Pri uporabi elektronskih sredstev bi bilo zato treba omogočiti skrajšanje minimalnih rokov, vendar samo, če so navedena sredstva v skladu s posebnim načinom pošiljanja, določenim na ravni Unije. Poleg tega lahko elektronska informacijska in komunikacijska sredstva z ustreznimi funkcijami javnim organom naročnikom omogočijo preprečiti, ugotoviti in popraviti napake, ki se pojavljajo v postopkih javnega naročanja.

(28) Na trgih javnih naročil v Uniji se pojavlja močan trend po združevanju povpraševanja javnih naročnikov za doseganje ekonomije obsega, vključno z nižjimi cenami in transakcijskimi stroški, ter izboljšanje in profesionalizacijo vodenja postopkov javnega naročanja. To se lahko doseže z združevanjem naročil, in sicer po številu vključenih naročnikov ali po obsegu in vrednosti v zadevnem času. Vendar bi bilo treba združevanje in centralizacijo naročil skrbno spremljati, da se preprečita čezmerna koncentracija kupne moči in nedovoljeno dogovarjanje ter se ohranijo preglednost, konkurenca in možnosti za dostop na trg za mala in srednja podjetja.

(29) Instrument okvirnih sporazumov je lahko učinkovita tehnika javnega naročanja po vsej Evropi; vendar je treba povečati konkurenco, in sicer prek izboljšanja transparentnosti javnih naročil, ki se izvajajo z okvirnimi sporazumi, in dostopa do njih. Zato je primerno pregledati določbe, ki se uporabljajo za te sporazume, predvsem z zagotovitvijo manjših razpisov za dodelitev posameznih naročil, ki temeljijo na sporazumu, in z omejevanjem trajanja okvirnih sporazumov.

(30) Pridobljene izkušnje so pokazale, da je treba prilagoditi tudi predpise o dinamičnih nabavnih sistemih, da se naročnikom omogoči, da v celoti izkoristijo možnosti, ki jim jih zagotavlja ta instrument. Sisteme je treba poenostaviti, zlasti z njihovo uporabo v obliki omejenega postopka, s čimer se odpravi potreba po okvirnih ponudbah, ki so bile opredeljene kot eno od večjih bremen, povezanih s temi sistemi. Zato bi bilo treba vsakemu gospodarskemu subjektu, ki odda prijavo za sodelovanje in izpolnjuje merila za izbor, omogočiti udeležbo v postopkih javnega naročanja, ki se izvajajo v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Ta tehnika javnega naročanja naročniku omogoča, da pridobi posebej veliko ponudb in tako z veliko konkurenco zagotovi optimalno uporabo sredstev.

(31) Poleg tega se nenehno razvijajo nove elektronske tehnike javnega naročanja, kot so elektronski katalogi. Ti povečujejo konkurenco in racionalizirajo javno naročanje, zlasti v smislu prihrankov časa in finančnih sredstev. Vendar bi bilo treba določiti nekatere predpise za zagotovitev skladnosti tovrstne uporabe z določbami te direktive ter načeli enake obravnave, nediskriminacije in preglednosti. Naročnikom bi bilo treba tako omogočiti pridobivanje ponudb za posebna naročila na podlagi predhodno poslanih elektronskih katalogov, zlasti če je bila konkurenca ponovno odprta na podlagi okvirnega sporazuma ali če se uporablja dinamični nabavni sistem in če so bila zagotovljena zadostna jamstva za zagotavljanje sledljivosti, enake obravnave in predvidljivosti. Naročniki bi morali v skladu z zahtevami predpisov za elektronska komunikacijska sredstva preprečiti neutemeljene ovire za dostop gospodarskih subjektov do postopkov javnega naročanja, v katerih je treba ponudbe oddati v obliki elektronskih katalogov in ki zagotavljajo skladnost s splošnimi načeli nediskriminacije in enake obravnave.

(32) V večini držav članic se čedalje bolj uporabljajo centralizirani načini nabav. Centralni nabavni organi so odgovorni za naročanje ali oddajo naročil/sklepanje okvirnih sporazumov za druge javne organe naročnike ali za naročnike. Zaradi velikega obsega naročil ti načini prispevajo k večji konkurenčnosti in profesionalizaciji javnega naročanja. Zato bi bilo treba določiti opredelitev Unije za centralne nabavne organe, ki jih lahko uporabljajo naročniki, brez prekinitve uporabe manj institucionaliziranega in sistematičnega skupnega naročanja ali ustaljene prakse, ko naročniki najamejo izvajalce storitev, ki pripravijo in vodijo postopke javnega naročanja v imenu in za račun naročnika. Treba bi bilo določiti tudi predpise o razdelitvi odgovornosti za upoštevanje obveznosti v skladu s to direktivo, tudi pri pravnih sredstvih, med centralni nabavni organ in naročnike, ki naročajo od centralnega nabavnega organa ali prek njega. Če je ta izključno odgovoren za vodenje postopkov javnega naročanja, bi moral biti tudi izključno in neposredno odgovoren za zakonitost postopkov. Če naročnik vodi nekatere dele postopka, na primer ponovno odpiranje konkurence na podlagi okvirnega sporazuma ali oddajo posameznih naročil na podlagi dinamičnega nabavnega sistema, bi moral biti odgovoren tudi za faze, ki jih vodi.

(33) Elektronska komunikacijska sredstva so primerna zlasti za podporo centraliziranih nabavnih postopkov in orodij, saj lahko zagotovijo ponovno uporabo in avtomatsko obdelavo podatkov ter znižanje informacijskih in transakcijskih stroškov. Najprej bi bilo treba zagotoviti obvezno uporabo takih elektronskih komunikacijskih sredstev za centralne nabavne organe, hkrati pa tudi spodbujati konvergenčne prakse v Uniji. Temu bi morala po dveletnem prehodnem obdobju slediti uvedba splošne obveznosti uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev v vseh postopkih javnega naročanja.

(34) V zvezi s skupnimi postopki za oddajo naročil, ki jih vodijo naročniki iz različnih držav članic, se trenutno pojavljajo posebne pravne težave, zlasti zaradi pravne kolizije z nacionalnimi zakonodajami. Čeprav Direktiva 2004/17/ES implicitno dovoljuje skupni postopek čezmejnega javnega naročanja, več nacionalnih pravnih sistemov skupni postopek čezmejnega javnega naročanja v praksi izrecno ali implicitno prikazuje kot pravno negotov ali nemogoč. Naročniki iz različnih držav članic so morda zainteresirani za sodelovanje in skupno oddajo naročil, da bi v celoti izkoristili možnosti notranjega trga v smislu ekonomije obsega ter delitve tveganja in koristi, tudi pri inovativnih projektih, ki vključujejo večji znesek tveganja, kot ga lahko razumno sprejme en sam naročnik. Zato bi bilo treba za olajšano sodelovanje med naročniki na enotnem trgu določiti nove predpise o skupnem postopku čezmejnega javnega naročanja, s katerimi se določi pravo, ki se uporablja. Poleg tega lahko naročniki iz različnih držav članic na podlagi nacionalnega prava ali prava Unije ustanovijo skupne pravne organe. Za takšno obliko skupnega javnega naročanja je treba določiti posebna pravila.

(35) Tehnične specifikacije, ki jih pripravijo naročniki, morajo omogočati odprtost javnih naročil konkurenci. Zato bi bilo treba omogočiti predložitev ponudb, ki izražajo različne tehnične rešitve, da se zagotovi zadostna konkurenčnost. Glede na to bi bilo treba tehnične specifikacije sestaviti tako, da se prepreči umetno omejevanje konkurence z zahtevami, ki dajejo prednost določenemu gospodarskemu subjektu z navajanjem ključnih značilnosti blaga, storitev ali gradenj, ki jih po navadi zagotavlja navedeni gospodarski subjekt. Tehnične specifikacije, sestavljene v smislu zahtev po funkcionalnosti in uspešnosti, na splošno omogočajo izpolnitev navedenega cilja na najboljši mogoči način in spodbujajo inovacije. Pri sklicevanju na evropski standard ali, če tega ni, na nacionalni standard morajo naročniki obravnavati ponudbe, ki temeljijo na drugih enakovrednih ureditvah, ki izpolnjujejo zahteve naročnikov in so enakovredne v smislu varnosti. Za dokaz enakovrednosti se lahko od ponudnikov zahteva predložitev dokazila, ki ga preveri tretja oseba; lahko pa se dovolijo tudi druga ustrezna dokazila, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca, če zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do takih potrdil ali poročil o testih ali jih ne more dobiti v ustreznih rokih.

(36) Naročnikom, ki želijo naročiti gradnje, blago ali storitve s posebnimi okoljskimi, socialnimi ali drugimi značilnostmi, bi bilo treba omogočiti sklicevanje na posebne oznake, kot so evropska ekološka oznaka, (več)nacionalne ekološke oznake ali druge oznake, če so zahteve za oznako povezane s predmetom naročila, kot je opis izdelka in njegova predstavitev, vključno z zahtevami glede pakiranja. Ključno je še, da se te zahteve sestavijo in sprejmejo na podlagi objektivno preverljivih meril po postopku, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije, ter da je oznaka dostopna in na voljo vsem zainteresiranim stranem.

(37) Naročniki morajo tehnične specifikacije za vsa javna naročila, ki naj bi jih uporabljali ljudje, tako širša javnost kot tudi osebje naročnika, oblikovati tako, da te upoštevajo merila dostopnosti za invalidne osebe in ustrezajo vsem uporabnikom, razen v ustrezno utemeljenih primerih.

(38) Da bi spodbudili sodelovanje malih in srednjih podjetij (MSP) na trgu javnih naročil, je treba izrecno določiti, da se naročila lahko razdelijo v sklope, ki so lahko homogeni ali heterogeni. Kadar so naročila razdeljena v sklope, naročniki lahko, na primer zaradi vzdrževanja konkurence ali zagotavljanja varnosti dobav, omejijo število sklopov, za katere lahko gospodarski subjekt predloži ponudbo; prav tako lahko omejijo število sklopov, ki se jih lahko dodeli posameznemu ponudniku.

(39) V kolikor je to skladno s potrebo, da se zagotovi cilj premišljene poslovne prakse, obenem pa omogoča največjo možno prožnost, je primerno zagotoviti uporabo Direktive [2004/18/ES] o javnih naročilih v zvezi z zahtevami o gospodarskih in finančnih zmogljivosti in listinskih dokazih. Zato se predvideva, da naročniki lahko uporabljajo merila, ki jih določa Direktiva [2004/18/ES], in da so, kadar jih uporabijo, obvezani uporabljati določbe, ki zadevajo zlasti zgornjo mejo za zahteve v zvezi z minimalnim prometom in samocertificiranje.

(40) Javna naročila se ne bi smela oddati gospodarskim subjektom, ki so sodelovali v hudodelski združbi ali bili obsojeni zaradi korupcije, goljufije v škodo finančnih interesov Unije ali pranja denarja. Tudi neplačilo davkov ali prispevkov za socialno varnost bi bilo treba sankcionirati z obvezno izključitvijo na ravni Unije. Glede na to, da naročniki, ki niso javni organi, morda nimajo dostopa do neizpodbitnih dokazov o tovrstnih dejavnostih, je izbiro, ali bodo uporabili merila za izključitev iz Direktive [2004/18] ali ne, primerno prepustiti zadevnim naročnikom. Obveznost uporabe člena 55(1) in (2) Direktive [2004/18] je zato treba omejiti le na naročnike, ki so javni organi. Poleg tega bi bilo treba naročnikom omogočiti, da izključijo kandidate ali ponudnike zaradi kršitev okoljskih ali družbenih obveznosti, vključno s predpisi o dostopnosti za invalide, ali hujših kršitev poklicnih pravil, kot so kršitve pravil konkurence ali pravic intelektualne lastnine.

(41) Če so naročniki obvezani k uporabi pravkar omenjenih meril za izključitev ali pa so se za njihovo uporabo odločili sami, morajo uporabiti Direktivo [2004/18] v zvezi z možnostjo, da gospodarski subjekti sprejmejo ukrepe v zvezi s skladnostjo, namenjene odpravljanju posledic kaznivih dejanj ali kršitev in učinkovitemu preprečevanju nadaljnjih primerov nekorektnega vedenja.

(42) Naročniki lahko zahtevajo uporabo ukrepov ali sistemov za okoljsko ravnanje med izvajanjem naročila. S sistemi za okoljsko ravnanje se lahko, ne glede na to, ali so registrirani na podlagi instrumentov Unije, kot je Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS)[29], ali ne, pokaže, da je gospodarski subjekt tehnično sposoben za izvedbo naročila. Če zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do takih registriranih programov okoljskega ravnanja ali nima možnosti za njihovo pridobitev v ustreznem času, bi bilo treba namesto takih programov okoljskega ravnanja kot obliko dokaza sprejeti opis ukrepov, ki jih izvaja gospodarski subjekt za zagotovitev enake ravni varstva okolja.

(43) Naročila bi bilo treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotavljajo skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave. Ta merila bi morala zagotoviti, da se ponudbe preučijo z vidika učinkovite konkurence, tudi če naročniki zahtevajo visokokakovostne gradnje, blago in storitve, ki so optimalno prilagojeni njihovim potrebam. Zato bi bilo treba naročnikom omogočiti, da kot merilo za oddajo sprejmejo „ekonomsko najugodnejšo ponudbo“ ali „najnižje stroške“, ob upoštevanju, da lahko v drugem primeru prosto določijo ustrezne standarde kakovosti s tehničnimi specifikacijami ali pogoji za izvedbo naročila.

(44) Če se naročniki odločijo oddati naročilo ekonomsko najugodnejšemu ponudniku, morajo določiti merila za oddajo, na podlagi katerih bodo preučili ponudbe in določili, katera zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Določitev teh meril je odvisna od predmeta naročila, ker morajo merila omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v posamezni ponudbi, glede na predmet naročila, kakor je opredeljen v tehničnih specifikacijah, ter ugotavljanje najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo posamezne ponudbe. Poleg tega izbrana merila za oddajo naročniku ne smejo omogočati neomejene svobode izbire, zagotoviti morajo možnost učinkovite konkurence, spremljati pa jih morajo zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki.

(45) Izjemno pomembno je, da se v celoti izkoristijo možnosti javnega naročanja za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 za trajnostno rast. Zaradi pomembnih razlik med posameznimi sektorji in trgi pa ne bi bilo primerno določiti splošnih obveznih zahtev za javno naročanje na področju okolja, socialnih storitev in inovacij. Zakonodaja Unije že določa obvezne zahteve v zvezi z javnim naročanjem za doseganje posebnih ciljev v sektorjih vozil za cestni prevoz (Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz[30]) in pisarniške opreme (Uredba (ES) št. 106/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme[31]). Poleg tega je opredelitev skupnih metodologij za vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu znatno napredovala. Zato se zdi primerno nadaljevati na tej poti in zakonodaji posameznih sektorjev prepustiti, da ob upoštevanju specifičnih politik in razmer, ki prevladujejo v zadevnem sektorju, določi zavezujoče cilje, ter spodbujati razvoj in uporabo evropskih pristopov k določanju stroškov v življenjskem ciklu, da bi okrepili uporabo javnega naročanja pri spodbujanju trajnostne rasti.

(46) Te ukrepe, sprejete za posamezne sektorje, je treba dopolniti s prilagoditvijo direktiv o javnih naročilih, ki naročnike pooblaščajo za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 v njihovih strategijah naročanja. Zato je treba pojasniti, da lahko naročniki na podlagi pristopa izračuna stroškov v življenjskem ciklu določijo ekonomsko najugodnejšo ponudbo in najnižje stroške, če je uporabljena metodologija določena na objektiven in nediskriminatorni način ter dostopna vsem zainteresiranim stranem. Pojem vrednotenja stroškov v življenjskem ciklu vključuje vse stroške v življenjskem ciklu gradenj, blaga ali storitev, njihove notranje stroške (kot so stroški razvoja, proizvodnje, uporabe, vzdrževanja in odstranitve na koncu življenjskega cikla) in zunanje stroške, če se lahko finančno ovrednotijo in spremljajo. Na ravni Unije bi bilo treba razviti skupne metodologije za izračun stroškov v življenjskem ciklu za nekatere skupine blaga ali storitev; če je bila taka metodologija že razvita, bi morala njena uporaba postati obvezna.

(47) Naročnikom bi bilo treba še omogočiti, da se v tehničnih specifikacijah in merilih za oddajo sklicujejo na točno določen proizvodni postopek, točno določen način izvajanja storitev ali točno določen postopek za katero koli drugo fazo življenjskega cikla izdelka ali storitve, pod pogojem, da so povezani s predmetom naročila. Za boljšo vključitev socialnih dejavnikov v javno naročanje se lahko naročnikom tudi omogoči, da v merilo za oddajo naročila ekonomsko najugodnejšemu ponudniku vključijo značilnosti v zvezi z delovnimi pogoji oseb, ki neposredno sodelujejo v zadevnem postopku proizvodnje ali zagotavljanja. Navedene značilnosti lahko zadevajo le zdravstveno varstvo osebja, vključenega v proizvodni postopek, ali spodbujanje družbenega vključevanja prikrajšanih oseb ali oseb iz ranljivih skupin med osebami, dodeljenimi za izvedbo naročila, vključno z dostopnostjo za invalide. Vsa merila za oddajo, ki vključujejo navedene značilnosti, bi vsekakor morala ostati omejena na značilnosti, ki imajo neposredne posledice za člane osebja v njihovem delovnem okolju. Uporabljati bi se morala v skladu z Direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev[32] in to na način, ki ni neposredno ali posredno diskriminacijski do gospodarskih subjektov iz drugih držav članic ali tretjih držav, ki so pogodbenice Sporazuma ali sporazumov o prosti trgovini, katerih podpisnica je Unija.

(48) Za naročila storitev in naročila, ki vključujejo projektiranje gradenj, bi bilo treba naročnikom omogočiti tudi, da uporabijo kot merilo za oddajo organizacijo, usposobljenost in izkušnje osebja, dodeljenega za izvedbo zadevnega naročila, saj to lahko vpliva na kakovost izvedbe naročila in posledično na ekonomsko vrednost ponudbe.

(49) Neobičajno nizke ponudbe za gradnje, blago ali storitve lahko temeljijo na tehnično, ekonomsko ali pravno nepoštenih predpostavkah ali praksah. Za preprečitev morebitnih pomanjkljivosti med izvajanjem naročila bi bilo treba od naročnikov zahtevati, da zaprosijo za obrazložitev zaračunane cene, če je ponudba močno nelojalna glede na cene drugih ponudnikov. Če ponudnik ne more zagotoviti zadovoljive obrazložitve, mora biti naročniku omogočena možnost zavrnitve ponudbe. Zavrnitev bi morala biti obvezna, če naročnik ugotovi, da neobičajno nizka cena izhaja iz neupoštevanja obvezne zakonodaje Unije na področjih socialnega, delovnega ali okoljskega prava ali določb mednarodnega delovnega prava.

(50) Pogoji izvajanja naročila so v skladu s to direktivo, če niso neposredno ali posredno diskriminacijski, če so povezani s predmetom naročila in so navedeni v obvestilu, ki se uporabi za javni razpis, ali dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila. Njihov cilj je lahko zlasti spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanje ljudi z velikimi težavami pri vključevanju, boj proti brezposelnosti, varstvo okolja ali dobro počutje živali. Navedejo se na primer lahko zahteve, ki se uporabljajo med izvajanjem naročila, za zaposlitev dolgoročnih iskalcev zaposlitve ali izvajanje ukrepov za usposabljanje brezposelnih ali mladih, za osnovno skladnost s temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela (MOD), tudi če te konvencije niso bile prenesene v nacionalno zakonodajo, ter za zaposlovanje bolj prikrajšanih oseb, kakor se to zahteva v skladu z nacionalno zakonodajo.

(51) Med izvajanjem naročila se uporabljajo veljavni zakoni, predpisi in kolektivne pogodbe na nacionalni ravni in na ravni Unije s področij pogojev zaposlovanja in varstva pri delu, če so takšna pravila in njihova uporaba v skladu z zakonodajo Unije. V čezmejnih primerih, ko delavci iz ene države članice opravljajo storitve v drugi državi članici zaradi izvajanja naročila, Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev[33] določa minimalne pogoje, ki jih mora država gostiteljica upoštevati v zvezi s takimi napotenimi delavci. Če nacionalna zakonodaja vsebuje določbe v zvezi s tem, se lahko neizpolnjevanje navedenih obveznosti obravnava kot huda kršitev ali prekršek v zvezi s poklicnim ravnanjem zadevnega gospodarskega subjekta, ki lahko povzroči izključitev tega gospodarskega subjekta iz postopka za oddajo javnega naročila.

(52) Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov[34] je treba uporabljati za izračun iztekov rokov iz te direktive.

(53) Ob upoštevanju zadevne sodne prakse Sodišča Evropske unije je treba pojasniti okoliščine, v katerih je treba zaradi sprememb naročila med njegovim izvajanjem izvesti nov postopek oddaje javnega naročila. Nov postopek oddaje javnega naročila se zahteva v primeru pomembnih sprememb prvotnega naročila, zlasti glede obsega in vsebine vzajemnih pravic ter obveznosti pogodbenih strank, vključno s porazdelitvijo pravic intelektualne lastnine. Take spremembe kažejo namen pogodbenih strank za ponovno pogajanje o ključnih pogojih naročila. To velja zlasti, če bi spremenjeni pogoji vplivali na izid postopka, če bi bili del prvotnega postopka.

(54) Naročniki se lahko srečajo z zunanjimi okoliščinami, ki jih ob oddaji naročila niso mogli predvideti. V takem primeru je potrebna določena prožnost za prilagoditev naročila tem okoliščinam brez novega postopka oddaje naročila. Pojem nepredvidene okoliščine se nanaša na okoliščine, ki jih ni bilo mogoče predvideti, čeprav je naročnik ustrezno skrbno pripravil prvotno oddajo naročila ob upoštevanju razpoložljivih sredstev, narave in značilnosti zadevnega projekta, dobre prakse na zadevnem področju in potrebe po zagotovitvi ustreznega razmerja med sredstvi, porabljenimi med pripravo oddaje naročila, in njegovo predvideno vrednostjo. Vendar se to ne sme uporabljati v primerih, ko sprememba vpliva na naravo celotnega javnega naročila, na primer z nadomestitvijo naročenih gradenj, blaga ali storitev z nečim drugim ali s temeljito spremembo vrste javnega naročila, ker se v tem primeru lahko predpostavi hipotetičen vpliv na izid.

(55) V skladu z načeli enake obravnave in preglednosti se uspešen ponudnik ne bi smel nadomestiti z drugim gospodarskim subjektom brez ponovnega odprtja naročila konkurenci. Vendar lahko uspešen ponudnik med izvajanjem naročila naleti na nekatere strukturne spremembe, kot so izključno notranje reorganizacije, združitve in prevzemi ali insolventnost. Za take strukturne spremembe se ne bi smelo samodejno zahtevati novih postopkov oddaje za vsa naročila, ki jih izvaja zadevno podjetje.

(56) Naročnikom bi bilo treba omogočiti, da v posameznih pogodbah predvidijo spremembe s klavzulami o pregledu, vendar jim take klavzule ne bi smele omogočiti neomejene proste presoje. Ta direktiva bi zato morala določiti, koliko se lahko spremeni prvotno naročilo.

(57) Ocena je pokazala, da države članice ne spremljajo dosledno in sistematično izvajanja in učinkovitosti predpisov o javnih naročilih. To negativno vpliva na pravilno izvajanje določb, ki izhajajo iz teh direktiv, kar je glavni vir stroškov in negotovosti. Več držav članic je imenovalo nacionalni centralni organ za obravnavanje vprašanj javnega naročanja, vendar se naloge, za katere so taki organi pooblaščeni, med državami članicami močno razlikujejo. Jasnejši, skladnejši in verodostojnejši ukrepi spremljanja in nadzora bi izboljšali poznavanje uporabnosti predpisov o javnih naročilih, pravno varnost za podjetja in naročnike ter prispevali k vzpostavljanju enakih konkurenčnih pogojev. Taki mehanizmi bi se lahko uporabljali kot orodje za odkrivanje in zgodnje reševanje težav, zlasti glede projektov, ki jih sofinancira Unija, ter ugotavljanje strukturnih pomanjkljivosti. Obstaja zlasti velika potreba po uskladitvi teh mehanizmov za zagotovitev dosledne uporabe, nadzora in spremljanja politike na področju javnih naročil ter sistematično analizo rezultatov te politike v Uniji.

(58) Države članice bi morale imenovati enotni nacionalni organ, odgovoren za spremljanje, izvajanje in nadzor nad javnimi naročili. Tak centralni organ bi moral imeti neposredne in pravočasne informacije, zlasti v zvezi z različnimi težavami, ki vplivajo na izvajanje zakonodaje o javnih naročilih. Moral bi biti sposoben omogočiti takojšnjo zagotovitev povratnih informacij o delovanju politike, morebitnih pomanjkljivostih nacionalne zakonodaje in prakse ter spodbuditi hitro iskanje rešitev. Zaradi učinkovitega boja proti korupciji in prevaram bi morala imeti ta centralni organ in splošna javnost na voljo tudi možnost pregleda besedil sklenjenih naročil. Naročila visoke vrednosti bi bilo zato treba predložiti nadzornemu organu, pri čemer bi se moral zainteresiranim osebam omogočiti dostop do teh dokumentov, če to ne bi ogrožalo legitimnih javnih ali zasebnih interesov.

(59) Vsi naročniki morda nimajo notranjega strokovnega znanja za obravnavanje ekonomsko ali tehnično zapletenih naročil. Zato bi ustrezna strokovna podpora učinkovito dopolnila dejavnosti spremljanja in nadzora. Po eni strani je ta cilj mogoče doseči z orodji izmenjave znanja (centri znanja), ki naročnikom ponujajo tehnično pomoč; po drugi strani pa bi podjetja, nenazadnje tudi MSP, morala uživati koristi upravne pomoči, zlasti kadar sodelujejo v postopkih javnega naročanja čezmejne narave.

(60) Spremljevalne, nadzorne in podporne strukture ali mehanizmi obstajajo že na nacionalni ravni in se seveda lahko uporabljajo za zagotovitev spremljanja, izvajanja in nadzora oddaje javnih naročil ter potrebne podpore naročnikom in gospodarskim subjektom.

(61) Za zagotovitev usklajenega svetovanja in prakse v posameznih državah članicah in v Uniji je potrebno učinkovito sodelovanje. Organom, imenovanim za spremljanje, izvajanje, nadzor in tehnično pomoč, bi bilo treba omogočiti izmenjavo informacij in sodelovanje; v enakem smislu bi moral nacionalni organ, ki ga imenuje država članica, delovati kot prednostna kontaktna točka s službami Komisije za zbiranje podatkov, izmenjavo informacij ter spremljanje izvajanja zakonodaje Unije o javnih naročilih.

(62) Za prilagoditev hitremu tehničnemu, ekonomskemu in regulativnemu razvoju bi bilo treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblastiti za sprejetje aktov v zvezi z nebistvenimi elementi te direktive. Zaradi potrebe po uskladitvi z mednarodnimi sporazumi bi bilo treba Komisijo dejansko pooblastiti za spremembo tehničnih postopkov za metode izračunov v zvezi z mejnimi vrednostmi ter redno revizijo mejnih vrednosti; sklici na nomenklaturo CPV (enotni besednjak javnih naročil) so lahko predmet regulativnih sprememb na ravni EU, te spremembe je treba zato izraziti v besedilu te direktive; tehnične podrobnosti in značilnosti naprav za elektronski sprejem bi bilo treba posodabljati v skladu s tehnološkim razvojem in upravnimi potrebami; Komisijo je treba pooblastiti tudi za pripravo nekaterih obveznih tehničnih standardov za elektronsko komuniciranje za zagotovitev interoperabilnosti tehničnih oblik, postopkov in sporočanja v postopkih oddaje naročil, izvedenih z elektronskimi komunikacijskimi sredstvi, ob upoštevanju tehnološkega razvoja in upravnih potreb; Komisijo je treba pooblastiti tudi za prilagoditev obvezne vsebine informacij, ki jih je treba navesti v obvestilih, tako da bo odražala upravne potrebe in regulativne spremembe na nacionalni ravni in ravni EU; seznam zakonodajnih aktov Unije o vzpostavitvi skupnih metodologij za izračun stroškov življenjskega cikla iz člena 77(3); seznam mednarodnih socialnih in okoljskih konvencij iz členov 70 in 79 ter seznam zakonodaje Unije iz člena 27(3), izvajanje katere ustvarja domnevo o prostem dostopu na določen trg, ter Prilogo II, navedeno v členu 4(4), ki določa seznam zakonodajnih aktov, ki jih je treba upoštevati pri oceni, ali obstajajo posebne ali izključne pravice, je treba čim prej prilagoditi tako, da bodo vsebovali ukrepe, sprejete na sektorski ravni. Da bi zadovoljili to potrebo, bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da sezname redno posodablja.

(63) Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(64) Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te direktive, kar zadeva postopek za pošiljanje in objavljanje podatkov iz Priloge IX ter postopke za pripravo in posredovanje obvestil, standardne obrazce za objavo obvestil, kot tudi postopek in standarde sporočanja ter skupni obrazec, ki ga uporabljajo nadzorni organi za pripravo poročila o izvajanju ter statističnega poročila, je izvedbena pooblastila treba dodeliti Komisiji. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[35]. Po svetovalnem postopku bi se morali sprejeti navedeni izvedbeni akti, ki ne vplivajo niti s finančnega vidika niti na naravo in obseg obveznosti, ki izhajajo iz te direktive. Nasprotno imajo ti akti samo upravni namen in se uporabljajo za lažjo uporabo predpisov iz te direktive. Poleg tega je sklepe o ugotavljanju, ali je določena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih je dostop prost, treba sprejeti v skladu s pogoji, ki zagotavljajo enotne pogoje za izvajanje zadevne določbe. Zato je treba Komisiji podeliti tudi izvedbena pooblastila v zvezi s podrobnimi določbami za izvajanje postopka iz člena 28, da določi, ali se uporablja člen 27 ter sami sklepi. Ta pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[36]. Za sprejetje teh izvedbenih aktov se uporablja svetovalni postopek.

(65) Glede na to, da države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te direktive, in sicer uskladiti zakone in druge predpise držav članic, ki se uporabljajo za nekatere postopke javnega naročanja, in se ta cilj lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o delovanju Evropske unije. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(66) Zato je treba Direktivo 2004/17/ES razveljaviti.

(67) V skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne [datum] so se države članice zavezale, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o njihovih ukrepih za prenos priložile en dokument ali več dokumentov, ki razlagajo odnos med elementi te direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec glede te direktive meni, da je prenos takih dokumentov upravičen –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

NASLOV I: PODROČJE UPORABE, OPREDELITVE POJMOV IN SPLOŠNA NAČELA

POGLAVJE I Vsebina in opredelitve pojmov

Člen 1: Vsebina in področje uporabe

Člen 2: Opredelitve pojmov

Člen 3: Mešana naročila in naročila, ki zajemajo več dejavnosti

POGLAVJE II: Osebno področje uporabe: opredelitev zajetih dejavnosti in subjektov

ODDELEK 1: SUBJEKTI

Člen 4: Naročniki

ODDELEK 2: DEJAVNOSTI

Člen 5: Plin in toplota

Člen 6: Električna energija

Člen 7: Voda

Člen 8: Storitve prevoza

Člen 9: Pristanišča in letališča

Člen 10: Poštne storitve

Člen 11: Črpanje nafte in plina ter iskanje ali izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv

POGLAVJE III: Vsebinsko področje uporabe

ODDELEK 1: MEJNE VREDNOSTI

Člen 12: Mejne vrednosti

Člen 13: Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil

Člen 14: Revizija mejnih vrednosti

ODDELEK 2: IZKLJUČENA NAROČILA IN NATEČAJI

Pododdelek 1: Izključitve, ki veljajo za vse naročnike, in posebne izključitve za vodni in energetski sektor

Člen 15: Javna naročila, ki so oddana z namenom nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam

Člen 16: Javna naročila in natečaji, ki se oddajo ali organizirajo za druge namene kot za opravljanje dejavnosti, ki je zajeta, ali za opravljanje take dejavnosti v tretji državi

Člen 17: Obramba in varnost

Člen 18: Oddana naročila in natečaji, organizirani v skladu z mednarodnimi pravili

Člen 19: Posebne izključitve pri naročilih storitev

Člen 20: Naročila, ki jih določeni naročniki oddajo za nabavo vode in za preskrbo z električno energijo ali z gorivi za proizvodnjo energije

Pododdelek 2: Posebni odnosi (nadzorovani subjekti, sodelovanje, povezana podjetja in skupna podjetja)

Člen 21: Odnosi med javnimi organi

Člen 22: Naročila, oddana povezanemu podjetju

Člen 23: Naročila, oddana skupnemu podjetju ali naročniku, ki je del skupnega podjetja

Člen 24: Sporočanje informacij

Pododdelek 3: Posebni primeri

Člen 25: Raziskovalne in razvojne storitve

Člen 26: Naročila, za katera veljajo posebne ureditve

Pododdelek 4: Dejavnosti, ki so neposredno izpostavljene konkurenci, in z njimi povezana postopkovna pravila

Člen 27: Dejavnosti, ki so neposredno izpostavljene konkurenci

Člen 28: Postopek za določitev, ali se uporablja člen 27

POGLAVJE IV: Splošna načela

Člen 29: Načela javnega naročanja

Člen 30: Gospodarski subjekti

Člen 31: Pridržana naročila

Člen 32: Zaupnost

Člen 33: Pravila, ki se uporabljajo za komuniciranje

Člen 34: Splošna obveza uporabe elektronskih sredstev za komuniciranje

Člen 35: Nomenklature

Člen 36: Navzkrižja interesov

Člen 37: Nezakonito ravnanje

NASLOV II: PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA NAROČILA

POGLAVJE I: Postopki

Člen 38: Pogoji, povezani s Sporazumom o vladnih naročilih in drugimi mednarodnimi sporazumi

Člen 39: Izbira postopkov

Člen 40: Odprti postopek

Člen 41: Omejeni postopek

Člen 42: Postopek s pogajanji s predhodnim javnim razpisom

Člen 43: Partnerstvo za inovacije

Člen 44: Uporaba postopka s pogajanji brez predhodnega javnega razpisa

POGLAVJE II: Tehnike in instrumenti za elektronsko in skupno naročanje

Člen 45: Okvirni sporazumi

Člen 46: Dinamični nabavni sistemi

Člen 47: Elektronske dražbe

Člen 48: Elektronski katalogi

Člen 49: Centralizirane nabavne dejavnosti in centralni nabavni organi

Člen 50: Pomožne nabavne dejavnosti

Člen 51: Priložnostno skupno naročanje

Člen 52: Skupno javno naročilo med naročniki iz različnih držav članic

POGLAVJE III: Izvedba postopka

ODDELEK 1: Priprava

Člen 53: Predhodno preverjanje trga

Člen 54: Tehnične specifikacije

Člen 55: Oznake

Člen 56: Poročila o preizkusih, potrdila in druga dokazila

Člen 57: Sporočanje tehničnih specifikacij

Člen 58: Variantne ponudbe

Člen 59: Razdelitev naročil na sklope

Člen 60: Določanje rokov

ODDELEK 2: OBJAVA IN PREGLEDNOST

Člen 61: Periodična informativna obvestila

Člen 62: Obvestila o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti

Člen 63: Obvestila o naročilu

Člen 64: Obvestila o oddaji naročila

Člen 65: Oblika in način objave obvestil

Člen 66: Objavljanje na nacionalni ravni

Člen 67: Dostopnost dokumentacije v zvezi z oddajo naročila v elektronski obliki

Člen 68: Povabila za oddajo ponudbe ali na pogajanja; povabila k potrditvi interesa

Člen 69: Obveščanje prosilcev za priznanje usposobljenosti, kandidatov in ponudnikov

ODDELEK 3: IZBOR UDELEŽENCEV IN ODDAJANJE NAROČIL

Člen 70: Splošna načela

Pododdelek 1: Ugotavljanje usposobljenosti in kakovosti

Člen 71: Postopki ugotavljanja usposobljenosti

Člen 72: Merila za ugotavljanje kakovosti

Člen 73: Sklicevanje na zmogljivosti drugih subjektov

Člen 74: Uporaba razlogov za izključitev in meril za izbor, določenih z [Direktivo 2004/18]

Člen 75: Standardi za zagotavljanje kakovosti in standardi za okoljsko ravnanje

Pododdelek 2: Oddaja naročila

Člen 76: Merila za oddajo naročila

Člen 77 Upoštevanje stroškov za ves življenjski cikel

Člen 78: Ovire za oddajo naročila

Člen 79: Neobičajno ugodne ponudbe

Poglavje IV: Izvedba naročila

Člen 80: Pogoji za izvedbo naročila

Člen 81: Oddaja naročil podizvajalcem

Člen 82: Spremembe naročil med njihovo veljavnostjo

Člen 83: Prekinitev pogodb

NASLOV III: POSEBNI SISTEMI JAVNIH NAROČIL

POGLAVJE I: Socialne in druge posebne storitve

Člen 84: Oddajanje javnih naročil za socialne in druge posebne storitve

Člen 85: Objava obvestil

Člen 86: Načela za oddajo naročil

POGLAVJE II: Pravila, ki urejajo projektne natečaje

Člen 87: Splošne določbe

Člen 88: Področje uporabe

Člen 89: Obvestila

Člen 90: Pravila glede organizacije projektnih natečajev, izbire udeležencev in žirije

Člen 91: Odločitve žirije

NASLOV IV: UPRAVLJANJE

Člen 92: Izvrševanje

Člen 93: Javni nadzor

Člen 94: Ločena poročila o postopkih za oddajo naročil

Člen 95: Nacionalno poročanje in seznami naročnikov

Člen 96: Pomoč za naročnike in podjetja

Člen 97: Upravno sodelovanje

NASLOV V: PRENESENA POOBLASTILA, IZVEDBENA POOBLASTILA IN KONČNE DOLOČBE

Člen 98: Izvajanje pooblastila

Člen 99: Nujni postopek

Člen 100: Postopek v odboru

Člen 101: Prenos

Člen 102: Razveljavitev

Člen 103: Pregled

Člen 104: Začetek veljavnosti

Člen 105: Naslovniki

PRILOGE

PRILOGA I: Seznam dejavnosti, kakor je določen v točki 8(a) člena 2

PRILOGA II: Seznam zakonodaje Unije iz člena 4(2)

PRILOGA III: Seznam zakonodaje Unije iz člena 27(3)

PRILOGA IV: Zahteve v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav za sodelovanje, prijav za ugotavljanje usposobljenosti ter načrtov in projektov v natečajih

Priloga V: Seznam mednarodnih sporazumov iz člena 38

PRILOGA VI Del A: Informacije, ki se navedejo v periodičnem informativnem obvestilu (kot je navedeno v členu 61)

PRILOGA VI Del B: Informacije, ki se navedejo v obvestilih o objavi periodičnega informativnega obvestila v profilu kupca, ki se ne uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa (kot je navedeno v členu 61(1))

PRILOGA VII: Informacije, ki se navedejo v specifikacijah pri elektronskih dražbah (člen 47(4))

PRILOGA VIII: Opredelitev nekaterih tehničnih specifikacij

PRILOGA IX: Značilnosti objave

PRILOGA X: Informacije, ki se navedejo v obvestilu o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti (kot je navedeno v točki (b) člena 39(2) in členu 62)

PRILOGA XI: Informacije, ki se navedejo v obvestilih o javnih naročilih (kot je navedeno v členu 63)

PRILOGA XII: Informacije, ki se navedejo v obvestilu o oddaji naročila (kot je navedeno v členu 64)

PRILOGA XIII: Vsebina povabil za oddajo ponudbe, na pogajanja ali za potrditev interesa iz člena 68

PRILOGA XIV: Sezam mednarodnih socialnih in okoljskih konvencij iz členov 70 in 79

PRILOGA XV: Seznam zakonodaje EU iz člena 77(3)

PRILOGA XVI: Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilih o spremembah naročila v času njegove veljavnosti (kot je navedeno v členu 82(6))

PRILOGA XVII: Storitve iz člena 84

PRILOGA XVIII: Informacije, ki se navedejo v obvestilih o naročilih socialnih in drugih posebnih storitev (kot je navedeno v členu 85)

PRILOGA XIX: Informacije, ki se navedejo v obvestilu o projektnem natečaju (kot je navedeno v členu 89(1))

PRILOGA XX: Informacije, ki se navedejo v obvestilih o rezultatih projektnega natečaja (kot je navedeno v členu 89(1))

PRILOGA XXI: Korelacijska tabela

NASLOV I PODROČJE UPORABE, OPREDELITVE POJMOV IN SPLOŠNA NAČELA

POGLAVJE I Vsebina in opredelitve pojmov

Člen 1 Vsebina in področje uporabe

1. Ta direktiva določa pravila o postopkih javnega naročanja, ki jih izvedejo naročniki iz člena 4, v zvezi z naročili in projektnimi natečaji, katerih ocenjena vrednost ni manjša od mejnih vrednosti iz člena 12.

2. Javno naročilo v smislu te direktive pomeni nakup ali druge oblike pridobitve gradbenih del, blaga in storitev s strani enega ali več naročnikov od gospodarskih subjektov, ki jih ti naročniki izberejo, pod pogojem, da so gradbena dela, blago ali storitve namenjeni eni izmed dejavnosti iz členov 5 do 11.

Celota gradenj, blaga in/ali storitev, tudi če se nabavijo z različnimi naročili, pomeni enotno javno naročilo v smislu te direktive, če so naročila del enotnega projekta.

Člen 2 Opredelitve pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „javni organi naročniki“ pomenijo državne, regionalne ali lokalne organe, organe javnega prava, združenja enega ali več takih organov oziroma enega ali več takih organov javnega prava;

(2) „regionalni organi“ vključujejo vse organe upravnih enot na ravni NUTS 1 in 2 iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta[37];

(3) „lokalni organi“ vključujejo vse organe upravnih enot na ravni NUTS 3 in manjših upravnih enot iz Uredbe (ES) št. 1059/2003;

(4) „oseba javnega prava“ je organ, ki ima vse od naslednjih značilnosti:

(a) ustanovljen je s posebnim namenom, da zadovoljuje potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali komercialne narave; v ta namen oseba, ki posluje v običajnih tržnih razmerah s ciljem ustvarjati dobiček in ki nosi izgube, ki jih je povzročilo izvajanje njene dejavnosti, nima namena zadovoljevati potreb splošnega interesa, ki niso industrijske ali komercialne narave;

(b) je pravna oseba;

(c) v glavnem ga financirajo država, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava ali je pod upravljanjem in nadzorom teh oseb; ali ima upravni, upravljavski ali nadzorni organ, v katerega več kot polovico članov imenujejo država, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava;

(5) „javno podjetje“ pomeni vsako podjetje, na katero imajo lahko javni organi naročniki neposredno ali posredno prevladujoč vpliv zaradi njihovega lastništva, finančne udeležbe v njem ali pravil, ki urejajo njegovo poslovanje;

(6) „posebne ali izključne pravice“ pomenijo pravice, ki jih z določbo zakona, predpisa ali upravnega akta dodeli pristojni organ države članice in katerih učinek je omejitev opravljanja dejavnosti, opredeljenih v členih 5 do 11, na enega ali več subjektov ter ki znatno omejijo možnosti drugih subjektov za opravljanje take dejavnosti;

(7) „javna naročila blaga, gradenj in storitev“ pomenijo proti plačilu pisno sklenjene pogodbe med enim ali več naročniki iz člena 4(3) ter enim ali več gospodarskimi subjekti, katerih predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev v smislu te direktive;

(8) „naročila gradenj“ pomenijo naročila, katerih predmet je:

(a) izvedba ali projektiranje in izvedba gradenj, povezanih z eno od dejavnosti v skladu s pomenom iz Priloge II;

(b) izvedba ali projektiranje in izvedba gradnje,

(c) izvedba gradnje, s katerimi koli sredstvi, ki ustreza zahtevam naročnika, ki odločilno vpliva na vrsto ali projektiranje gradnje;

(9) „gradnja“ pomeni zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, ki je samozadostna pri izpolnjevanju svoje gospodarske ali tehnične funkcije;

(10) „naročila blaga“ pomenijo naročila, katerih predmet je nakup, zakup, najem ali najemni nakup z nakupno pravico ali brez nje. Naročilo blaga lahko vključuje tudi povezana namestitvena in inštalacijska dela;

(11) „naročila storitev“ pomenijo naročila, katerih predmet je izvajanje storitev, razen storitev iz odstavka 8;

(12) „gospodarski subjekt“ pomeni katero koli pravno ali fizično osebo ali naročnika ali skupino teh oseb, ki na trgu ponuja izvedbo gradenj in/ali gradbeno delo, dobavo proizvodov ali izvedbo storitev;

(13) „ponudnik“ pomeni gospodarski subjekt, ki je predložil ponudbo;

(14) „kandidat“ pomeni gospodarski subjekt, ki je zaprosil za povabilo k udeležbi ali je povabljen k udeležbi v omejenem postopku ali postopku s pogajanji ali inovacijskem partnerstvu;

(15) „dokumentacija v zvezi z oddajo naročil“ pomeni vse dokumente, ki jih naročnik pripravi ali se na njih sklicuje in s katerimi opisuje ali določa elemente naročila ali postopka, vključno z obvestilom o naročilu, predhodnim informativnim obvestilom ali obvestili o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti, kadar se ti dokumenti uporabljajo kot sredstvo za objavo javnega razpisa, tehnične specifikacije, predlagane pogoje naročila, oblike za predložitev dokumentov s strani kandidatov in ponudnikov, informacije o obveznostih, ki se na splošno uporabljajo, in kakršne koli dodatne dokumente;

(16) „centralizirane nabavne dejavnosti“ pomenijo dejavnosti, ki se nenehno izvajajo v eni od naslednjih oblik:

(a) nabavljanje blaga in/ali storitev, namenjenih naročnikom,

(b) oddajanje naročil ali sklepanje okvirnih sporazumov za gradnje, blago ali storitve, namenjene naročnikom;

(17) „pomožne nabavne dejavnosti“ pomenijo dejavnosti pri zagotavljanju podpore nabavnim dejavnostim, zlasti v naslednjih oblikah:

(a) tehnična infrastruktura, ki naročnikom omogoča oddajo javnih naročil ali sklenitev okvirnih sporazumov za gradnje, blago ali storitve;

(b) svetovanje v zvezi z izvajanjem ali načrtovanjem postopkov naročanja;

(c) priprava in vodenje postopkov naročanja v imenu in za račun zadevnega naročnika;

(18) „centralni nabavni organ“ je javni organ naročnik v smislu točke 1 člena 2 ali javni organ naročnik v smislu točke 1 člena 2 Direktive [2004/18/ES], ki zagotavlja centralizirane nabavne dejavnosti in, po možnosti, pomožne nabavne dejavnosti;

(19) „izvajalec storitev javnega naročila“ pomeni javni ali zasebni organ, ki izvaja pomožne nabavne dejavnosti na trgu;

(20) „pisen“ ali „pisno“ pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje; vključno z informacijami, poslanimi ali shranjenimi z elektronskimi sredstvi;

(21) „elektronska sredstva“ pomenijo elektronsko opremo za obdelavo (vključno z digitalnim zgoščevanjem) in shranjevanje podatkov, ki se pošiljajo in prejemajo po žici, radiu, optičnih sredstvih ali z drugimi elektromagnetnimi sredstvi;

(22) „življenjski cikel“ pomeni vse zaporedne in/ali medsebojno povezane faze, vključno s proizvodnjo, prevozom, uporabo in vzdrževanjem, v življenjski dobi izdelka ali gradnje oziroma med zagotavljanjem storitve, od nabave surovin ali ustvarjanja virov do odstranitve, uničenja in dokončanja;

(23) „projektni natečaji“ pomenijo postopke, ki naročniku omogočijo pridobitev – predvsem na področjih urbanističnega in krajinskega načrtovanja, arhitekture in inženiringa ali obdelave podatkov – načrta ali projekta, ki ga izbere žirija po razpisu nagradnega natečaja ali natečaja brez podelitve nagrad.

Člen 3 Mešana naročila in naročila, ki zajemajo več dejavnosti

1. Javna naročila, katerih predmet sta dve ali več vrst naročil (gradenj, storitev ali blaga), se oddajo v skladu z določbami, ki se uporabljajo za vrsto javnega naročila, značilno za glavni predmet zadevnega naročila.

Pri mešanih javnih naročilih, ki jih sestavljajo storitve v smislu poglavja I naslova III in druge storitve ali storitve in blago, se glavni predmet določi s primerjavo vrednosti zadevnih storitev ali blaga.

Pri mešanih javnih naročilih, ki vsebujejo elemente naročil in koncesij na področju blaga, gradenj in storitev, se del naročila, ki pomeni naročilo iz te direktive, odda v skladu z določbami te direktive.

Če so različni deli zadevnega naročila objektivno neločljivi, se uporaba te direktive določi na podlagi glavnega predmeta navedenega naročila.

2. Za naročilo, ki naj bi zajemalo več dejavnosti, veljajo pravila za dejavnost, za katero je pretežno namenjeno.

Vendar se odločitev o oddaji naročila enega ali več ločenih naročil se ne sme sprejeti z namenom izključitve takega naročila iz področja uporabe te direktive ali, kjer je to primerno, [2004/18/ES].

3. Če za eno od dejavnosti, za katere je naročilo namenjeno, velja ta direktiva, za druge dejavnosti pa zgoraj navedena Direktiva [2004/18] in če je objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je naročilo pretežno namenjeno, se naročilo dodeli v skladu z zgoraj navedeno Direktivo [2004/18].

4. Če za eno od dejavnosti, za katero je naročilo namenjeno, velja ta direktiva, za druge pa ne veljajo niti ta direktiva niti Direktiva [2004/18] ali Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta[38] in če je objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je naročilo pretežno namenjeno, se naročilo dodeli v skladu s to direktivo.

POGLAVJE II Osebno področje uporabe: opredelitev zajetih dejavnosti in subjektov

Oddelek 1 Subjekti

Člen 4 Naročniki

1. Prevladujoč vpliv javnih organov naročnikov v smislu točke 5 člena 2 se predpostavlja v naslednjih primerih, v katerih ti organi neposredno ali posredno:

(a) imajo v lasti večino vpisanega kapitala podjetja;

(b) nadzirajo večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je izdalo podjetje;

(c) lahko imenujejo več kakor polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja.

2. Pravice, ki so bile odobrene po postopku, v katerem je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje javnosti, in katerih odobritev je temeljila na objektivnih merilih, ne pomenijo „posebnih ali izključnih pravic“ v smislu točke 6 člena 2.

To vključuje:

(a) postopke za oddajo naročil s predhodnim javnim razpisom v skladu z Direktivo [2004/18/ES], [Direktivo … (koncesije)] ali to direktivo;

(b) postopke na podlagi drugih zakonodajnih aktov Unije iz Priloge II, ki zagotavljajo primerno predhodno preglednost za izdajo dovoljenj na podlagi objektivnih meril.

3. Ta direktiva se uporablja za naročnike:

(a) ki so javni organi ali javna podjetja in opravljajo eno od dejavnosti iz členov 5 do 11;

(b) kadar niso javni organi ali javna podjetja in je ena od njihovih dejavnosti katera koli dejavnost iz členov 5 do 11 ali kombinacija teh dejavnosti in delujejo na podlagi posebnih ali izključnih pravic, ki jim jih podeli pristojni organ države članice.

4. Komisija je v skladu s členom 98 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s spreminjanjem seznama zakonodaje Unije iz Priloge II, če se na podlagi sprejetja nove zakonodaje, njene razveljavitve ali spremembe izkaže, da so take spremembe potrebne.

Oddelek 2 Dejavnosti

Člen 5 Plin in toplota

1. Glede plina in toplote se ta direktiva uporablja za naslednje dejavnosti:

(a) zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom ali distribucijo plina ali toplote;

(b) dobavo plina ali toplote takšnim omrežjem.

2. Če omrežja, namenjena opravljanju javnih storitev, s plinom ali toploto preskrbijo naročniki, ki niso javni organi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu odstavka 1, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) zadevni subjekt plin ali toploto proizvaja kot neizogibno posledico opravljanja dejavnosti, ki niso navedene v odstavku 1 ali v členih 6 do 8;

(b) oskrba javnega omrežja je namenjena le gospodarski izrabi takšne proizvodnje in ne znaša več kot 20 % prometa subjekta glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.

Člen 6 Električna energija

1. Glede električne energije se ta direktiva uporablja za naslednje dejavnosti:

(a) zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom ali distribucijo električne energije;

(b) dobavo električne energije takšnim omrežjem.

Za namene te direktive preskrba z električno energijo vključuje generacijo (proizvodnjo) in veleprodajo električne energije.

2. Če omrežja, namenjena opravljanju javnih storitev, z električno energijo preskrbijo naročniki, ki niso javni organi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu odstavka 1, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) zadevni subjekt proizvaja električno energijo zato, ker je njena poraba potrebna za opravljanje dejavnosti, razen dejavnosti iz odstavka 1 ali členov 5 in 7 do 8;

(b) oskrba javnega omrežja je odvisna samo od lastne porabe subjekta in ne presega 30 % njegove celotne proizvedene električne energije glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.

Člen 7 Voda

1. Ta direktiva se uporablja za naslednje dejavnosti:

(a) zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom ali distribucijo pitne vode;

(b) dobavo pitne vode takšnim omrežjem.

2. Ta direktiva se uporablja tudi za javna naročila ali natečaje, ki jih oddajo ali organizirajo naročniki, ki opravljajo katero od dejavnosti iz odstavka 1 in ki so povezani z eno od naslednjih dejavnosti:

(a) projekti vodnega inženirstva, namakanja ali melioracije, pod pogojem, da količina vode, namenjena za dobavo pitne vode, predstavlja več kakor 20 % celotne količine vode, ki se zagotavlja bodisi s temi projekti bodisi z namakalnimi ali melioracijskimi napravami;

(b) odstranjevanje ali čiščenje odplak.

3. Če omrežja, namenjena opravljanju javnih storitev, s pitno vodo preskrbijo naročniki, ki niso javni organi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu odstavka 1, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) zadevni subjekt proizvaja pitno vodo zato, ker je njena poraba potrebna za opravljanje dejavnosti, razen tistih iz členov 5 do 8;

(b) oskrba javnega omrežja je odvisna samo od lastne porabe subjekta in ne presega 30 % njegove celotne proizvedene pitne vode glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.

Člen 8 Storitve prevoza

Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem ali upravljanjem omrežij, ki zagotavljajo javne storitve na področju železnice, avtomatiziranih sistemov, tramvajev, trolejbusov, avtobusov ali žičnic.

Pri prevoznih storitvah se šteje, da omrežje obstaja, kadar se storitev opravlja v skladu s pogoji delovanja, ki jih predpiše pristojni organ države članice, na primer stanje poti, ki se bo oskrbovala, zmogljivost, ki se bo dala na voljo, ali pogostnost storitve.

Člen 9 Pristanišča in letališča

Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v zvezi z izkoriščanjem geografskega prostora za namen zagotavljanja letališke infrastrukture, infrastrukture v obmorskih pristaniščih ali pristaniščih v notranjosti ali infrastrukture v drugih terminalih za prevoznike po zraku, morju ali celinskih plovnih poteh.

Člen 10 Poštne storitve

1. Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v zvezi z opravljanjem:

(a) poštnih storitev;

(b) drugih storitev, razen poštnih storitev, pod pogojem, da take storitve opravlja subjekt, ki opravlja tudi poštne storitve v smislu točke (b) odstavka 2, in pod pogojem, da pogoji iz člena 27(1) niso izpolnjeni v zvezi s storitvami iz točke (b) odstavka 2.

2. V tej direktivi in brez poseganja v Direktivo 97/67/ES:

(a) „poštna pošiljka“: pomeni enoto, ki je naslovljena v končni obliki, v kateri jo bo izvajalec prenesel, ne glede na težo. Poleg pisemskih pošiljk take pošiljke zajemajo na primer tudi knjige, kataloge, časopise, občasne publikacije in poštne pakete, ki vsebujejo blago komercialne vrednosti ali brez take vrednosti, ne glede na težo;

(b) „poštne storitve“: pomenijo storitve sprejema poštnih pošiljk, njihovega sortiranja, usmerjanja in dostave. To vključuje storitve, ki spadajo v obseg univerzalne storitve, vzpostavljene v skladu z Direktivo 97/67/ES, ter storitve, ki v ta obseg ne sodijo;

(c) „druge storitve, razen poštnih storitev“: pomeni storitve na naslednjih področjih:

(i)      storitve obdelave pošte (storitve pred in po pošiljanju, vključno s „storitvami vložišča“);

(ii)      storitve z dodano vrednostjo, povezane z elektronskimi sredstvi in ki se v celoti opravljajo z elektronskimi sredstvi (vključno z varnim prenosom šifriranih dokumentov z elektronskimi sredstvi, storitvami upravljanja naslovov in prenosom registrirane elektronske pošte);

(iii)     storitve v zvezi s poštnimi pošiljkami, ki niso vključene v točki (a), kot je direktna pošta brez naslova;

(iv)     finančne storitve, kakor so opredeljene v CPV pod referenčnimi številkami od 66100000-1 do 66720000-3 in členu 19(c), predvsem poštne nakaznice in poštno brezgotovinsko poslovanje;

(v)     filatelistične storitve;

(vi)     logistične storitve (storitve, ki so kombinacija fizične dostave in/ali skladiščenja z drugimi nepoštnimi funkcijami).

Člen 11 Črpanje nafte in plina ter iskanje ali izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv

Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v zvezi z izkoriščanjem geografskega območja za:

(a) črpanje nafte ali plina;

(b) iskanje ali izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv.

Poglavje III: Vsebinsko področje uporabe

ODDELEK 1 MEJNE VREDNOSTI

Člen 12 Mejne vrednosti

Razen kadar so naročila izključena zaradi razlogov iz členov 15 do 20 ali v skladu s členom 27, se v zvezi z opravljanjem določene dejavnosti ta direktiva uporablja za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost (DDV) ni manjša od naslednjih mejnih vrednosti:

(a) 400 000 EUR za naročila blaga in storitev ter tudi za natečaje;

(b) 5 000 000 EUR za naročila gradenj;

(c) 1 000 000 EUR za naročila socialnih in drugih posebnih storitev iz Priloge XVII.

Člen 13 Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil

1. Izračun ocenjene vrednosti naročila temelji na celotnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga je ocenil naročnik, vključno s katero koli dodatno možno izbiro in katero koli ponovitvijo naročila.

Če naročnik določi nagrade ali izplačila kandidatom ali ponudnikom, jih mora upoštevati pri izračunu ocenjene vrednosti naročila.

2. Metoda, ki se uporablja za izračun ocenjene vrednosti naročila, ne sme biti izbrana z namenom, da bi bilo naročilo izključeno iz področja uporabe te direktive. Zato se enotnega naročila ne sme razdeliti, da bi se izognili uporabi te direktive, razen če se to utemelji z objektivnimi razlogi.

3. Ta ocena je veljavna v času pošiljanja obvestila o javnem razpisu oziroma, če tako obvestilo ni določeno, v času, ko naročnik začne postopek naročanja, zlasti z opredelitvijo poglavitnih značilnosti predvidenega naročila.

4. Za okvirne sporazume in dinamične nabavne sisteme je vrednost, ki se upošteva, najvišja ocenjena vrednost (brez DDV) vseh naročil, predvidenih za celotno trajanje sporazuma ali sistema.

5. Pri partnerstvih za inovacije je vrednost, ki se upošteva, najvišja ocenjena vrednost (brez DDV) raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, ki potekajo v vseh fazah predvidenega partnerstva, ter blaga, storitev ali gradenj, razvitih in naročenih ob izteku predvidenega partnerstva.

6. Za namene člena 12 naročniki v ocenjeno vrednost javnega naročila gradnje vključijo stroške gradnje in celotno ocenjeno vrednost vsega blaga ali storitev, ki jih naročniki dajo na voljo izvajalcu pod pogojem, da so nujni za izvajanje gradbenih del.

7. Če lahko iz predlagane gradnje ali nakupa storitev izhaja naročilo, ki se oddaja istočasno v ločenih sklopih, se upošteva celotna ocenjena vrednost vseh teh sklopov.

Če je skupna vrednost sklopov enaka mejni vrednosti iz člena 12 ali večja, se ta direktiva uporabi za oddajo vsakega posameznega sklopa.

8. Če lahko iz predloga za naročilo podobnega blaga izhajajo naročila, ki se oddajajo istočasno v ločenih sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh teh sklopov, kadar se uporablja člen 12.

Če je skupna vrednost sklopov enaka mejni vrednosti iz člena 12 ali večja, se ta direktiva uporabi za oddajo vsakega posameznega sklopa.

9. Naročniki lahko oddajo naročila za posamezne sklope brez uporabe postopkov iz te direktive, če je ocenjena vrednost zadevnega sklopa brez DDV nižja od 80 000 EUR za blago ali storitve oziroma enega milijona EUR za gradnje. Vendar celotna vrednost tako oddanih sklopov brez uporabe te direktive ne presega 20 % celotne vrednosti vseh sklopov, na katere so bili razdeljeni predlagana gradnja, predlagana pridobitev podobnega blaga ali predlagana nabava storitev.

10. Pri naročilih blaga ali storitev, ki se redno ponavljajo ali so predvidena za ponovitev v zadevnem obdobju, se ocenjena vrednost naročila izračuna na podlagi:

(a) celotne dejanske vrednosti zaporednih naročil iste vrste, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v proračunskem letu, prilagojenem, če je to mogoče, da se upoštevajo spremembe količine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem naročilu;

(b) celotne ocenjene vrednosti zaporednih naročil, oddanih v 12 mesecih po prvi dobavi ali v poslovnem letu, če je navedeno obdobje daljše od 12 mesecev.

11. Glede naročil blaga v zvezi z nakupom na obroke, najemom, zakupom ali lizingom, je vrednost, ki se uporabi pri izračunu ocenjene vrednosti naročila, kakor sledi:

(a) pri naročilih za določeno obdobje, kadar je to obdobje 12 mesecev ali manj, celotna ocenjena vrednost za čas trajanja naročila ali, kadar je obdobje daljše od 12 mesecev, celotna vrednost, vključno z ocenjeno preostalo vrednostjo;

(b) pri naročilih za nedoločeno obdobje ali naročilih, za katera obdobja ni mogoče določiti, njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.

12. Pri naročilih storitev je vrednost, ki se uporabi kot podlaga za izračun ocenjene vrednosti naročila:

(a) za zavarovalniške storitve: višina premije in druge oblike plačil;

(b) za bančne in druge finančne storitve: honorarji, provizije, obresti in druge oblike plačil;

(c) za natečaje: honorarji, plačljive provizije in druge oblike plačil.

13. Podlaga za izračun ocenjene vrednosti naročila pri naročilih storitev brez navedene celotne cene je:

(a) pri naročilih za določeno obdobje, če to obdobje traja 48 mesecev ali manj: celotna vrednost za njihovo celotno trajanje;

(b) pri naročilih za nedoločeno obdobje ali naročilih z obdobjem, daljšim od 48 mesecev: njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.

Člen 14 Revizija mejnih vrednosti

1. Komisija od 30. junija 2014 dalje vsaki dve leti preveri, ali mejne vrednosti iz člena 12(a) in (b) ustrezajo mejnim vrednostim iz sporazuma o vladnih naročilih ter jih, če je to potrebno, popravi.

Komisija v skladu z metodo za izračun iz sporazuma o vladnih naročilih izračuna vrednost teh mejnih vrednosti na podlagi povprečne dnevne vrednosti eura glede na posebne pravice črpanja (SDR), in sicer za obdobje 24 mesecev, ki se konča zadnji dan avgusta pred pregledom, z začetkom veljavnosti 1. januarja. Vrednost tako spremenjenih mejnih vrednosti se po potrebi zaokroži navzdol na najbližjih tisoč eurov, da se zagotovi upoštevanje veljavnih mejnih vrednosti iz sporazuma, izraženih s posebnimi pravicami črpanja.

2. Komisija od 1. januarja 2014 dalje vsaki dve leti določi vrednosti mejnih vrednosti iz člena 12(a) in (b), popravljenih v skladu z odstavkom 1 tega člena, v nacionalnih valutah držav članic, ki ne sodelujejo v monetarni uniji.

Obenem Komisija določi vrednost mejnih vrednosti iz člena 12(c) v nacionalnih valutah držav članic, ki ne sodelujejo v monetarni uniji.

V skladu z metodo za izračun iz sporazuma o vladnih naročilih določitev teh vrednosti temelji na povprečnih dnevnih vrednostih teh valut, ki ustrezajo mejni vrednosti, ki se za njih uporablja in je izražena v eurih, za obdobje 24 mesecev, ki se konča zadnji dan avgusta pred pregledom, z začetkom veljavnosti 1. januarja.

3. Spremenjene mejne vrednosti iz odstavka 1 in njihove vrednosti v nacionalnih valutah Komisija objavi v Uradnem listu Evropske unije v začetku meseca novembra po njihovi spremembi.

4. Komisijo se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 98, s katerimi prilagodi metodologijo iz drugega pododstavka odstavka 1 vsem spremembam metodologije iz sporazuma o vladnih naročilih za pregled mejnih vrednosti iz člena 12(a) in (b) ter določitev mejnih vrednosti v nacionalnih valutah držav članic, ki ne sodelujejo v monetarni uniji, kot je navedeno v odstavku 2 tega člena.

Prav tako se jo pooblasti, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 98 za pregled mejnih vrednosti iz člena 12(a) in (b), kadar je to potrebno.

5. Kadar je potrebno popraviti mejne vrednosti iz člena 12(a) in (b), zaradi časovnih omejitev pa ni mogoče uporabiti postopka iz člena 98, se v takšnih nujnih primerih za delegirane akte, sprejete v skladu z drugim pododstavkom odstavka 4 tega člena, uporabi postopek iz člena 99.

Oddelek 2 Izključena naročila in natečaji

Pododdelek 1 Izključitve, ki veljajo za vse naročnike, in posebne izključitve za vodni in energetski sektor

Člen 15 Javna naročila, ki so oddana z namenom nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam

1. Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki so oddana zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam, če naročnik ne uživa nobenih posebnih ali izključnih pravic v zvezi s prodajo ali najemom predmeta takih naročil, hkrati pa ga drugi subjekti lahko prosto prodajo ali najamejo pod enakimi pogoji kakor naročnik.

2. Naročniki uradno obvestijo Komisijo ali, na njegovo zahtevo, nacionalni nadzorni organ o vseh kategorijah proizvodov ali dejavnosti, ki jih obravnavajo kot izjeme v skladu z odstavkom 1. Komisija lahko sezname kategorij proizvodov ali dejavnosti, za katere meni, da sodijo med te izjeme, kot informacijo redno objavlja v Uradnem listu Evropske unije. Pri tem Komisija spoštuje vse občutljive komercialne vidike, na katere jo lahko opozorijo naročniki, ko predložijo te informacije.

Člen 16 Javna naročila in natečaji, ki se oddajo ali organizirajo za druge namene kot za opravljanje dejavnosti, ki je zajeta, ali za opravljanje take dejavnosti v tretji državi

1. Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki jih naročniki oddajo za druge namene kot je opravljanje svojih dejavnosti, kot so opisane v členih 5 do 11, ali za opravljanje takšnih dejavnosti v tretji državi, v pogojih, ki ne vključujejo fizične uporabe omrežja ali geografskega območja znotraj Unije, prav tako pa se ne uporablja za natečaje, organizirane za te namene.

2. Naročniki uradno obvestijo Komisijo ali, na njegovo zahtevo, nacionalni nadzorni organ o vseh dejavnostih, ki jih obravnavajo kot izjeme v skladu z odstavkom 1. Komisija lahko v informativne namene v Uradnem listu Evropske unije redno objavlja sezname kategorij dejavnosti, za katere meni, da sodijo med te izjeme. Pri tem Komisija spoštuje vse občutljive komercialne vidike, na katere jo lahko opozorijo naročniki, ko predložijo te informacije.

Člen 17 Obramba in varnost

1. Za naročila, ki se oddajo, in natečaje, ki se organizirajo na področjih obrambe in varnosti, se ta direktiva ne uporablja za:

(a) naročila, za katera se uporablja Direktiva 2009/81/ES;

(b) naročila, za katera se Direktiva 2009/81/ES ne uporablja v skladu s členi 8, 12 in 13 Direktive.

2. Ta direktiva se ne uporablja za druga naročila in projektne natečaje, ki niso navedeni v prvem odstavku, če v postopku oddaje naročila iz člena 39(1) ni mogoče zavarovati ključnih varnostnih interesov države članice.

Člen 18 Naročila, ki se oddajo, in natečaji, ki se organizirajo, v skladu z mednarodnimi pravili

Ta direktiva se ne uporablja za naročila ali projektne natečaje, ki jih mora naročnik oddati ali organizirati v skladu s postopki naročanja, ki se razlikujejo od postopkov iz te direktive in ki jih določa:

(a) mednarodni sporazum, ki se sklene v skladu s Pogodbo med državo članico in eno ali več tretjimi državami ter vključuje gradnje, blago ali storitve, namenjene skupnemu izvajanju ali uporabi projekta s strani držav podpisnic;

(b) mednarodni sporazum, ki se nanaša na nameščanje vojaških enot in zadeva podjetja v državi članici ali tretji državi;

(c) poseben postopek mednarodne organizacije;

(d) pravila naročanja, ki jih je določila mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija za naročila ali projektne natečaje, ki jih ta organizacija ali institucija v celoti financira; pri naročilih ali projektnih natečajih, ki jih v precejšnjem obsegu sofinancira mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, se stranki dogovorita o veljavnih postopkih naročanja, ki so v skladu z določbami Pogodbe.

O vseh sporazumih iz točke (a) prvega pododstavka se obvesti Komisijo, ki se lahko posvetuje s Svetovalnim odborom za javna naročila iz člena 100.

Člen 19 Posebne izključitve pri naročilih storitev

Ta direktiva se ne uporablja za naročila storitev za:

(a) pridobitev ali najem zemljišč, obstoječih objektov in drugih nepremičnin ali zadevnih pravic s kakršnimi koli finančnimi sredstvi; vendar se ta direktiva uporablja za naročila finančnih storitev, ki se v kakršni koli obliki sklenejo ob sklenitvi pogodbe o nakupu ali najemu, pred tem ali po tem;

(b) storitve na področju arbitraže in sprave;

(c) finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov v smislu Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta[39] in operacije, izvedene z evropskim instrumentom za finančno stabilnost;

(d) pogodbe o zaposlitvi;

(e) javne storitve potniškega prevoza z železnico ali podzemno železnico;

(f) oddajanje programov, ki se oddajo izdajateljem televizijskega programa.

Oddajanje programov iz točke (f) prvega odstavka vključuje vse prenosne in distribucijske storitve prek katere koli oblike elektronskega omrežja.

Člen 20 Naročila, ki jih določeni naročniki oddajo za nabavo vode in za preskrbo z električno energijo ali z gorivi za proizvodnjo energije

Ta direktiva se ne uporablja:

(a) za naročila za nabavo vode, če jih oddajo naročniki, ki opravljajo eno ali obe dejavnosti v zvezi s pitno vodo iz člena 7(1);

(b) za naročila, ki jih oddajo naročniki, ki so sami dejavni v energetskem sektorju z opravljanjem dejavnosti iz člena 5(1), člena 6(1) ali člena 11 za preskrbo z:

(i)      energijo;

(ii)     gorivi za proizvodnjo energije.

Pododdelek 2 Posebni odnosi (nadzorovani subjekti, sodelovanje, povezana podjetja in skupna podjetja)

Člen 21 Odnosi med javnimi organi

1. Naročilo, ki ga javni organ naročnik odda drugi pravni osebi, ne spada na področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a) javni organ naročnik obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;

(b) zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje dejavnosti izvaja za javni organ naročnika, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik;

(c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen.

Šteje se, da javni organ naročnik obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe v smislu točke (a) prvega pododstavka, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe.

2. Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisni subjekt, ki je javni organ naročnik, odda naročilo svojemu obvladujočemu podjetju ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni organ naročnik, če v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo, zasebni sektor ni udeležen.

3. Javni organ naročnik, ki ne obvladuje pravne osebe v smislu odstavka 1, lahko kljub temu odda naročilo brez uporabe te direktive pravni osebi, ki jo obvladuje skupaj z drugimi javnimi organi naročniki, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) javni organi naročniki skupaj obvladujejo zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;

(b) zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje dejavnosti izvaja za javne organe naročnike, ki jo obvladujejo, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladujejo isti javni organi naročniki;

(c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen.

Za namene točke (a) se šteje, da javni organi naročniki skupaj obvladujejo pravno osebo, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a) organe odločanja odvisne pravne osebe sestavljajo predstavniki vseh udeleženih javnih organov naročnikov;

(b) ti javni organi naročniki lahko skupaj odločilno vplivajo na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe;

(c) odvisna pravna oseba nima interesov, ki se razlikujejo od interesov javnih organov, ki so ji podrejeni;

(d) odvisna pravna oseba nima drugih prihodkov, razen povračila dejanskih stroškov iz javnih naročil z javnimi organi naročniki.

4. Za sporazum, sklenjen med dvema ali več javnimi organi naročniki, se ne šteje, da je „naročilo gradenj, blaga ali storitev“ v smislu točke 7 člena 2 te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a) sporazum vzpostavlja lojalno sodelovanje med udeleženimi javnimi organi naročniki pri skupnem izvajanju nalog javnih storitev, ki vključuje vzajemne pravice in obveznosti;

(b) sporazum se ureja samo ob upoštevanju vidikov javnega interesa;

(c) udeleženi javni organi naročniki na odprtem trgu ne ustvarijo več kot 10 % prihodka iz dejavnosti, ki so pomembne za izvajanje sporazuma;

(d) sporazum ne vključuje finančnih nakazil med udeleženimi javnimi organi naročniki, razen nakazil, ki ustrezajo povračilu dejanskih stroškov gradenj, storitev ali blaga;

(e) v nobenem od vključenih javnih organov naročnikov zasebni sektor ni udeležen.

5. Odsotnost zasebne udeležbe iz odstavkov od 1 do 4 se preveri ob oddaji naročila ali sklenitvi sporazuma.

Izključitve iz odstavkov od 1 do 4 se prenehajo uporabljati takoj, ko se vključi oseba zasebnega sektorja, kar povzroči, da je treba naročila odpreti konkurenci z rednimi postopki javnega naročanja.

Člen 22 Naročila, oddana povezanemu podjetju

1. Za namene tega člena „povezano podjetje“ pomeni vsako podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi naročnika v skladu z zahtevami iz Sedme direktive Sveta 83/349/EGS[40].

2. V primeru, da za subjekte ta direktiva ne velja, „povezano podjetje“ pomeni vsako podjetje:

(a) v katerem lahko naročnik neposredno ali posredno izvaja prevladujoč vpliv v smislu točke (5) člena 2 in člena 4(1) te direktive;

(b) ki lahko izvaja prevladujoč vpliv na naročnika;

(c) nad katerim, skupaj z naročnikom, ima prevladujoči vpliv drugo podjetje na podlagi lastništva, finančne udeležbe ali predpisov, ki ga urejajo.

3. Ne glede na člen 21 in pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 4, se ta direktiva ne uporablja za naročila, ki jih:

(a) naročnik odda povezanemu podjetju; ali

(b) skupno podjetje, ki ga je ustanovilo več naročnikov za opravljanje dejavnosti v smislu členov 5 do 11, odda podjetju, ki je povezano z enim od teh naročnikov.

4. Odstavek 3 se uporabi:

(a) za naročila storitev pod pogojem, da vsaj 80 % skupnega povprečnega prometa povezanega podjetja v zvezi s storitvami na splošno v prejšnjih treh letih izhaja iz zagotavljanja storitev podjetjem, s katerimi je povezano;

(b) za naročila blaga pod pogojem, da vsaj 80 % skupnega povprečnega prometa povezanega podjetja v zvezi z blagom na splošno v prejšnjih treh letih izhaja iz zagotavljanja blaga podjetjem, s katerimi je povezano;

(c) za naročila gradbenih del pod pogojem, da vsaj 80 % skupnega povprečnega prometa povezanega podjetja v zvezi z gradbenimi deli na splošno v prejšnjih treh letih izhaja iz zagotavljanja gradbenih del podjetjem, s katerimi je povezano.

5. Če zaradi datuma ustanovitve ali začetka opravljanja dejavnosti takega podjetja promet za prejšnja tri leta ni na voljo, zadostuje, da podjetje prikaže, da je tak promet iz točke (a), (b) ali (c) odstavka 4 verjeten, zlasti glede na poslovni načrt.

Kadar iste ali podobne storitve, blago ali gradnje zagotavlja več kakor eno podjetje, ki je povezano z naročnikom, se zgornji deleži izračunajo ob upoštevanju skupnega prometa, ki ga ta povezana podjetja ustvarijo z zagotavljanjem storitev, blaga ali gradenj.

Člen 23 Naročila, oddana skupnemu podjetju ali naročniku, ki je del skupnega podjetja

Ne glede na člen 21 in pod pogojem, da je bilo skupno podjetje ustanovljeno za opravljanje zadevne dejavnosti v obdobju najmanj treh let in da listina o ustanovitvi skupnega podjetja določa, da bodo naročniki, ki ga sestavljajo, ostali njegov del najmanj za enako obdobje, se ta direktiva ne uporablja za naročila, ki jih:

(a) skupno podjetje, ki ga je ustanovilo več naročnikov izključno za opravljanje dejavnosti v smislu členov 5 do 11, odda enemu od teh naročnikov; ali

(b) naročnik odda skupnemu podjetju, katerega del je sam.

Člen 24 Sporočanje informacij

Naročniki sporočijo Komisiji ali, na njegovo zahtevo, nacionalnemu nadzornemu organu naslednje informacije o uporabi člena 22(2) in (3) ter člena 23:

(a) imena zadevnih podjetij ali skupnih podjetij;

(b) vrsto in vrednost zadevnih javnih naročil,

(c) dokazila, za katera Komisija ali nacionalni nadzorni organ meni, da so potrebna, o tem, da je odnos med podjetjem ali skupnim podjetjem, kateremu so naročila oddana, in naročnikom v skladu z zahtevami iz člena 22 ali 23.

Pododdelek 3 Posebni primeri

Člen 25 Raziskovalne in razvojne storitve

1. Ta direktiva se uporablja za naročila raziskovalnih in razvojnih storitev z referenčnimi številkami CPV od 73000000-2 do 73436000-7, razen 73200000-4, 73210000-7 ali 73220000-0, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a) koristi od njih ima izključno naročnik pri upravljanju lastnih zadev,

(b) izvedeno storitev v celoti plača naročnik.

Ta direktiva se ne uporablja za naročila raziskovalnih in razvojnih storitev z referenčnimi številkami CPV od 73000000-2 do 73436000-7, razen 73200000-4, 73210000-7 ali 73220000-0, če kateri od pogojev iz točke (a) ali (b) prvega pododstavka ni izpolnjen.

2. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 98 za spremembo referenčnih številk CPV iz odstavka 1, da izrazi spremembe nomenklature CPV, če te spremembe ne vključujejo spremembe področja uporabe te direktive.

Člen 26 Naročila, za katera veljajo posebne ureditve

1. Brez poseganja v člen 27 Republika Avstrija in Zvezna republika Nemčija prek pogojev za pooblastila ali drugih ustreznih ukrepov zagotovita, da vsak subjekt, ki je dejaven v sektorjih iz odločb 2002/205/ES in 2004/73/ES:

(a) upošteva načela nediskriminatornosti in konkurence na področju oddaje javnih naročil blaga, gradenj in storitev, zlasti kar zadeva informacije, ki jih ta subjekt dá na voljo gospodarskim subjektom v zvezi s svojimi nameni glede javnih naročil;

(b) Komisiji pod pogoji, opredeljenimi v Odločbi Komisije 93/327/EGS[41], sporočijo podatke o javnih naročilih, ki jih oddajo.

2. Brez poseganja v člen 27 Združeno kraljestvo prek pogojev za pooblastila ali drugih ustreznih ukrepov zagotovi, da vsak subjekt, ki je dejaven v sektorjih iz Odločbe 97/367/EGS, uporablja določbe iz odstavka 1(a) in (b) za naročila, oddana za izvajanje navedenih dejavnosti na Severnem Irskem.

3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za naročila, oddana za namen raziskovanja nafte ali plina.

Pododdelek 4 Dejavnosti, ki so neposredno izpostavljene konkurenci, in z njimi povezana postopkovna pravila

Člen 27 Dejavnosti, ki so neposredno izpostavljene konkurenci

1. Ta direktiva se ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje dejavnosti iz členov 5 do 11, če lahko država članica ali naročniki po uvedbi zahteve v skladu s členom 28 dokažejo, da je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, ta neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen; prav tako se ne uporablja za natečaje, ki so organizirani za izvajanje take dejavnosti na zadevnem geografskem območju. Taka ocena konkurence, ki se opravi ob upoštevanju informacij, ki so na voljo Komisiji, in za namene te direktive, ne posega v uporabo konkurenčnega prava.

2. Za namene odstavka 1 se odločitev, ali je dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci, sprejme na podlagi meril, ki so v skladu z določbami o konkurenci iz Pogodbe; te lahko vključujejo lastnosti zadevnega blaga ali storitev, obstoj alternativnega blaga ali storitev, cene in dejansko ali potencialno prisotnost več kot enega dobavitelja zadevnega blaga ali ponudnika zadevnih storitev.

Upoštevni geografski trg, na podlagi katerega se opravi ocena izpostavljenosti konkurenci, zajema območje, na katerem se zadevna podjetja ukvarjajo s ponudbo proizvodov ali storitev in povpraševanjem po njih, kjer so pogoji konkurence dovolj homogeni in ki se lahko loči od sosednih območij, zlasti zato, ker so tam pogoji konkurence precej drugačni. Pri tej oceni je treba upoštevati predvsem naravo in značilnosti zadevnih proizvodov ali storitev, obstoj ovir za vstop ali preferenc potrošnikov, znatne razlike tržnih deležev podjetij med zadevnim območjem in sosednjimi območji ali precejšnje razlike v ceni.

3. Za namene odstavka 1 se šteje, da dostop do trga ni omejen, če država članica izvaja in uporablja zakonodajo Unije, navedeno v Prilogi III.

Če ni mogoče predpostavljati prostega dostopa do danega trga na podlagi prvega pododstavka, je treba dokazati, da je dostop do zadevnega trga dejansko in pravno prost.

Člen 28 Postopek za določitev, ali se uporablja člen 27

1. Kadar država članica ali naročnik, če tako določa zakonodaja zadevne države članice, meni, da je v skladu z merili iz člena 27(2) in (3) določena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen, lahko predloži zahtevek za ugotovitev, da se ta direktiva ne uporablja za oddajanje naročil ali organizacijo projektnih natečajev za izvajanje navedene dejavnosti.

Zahtevam mora biti priloženo obrazloženo in utemeljeno stališče, ki ga je sprejel neodvisen nacionalni organ, ki je pristojen za zadevno dejavnost. V tem stališču so temeljito analizirani pogoji za možno uporabo člena 27(1) za zadevno dejavnosti v skladu z odstavkoma 2 in 3 zadevnega člena.

Država članica ali zadevni naročnik obvesti Komisijo o vseh pomembnih dejstvih in zlasti vseh zakonih, predpisih, upravnih določbah ali sporazumu o skladnosti s pogoji iz člena 27(1).

2. Na podlagi zahtevka, predloženega v skladu z odstavkom 1 tega člena, lahko Komisija z izvedbenim sklepom, sprejetim v obdobjih iz odstavka 4 tega člena, ugotovi, ali je dejavnost iz členov 5 do 11 neposredno izpostavljena konkurenci na podlagi meril iz člena 27. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 100(2).

Za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje zadevne dejavnosti, in za projektne natečaje, ki so organizirani za opravljanje take dejavnosti, ta direktiva več ne velja v katerem koli od naslednjih primerov:

(a) Komisija je sprejela izvedbeni sklep iz prvega pododstavka tega odstavka o uporabi člena 27(1) v obdobju iz odstavka 3 tega člena;

(b) ni sprejela izvedbenega sklepa iz prvega pododstavka tega odstavka v obdobju iz odstavka 3 tega člena.

3. Izvedbeni sklepi iz odstavka 2 se sprejmejo v naslednjih obdobjih:

(a) 90 delovnih dni, kadar je na podlagi prvega pododstavka člena 27(3) mogoče domnevati, da je dostop do zadevnega trga prost;

(b) 130 delovnih dni v drugih primerih, ki niso navedeni v točki (a).

Ti roki začnejo teči prvi delovni dan, ki sledi datumu, na katerega Komisija prejme zahtevo iz odstavka 1, ali, če so podatki, ki jih je treba predložiti skupaj z zahtevo, nepopolni, naslednji delovni dan po prejemu popolnih podatkov.

Obdobja, navedena v prvem pododstavku, lahko Komisija podaljša s soglasjem države članice ali naročnika, ki je vložil zahtevo.

Komisija lahko zahteva od zadevne države članice ali naročnika ali neodvisnega nacionalnega organa iz odstavka 1 tega člena ali katerega koli drugega pristojnega nacionalnega organa, vključno z nadzornim organom iz člena 93, naj v ustreznem roku zagotovi vse potrebne informacije ali dopolni oziroma pojasni podane informacije. V primeru prepoznega ali nepopolnega odgovora se obdobja iz prvega pododstavka začasno odložijo za obdobje med iztekom roka, določenega v zahtevku za posredovanje informacij, ter prejemom popolnih in točnih podatkov.

4. Kadar je neka dejavnost v dani državi članici že predmet postopka na podlagi odstavkov 1, 2 in 3, se nadaljnje zahteve v zvezi z isto dejavnostjo v isti državi članici pred potekom roka v zvezi s prvo zahtevo ne štejejo za nove postopke in se obravnavajo v okviru prve zahteve.

5. Komisija sprejme izvedbeni akt o podrobnih pravilih za uporabo odstavkov 1 do 4. Navedeni izvedbeni akt vključuje vsaj:

(a) informativno objavo v Uradnem listu Evropske unije datuma, na katerega obdobja, ki so določena v prvem pododstavku odstavka 3, začnejo teči in potečejo, skupaj s podaljšanji ali preložitvami teh obdobij, če te obstajajo, kakor je določeno v odstavku 3 tega člena;

(b) objavo možne uporabe člena 27(1) v skladu s točko b drugega pododstavka odstavka 2 tega člena;

(c) izvedbene določbe v zvezi z obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi zahtev v skladu z odstavkom 1 tega člena;

(d) pravila v zvezi z obdobji iz odstavka 3 tega člena.

Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 100(2).

POGLAVJE IV Splošna načela

Člen 29 Načela javnega naročanja

Naročniki obravnavajo gospodarske subjekte enako in nediskriminacijsko ter delujejo pregledno in sorazmerno.

Javno naročilo ni zasnovano s ciljem, da se izključi iz področja uporabe te direktive ali da se umetno omeji konkurenca.

Člen 30 Gospodarski subjekti

1. Gospodarski subjekti, ki v skladu z zakonodajo države članice, v kateri imajo sedež, lahko izvajajo zadevno storitev, se ne zavrnejo izključno zato, ker bi morali biti v skladu z zakonodajo države članice, v kateri se odda naročilo, fizična ali pravna oseba.

Vendar se v primeru javnih naročil storitev in javnih naročil gradenj ter javnih naročil blaga, ki vključujejo dodatne storitve ali namestitvena ter inštalacijska dela, lahko od pravnih oseb zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevnega naročila.

2. Skupine gospodarskih subjektov lahko oddajo ponudbe ali se prijavijo kot kandidati. Naročniki takim skupinam za sodelovanje v postopkih javnega naročanja ne postavljajo posebnih pogojev, ki ne veljajo za kandidate, ki nastopajo posamično. Za predložitev ponudbe ali zahtevka za sodelovanje naročniki od teh skupin ne smejo zahtevati posebne pravne oblike.

Naročniki lahko postavijo posebne pogoje za primere, ko naročilo izvaja skupina, če te pogoje upravičujejo objektivni razlogi in če so ti pogoji sorazmerni. Ti pogoji lahko od skupine zahtevajo, da po oddaji naročila prevzame posebno pravno obliko, če je ta sprememba nujna za ustrezno izvedbo naročila.

Člen 31 Pridržana naročila

Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih naročanja za zaščitene delavnice in gospodarske subjekte, katerih glavni cilj je družbeno in poklicno vključevanje invalidnih in prikrajšanih delavcev, ali določijo, da se taka naročila izvedejo v okviru programov zaščitene zaposlitve, če je več kot 30 % zaposlenih v navedenih delavnicah, gospodarskih subjektih ali programih invalidnih ali prikrajšanih delavcev.

V obvestilu o javnem razpisu se navede sklic na ta člen.

Člen 32 Zaupnost

1. Naročniki lahko gospodarskim subjektom naložijo zahteve, katerih namen je varovanje zaupnosti informacij, ki jih naročniki dajo na voljo v postopku za oddajo javnega naročila, vključno z informacijami, ki so na voljo v zvezi z delovanjem postopka ugotavljanja usposobljenosti, ne glede na to, ali je slednje bilo predmet obvestila o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti, ki se je uporabilo kot sredstvo za objavo javnega razpisa.

2. Brez poseganja v obveznosti glede oglaševanja oddanih naročil in v informacije, poslane kandidatom in ponudnikom iz členov 64 in 69 te direktive, naročnik ne razkrije informacij, ki so mu jih posredovali gospodarski subjekti in jih pri tem označili za zaupne, vključno s tehničnimi in poslovnimi skrivnostmi ter zaupnimi vidiki ponudb, razen kadar je drugače opredeljeno v tej direktivi ali nacionalni zakonodaji v zvezi z dostopom do informacij.

Člen 33 Pravila, ki se uporabljajo za komuniciranje

1. Razen kadar je uporaba elektronskih sredstev obvezna v skladu s členi 46, 47, 48, 49(4), 65(2) ali 67 te direktive, lahko naročniki za vso komunikacijo in izmenjavo informacij izbirajo med naslednjimi sredstvi komuniciranja:

(a) z elektronskimi sredstvi v skladu z odstavki 3, 4 in 5;

(b) po pošti ali telefaksu;

(c) po telefonu v primerih in okoliščinah iz odstavka 6;

(d) s kombinacijo navedenih načinov.

Države članice lahko določijo obvezno uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev za druge situacije, ki niso opredeljene v členu 46, 47, 48, 49(4), 65(2) ali 67 te direktive.

2. Izbrana komunikacijska sredstva so splošno dostopna in ne omejujejo gospodarskih subjektov pri dostopu do postopka naročanja.

Naročniki v vsej komunikaciji, izmenjavi in shranjevanju informacij zagotovijo varovanje celovitosti podatkov ter zaupnosti ponudb in prijav za sodelovanje. Vsebino ponudb in prijav za sodelovanje pregledajo šele po izteku roka za njihovo oddajo.

3. Orodja, ki se uporabijo za elektronsko komuniciranje, in njihove tehnične lastnosti so nediskriminacijski, splošno dostopni in interoperabilni z izdelki informacijsko-komunikacijske tehnologije v splošni rabi ter gospodarskim subjektom ne smejo omejevati dostopa do postopka naročanja. Tehnične podrobnosti in značilnosti naprav za elektronsko sprejemanje, ki se štejejo za skladne s prvim pododstavkom tega odstavka, so določene v Prilogi IV.

Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 98, da spremeni tehnične podrobnosti in značilnosti iz Priloge IV zaradi tehničnega razvoja ali upravnih razlogov.

Za zagotovitev interoperabilnosti tehničnih oblik ter postopkov in komunikacijskih standardov, zlasti pri čezmejnem javnem naročanju, je Komisija v skladu s členom 98 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za določitev obveznega upoštevanja nekaterih tehničnih standardov, vsaj v zvezi z elektronsko predložitvijo, uporabo elektronskih katalogov in elektronskim preverjanjem istovetnosti.

4. Naročniki lahko, kadar je to potrebno, zahtevajo uporabo orodij, ki niso splošno dostopna, pod pogojem, da ponudijo tudi alternativne možnosti dostopa.

Šteje se, da naročniki ponujajo ustrezno alternativno možnost dostopa, kadar:

(a) do teh orodij ponujajo neomejen in popoln neposreden dostop po elektronski poti od datuma objave obvestila v skladu s Prilogo IX ali od datuma, na katerega je bilo poslano vabilo za potrditev interesa. Besedilo sporočila ali vabila za potrditev interesa točno določa spletni naslov, na katerem so ta orodja na voljo;

(b) zagotovijo, da ponudniki, ustanovljeni v državah članicah, ki niso država članica naročnika, lahko sodelujejo v postopku oddaje naročila prek začasnih žetonov, ki so brez dodatnih stroškov na voljo na spletu;

(c) podpirajo alternativen kanal za elektronsko oddajo ponudb.

5. Za naprave za elektronsko pošiljanje in sprejemanje ponudb ter naprave za elektronsko sprejemanje prijav za sodelovanje veljajo naslednja pravila:

(a) zainteresiranim stranem so na voljo informacije v zvezi s tehničnimi zahtevami za elektronsko predložitev ponudb in prijav za sodelovanje, vključno s šifriranjem in časovnim žigosanjem;

(b) naprave, metode za preverjanje istovetnosti in elektronski podpisi so v skladu z zahtevami iz Priloge IV;

(c) naročniki opredelijo raven varnosti, ki se zahteva za elektronska komunikacijska sredstva, ki se uporabljajo v različnih fazah zadevnega postopka naročanja; navedena raven je sorazmerna s povezanimi tveganji;

(d) če se zahtevajo napredni elektronski podpisi iz Direktive 1999/93/ES[42], naročniki, če je podpis veljaven, sprejmejo podpise, podprte s kvalificiranim elektronskim potrdilom, z zanesljivega seznama iz Odločbe Komisije 2009/767/ES[43], oblikovane z napravo za varno tvorjenje podpisa ali brez nje, ob spoštovanju naslednjih pogojev:

(a) vzpostaviti morajo zahtevano napredno obliko podpisa na podlagi oblik, določenih v Sklepu Komisije 2011/130/EU[44], in sprejmejo potrebne ukrepe, da bodo te oblike lahko tehnično obdelali;

(b) če je ponudba podpisana s kvalificiranim potrdilom, ki je vključeno na zanesljivi seznam, ne smejo uporabiti nobenih dodatnih zahtev, ki bi ponudnike lahko ovirale pri uporabi teh podpisov.

6. Za pošiljanje prijav za sodelovanje se uporabljajo naslednja pravila:

(a) prijave za sodelovanje v postopkih za oddajo naročil se lahko oddajo pisno ali po telefonu; v drugem primeru je treba pred potekom roka za njihovo sprejetje poslati pisno potrdilo;

(b) naročniki lahko zahtevajo, da se morajo prijave za sodelovanje, poslane po telefaksu, potrditi po pošti ali po elektronski poti, če je to potrebno za namene zakonitega dokaza.

Za namene točke (b) naročnik v obvestilu, ki se uporabi za razglasitev javnega razpisa, ali v povabilu za potrditev interesa navede zahtevo, da se prošnje za sodelovanje, poslane po telefaksu, potrdijo po pošti ali po elektronski poti, in časovni rok za pošiljanje take potrditve.

7. Naročniki lahko za postopke javnega naročanja uporabijo elektronsko obdelane podatke, da se preprečijo, odkrijejo in popravijo napake, ki se lahko pojavijo v posameznih fazah razvoja ustreznih instrumentov.

Člen 34 Splošna obveza uporabe elektronskih sredstev za komuniciranje

Države članice zagotovijo, da se najpozneje dve leti po datumu iz člena 101(1) vsi postopki javnega naročanja iz te direktive izvajajo z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev, zlasti z elektronsko predložitvijo, v skladu z zahtevami tega člena.

Ta obveznost se ne uporablja, če bi uporaba elektronskih sredstev zahtevala posebna orodja ali oblike datotek, ki niso splošno dostopni v vseh državah članicah v smislu odstavka 3. Naročniki, ki za oddajo ponudb uporabijo druga komunikacijska sredstva, morajo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnih naročil dokazati, da bi uporaba elektronskih sredstev zaradi posebne narave informacij, ki jih je treba izmenjati z gospodarskimi subjekti, zahtevala posebna orodja ali oblike datotek, ki na splošno niso na voljo v vseh državah članicah.

Šteje se, da imajo naročniki upravičene razloge, da v postopku oddaje ne zahtevajo elektronskih sredstev za komuniciranje, kadar:

(a) opis tehničnih specifikacij zaradi specializirane narave javnega naročila ni mogoč z uporabo oblik datotek, ki so na splošno podprte s splošno uporabljanimi aplikacijami;

(b) aplikacije, ki podpirajo oblike datoteke, ki so primerne za opis tehničnih specifikacij, so zaščitene z avtorskimi pravicami in ne morejo biti na voljo za prenos ali daljinski dostop s strani naročnika;

(c) pri aplikacijah, ki podpirajo oblike datotek, primerne za opis tehničnih specifikacij, se uporabljajo oblike datotek, ki jih ni mogoče obdelovati z nobeno drugo odprto ali prenosljivo aplikacijo.

Člen 35 Nomenklature

1. Vsi sklici na nomenklature v zvezi z javnimi naročili se izvedejo z „enotnim besednjakom javnih naročil (CPV)“ iz Uredbe (ES) št. 2195/2002[45].

2. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 98, da prilagodi referenčne številke iz prilog II in XVI, če je treba spremembe nomenklature CPV izraziti v tej direktivi in če te spremembe ne vključujejo spremembe področja uporabe te direktive.

Člen 36 Navzkrižja interesov

1. Države članice v zvezi z javnimi organi naročniki v smislu točke 1 člena 2 določijo pravila za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in takojšnje odpravljanje navzkrižij interesov, ki izhajajo iz izvajanja postopkov naročanja iz te direktive, vključno z zasnovo in pripravo postopka, pripravo dokumentacije v zvezi z oddajo naročil, izbiro kandidatov in ponudnikov ter oddajo naročila, da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence in se zagotovi enaka obravnava vseh ponudnikov.

Pojem navzkrižje interesov zajema najmanj vse situacije, ko imajo osebe iz odstavka 2 neposreden ali posreden osebni interes pri izidu postopka naročanja, ki bi lahko vplival na nepristransko in objektivno izvajanje njihovih nalog.

Za namene tega člena „osebni interesi“ pomenijo kakršne koli družinske, čustvene, ekonomske, politične ali druge skupne interese s kandidati ali ponudniki, vključno z navzkrižjem poklicnih interesov.

2. Pravila iz odstavka 1 veljajo za navzkrižje interesov, ki vključujejo vsaj naslednje skupine oseb:

(a) člane osebja pri javnem organu naročniku, izvajalce storitev javnega naročila ali člane osebja drugih izvajalcev storitev, vključenih v izvajanje postopka javnega naročanja;

(b) vodilno osebo pri javnem organu naročniku in člane organov odločanja pri javnem organu naročniku, ki lahko, čeprav niso nujno vključeni v vodenje postopka javnega naročanja, vplivajo na izid navedenega postopka.

3. Države članice zlasti zagotovijo, da:

(a) morajo člani osebja iz odstavka 2(a) razkriti vsako navzkrižje interesov v zvezi s katerim koli kandidatom ali ponudnikom takoj, ko so seznanjeni s takim navzkrižjem interesov, da lahko javni organ naročnik sprejme ukrepe za njegovo odpravo,

(b) kandidati in ponudniki na začetku postopka za oddajo javnega naročila predložijo izjavo o obstoju privilegiranih povezav z osebami iz odstavka 2(b), ki lahko z navedenimi osebami ustvarijo navzkrižje interesov; javni organ naročnik v posameznem poročilu iz člena 94 navede, ali je kateri kandidat ali ponudnik predložil izjavo.

Javni organ naročnik pri navzkrižju interesov sprejme ustrezne ukrepe. Navedeni ukrepi lahko vključujejo zavrnitev zadevnega člana osebja za vključitev v zadevni postopek javnega naročanja ali prerazporeditev nalog in odgovornosti članov osebja. Če navzkrižja interesov ni mogoče učinkovito odpraviti kako drugače, se zadevni kandidat ali ponudnik izključi iz postopka.

Če se ugotovijo privilegirane povezave, javni organ naročnik o tem takoj obvesti nadzorni organ, imenovan v skladu s členom 93, sprejme ustrezne ukrepe za preprečitev nedovoljenega vpliva na postopek oddaje naročila ter zagotovi enako obravnavo kandidatov in ponudnikov. Kadar navzkrižja interesov ni mogoče učinkovito odpraviti kako drugače, se zadevni kandidat ali ponudnik izključi iz postopka.

4. Vsi ukrepi, sprejeti v skladu s tem členom, se dokumentirajo v posameznih poročilih iz člena 94.

Člen 37 Nezakonito ravnanje

Kandidati morajo na začetku postopka predložiti častno izjavo, da niso in ne bodo:

(a) nedovoljeno vplivali na postopek odločanja naročnika ali pridobili zaupne informacije, ki bi jim lahko zagotovile neupravičene prednosti v postopku naročanja;

(b) sklenili dogovorov z drugimi kandidati in ponudniki s ciljem izkrivljati konkurenco, ali

(c) namerno predložili zavajajočih informacij, ki bi lahko pomembno vplivale na odločitve o izključitvi, izboru ali oddaji naročila.

NASLOV II PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA NAROČILA

POGLAVJE I Postopki

Člen 38 Pogoji, povezani s Sporazumom o vladnih naročilih in drugimi mednarodnimi sporazumi

1. Naročniki v smislu člena 4(3)(a) v okviru prilog III, IV in V ter splošnih pripomb k Dodatku 1 Evropske unije k Sporazumu o vladnih naročilih ter drugih mednarodnih sporazumov, ki zavezujejo Unijo, iz Priloge V k tej direktivi zagotovijo obravnavo gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov podpisnic navedenih sporazumov, ki ni manj ugodna od obravnave gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije. Naročniki z uporabo te direktive za gospodarske subjekte podpisnic navedenih sporazumov zagotovijo skladnost z navedenimi sporazumi.

2. Komisija je v skladu s členom 98 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, da spremeni seznam iz Priloge V, če je to potrebno zaradi sklenitve novih mednarodnih sporazumov ali spremembe obstoječih mednarodnih sporazumov.

Člen 39 Izbira postopkov

1. Naročniki za oddajo naročil za blago, gradnje ali storitve uporabljajo postopke, ki se uskladijo s to direktivo, če je bilo, brez poseganja v člen 42, objavljeno obvestilo o javnem razpisu v skladu s to direktivo.

Države članice zagotovijo, da je naročnikom omogočeno uporabiti odprte ali omejene postopke, ali postopke s pogajanji s predhodnim javnim razpisom, kot je določeno v tej direktivi.

2. Za obvestilo o javnem razpisu se lahko uporabi eno od naslednjih sredstev:

(a) s periodičnim informativnim obvestilom v skladu s členom 61, kadar se naročilo odda prek omejenega postopka ali postopka s pogajanji;

(b) z obvestilom o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti v skladu s členom 62, kadar se naročilo odda prek omejenega postopka ali postopka s pogajanji ali inovacijskega partnerstva,

(c) z obvestilom o naročilu v skladu s členom 63.

V primeru iz točke (a) se nato gospodarske subjekte, ki so izrazili svoj interes po objavi periodičnega informativnega obvestila, pozove, naj v pisni obliki potrdijo svoj interes s „povabilom za potrditev interesa“ v skladu s členom 68.

3. Države članice lahko določijo, da lahko naročniki postopek s pogajanji brez predhodnega javnega razpisa uporabijo samo v posebnih primerih in okoliščinah, ki so izrecno navedeni v členu 42.

Člen 40 Odprti postopek

1. V odprtih postopkih lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt odda ponudbo na podlagi obvestila o javnem razpisu.

Minimalni rok za sprejemanje ponudb je 40 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o naročilu.

Ponudbi se priložijo zahtevane informacije za ugotavljanje sposobnosti.

2. Kadar so naročniki objavili periodično informativno obvestilo, ki ni namenjeno objavi javnega razpisa, je v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1 tega člena najkrajši časovni rok za sprejemanje ponudb mogoče skrajšati na 20 dni, pod pogojem, da sta izpolnjena oba izmed naslednjih pogojev:

(a) periodično informativno obvestilo vsebuje poleg informacij, zahtevanih v oddelku I dela A Priloge VI, vse informacije, zahtevane v oddelku II dela A Priloge VI, pod pogojem, da so slednje informacije na voljo v času objave periodičnega informativnega obvestila;

(b) v objavo je bilo poslano najmanj 45 dni in največ 12 mesecev pred datumom, ko je bilo poslano obvestilo o naročilu.

3. Če v nujnih primerih, ki jih naročniki ustrezno utemeljijo, ni mogoče upoštevati roka iz drugega pododstavka odstavka 1, naročniki lahko določijo rok, ki ni krajši od 20 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o naročilu.

4. Naročnik lahko za pet dni skrajša rok za sprejemanje ponudb iz drugega pododstavka odstavka 1, če sprejme, da se ponudbe lahko oddajo z elektronskimi sredstvi v skladu s členom 33(3), (4) in (5).

Člen 41 Omejeni postopek

1. Za sodelovanje v omejenih postopkih se lahko na podlagi obvestila o javnem razpisu prijavi vsak gospodarski subjekt, tako da predloži zahtevane informacije za ugotavljanje sposobnosti.

Minimalni rok za sprejemanje prijav za sodelovanje se praviloma določi na najmanj 30 dni od datuma, na katerega je obvestilo o naročilu ali povabilo za potrditev interesa poslano, in v nobenem primeru ne sme biti krajši od 15 dni.

2. Ponudbo lahko oddajo samo tisti gospodarski subjekti, ki jih je k temu povabil naročnik po opravljeni oceni zahtevanih informacij. Naročniki lahko v skladu s členom 72(2) omejijo število primernih kandidatov, ki se jih povabi k sodelovanju v postopku.

Rok za sprejemanje ponudb se lahko določi na podlagi medsebojnega dogovora med naročnikom in izbranimi kandidati, če imajo vsi kandidati na voljo enako časa za pripravo in oddajo ponudb.

Če ni mogoče doseči dogovora glede roka za sprejemanje ponudb, naročnik določi rok, ki ne sme biti v nobenem primeru manj kot 10 dni od datuma, na katerega je bilo poslano povabilo k oddaji ponudbe.

Člen 42 Postopek s pogajanji s predhodnim javnim razpisom

1. Za sodelovanje v postopkih s pogajanji brez predhodnega javnega razpisa se lahko na podlagi obvestila o javnem razpisu prijavi vsak gospodarski subjekt, tako da predloži zahtevane informacije za ugotavljanje usposobljenosti.

Minimalni rok za sprejemanje prijav za sodelovanje se praviloma določi na najmanj 30 dni od datuma, na katerega je obvestilo o naročilu ali, kadar se kot sredstvo za objavo javnega razpisa uporabi periodično informativno obvestilo, povabilo za potrditev interesa poslano, in v nobenem primeru ne sme biti krajši od 15 dni.

2. Pri pogajanjih lahko sodelujejo samo tisti gospodarski subjekti, ki jih je k temu povabil naročnik po opravljeni oceni zahtevanih informacij. Naročniki lahko v skladu s členom 72(2) omejijo število primernih kandidatov, ki se jih povabi k sodelovanju v postopku.

Rok za sprejemanje ponudb se lahko določi na podlagi medsebojnega dogovora med naročnikom in izbranimi kandidati, če imajo vsi kandidati na voljo enako časa za pripravo in oddajo ponudb.

Če ni mogoče doseči dogovora glede roka za sprejemanje ponudb, naročnik določi rok, ki ne sme biti v nobenem primeru manj kot 10 dni od datuma, na katerega je bilo poslano povabilo k oddaji ponudbe.

Člen 43 Partnerstvo za inovacije

1. Države članice lahko določijo možnost, da naročniki lahko uporabljajo inovacijska partnerstva, kot je določeno v tej direktivi. Lahko se odločijo, da ne bodo prenesle inovacijskih partnerstev v svojo nacionalno zakonodajo ali da bodo njihovo uporabo omejile na nekatere vrste naročil.

Pri inovacijskih partnerstvih lahko kateri koli gospodarski subjekt predloži zahtevek za sodelovanje in se tako odzove na javni razpis v skladu s točkama (b) in (c) člena 39(2) z namenom ustanovitve strukturiranega partnerstva za razvijanje inovativnega izdelka, storitve ali inovativnih gradbenih del ter nadaljnjo nabavo izdelanega blaga, storitev ali gradbenih del, pod pogojem, da ustrezajo dogovorjenim ravnem in stroškom.

2. Partnerstvo se strukturira v zaporednih fazah, ki upoštevajo zaporedje korakov v postopku raziskav in inovacij, če je mogoče, vse do proizvodnje blaga ali izvajanja storitev. Določijo se vmesni cilji, ki jih mora doseči partner, in plačilo v ustreznih obrokih. Naročnik se lahko na podlagi teh ciljev po vsaki fazi odloči za prekinitev partnerstva in začne nov postopek javnega naročanja za preostale faze, če je pridobil ustrezne pravice intelektualne lastnine.

3. Naročilo se odda v skladu s pravili za postopek s pogajanji s predhodnim javnim razpisom iz člena 42.

Naročniki pri izbiri kandidatov upoštevajo zlasti merila glede zmogljivosti in izkušenj ponudnikov na področju raziskav in razvoja ali pri razvijanju inovativnih rešitev. V skladu s členom 72(2) lahko omejijo število ustreznih kandidatov, ki se jih povabi k sodelovanju v postopku.

Raziskovalne in inovativne projekte, katerih cilj je izpolniti potrebe, ki jih je določil naročnik in jih ni mogoče izpolniti z obstoječimi rešitvami, lahko predložijo le gospodarski subjekti, ki jih naročnik povabi na podlagi ocene zahtevanih informacij. Javno naročilo se odda izključno na podlagi merila za oddajo naročila ekonomsko najugodnejšemu ponudniku v skladu s členom 76(1)(a).

4. Struktura partnerstva ter zlasti trajanje in vrednost posameznih faz se določijo ob upoštevanju stopnje inovativnosti predlagane rešitve ter zaporedja raziskovalnih in inovativnih dejavnosti, potrebnih za razvoj inovativne rešitve, ki na trgu še ni na voljo. Vrednost in trajanje naročila za nakup tako nastalega blaga, storitve ali gradnje ostaneta v okviru ustreznih omejitev, ob upoštevanju potrebe po povračilu stroškov, vključno s stroški, nastalimi med razvojem inovativne rešitve, in zagotovitve ustreznega dobička.

Naročniki ne uporabljajo partnerstev za inovacije tako, da preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco.

Člen 44 Uporaba postopka s pogajanji brez predhodnega javnega razpisa

Naročniki lahko uporabijo postopek s pogajanji brez predhodnega javnega razpisa v naslednjih primerih:

(a) kadar niso v odgovor na postopek s predhodnim javnim razpisom prejeli nobene ponudbe ali ustrezne ponudbe ali prijave za sodelovanje in pod pogojem, da se prvotni pogoji naročila bistveno ne spremenijo;

(b) kadar ima javno naročilo samo raziskovalni, eksperimentalni, študijski ali razvojni namen in njegov namen ni zagotavljanje dobička ali vračilo stroškov raziskav in razvoja ter če oddaja takšnih naročil ne vpliva na konkurenčnost pri oddaji poznejših javnih naročil z natanko temi nameni;

(c) če je cilj javnega naročila ustvariti ali pridobiti umetniško delo;

(d) če gradnjo, blago ali storitve lahko zagotovi samo zadevni gospodarski subjekt zaradi naslednjih razlogov:

(i)       neobstoja konkurence zaradi tehničnih razlogov;

(ii)      varstva patentov, avtorskih pravic ali drugih pravic intelektualne lastnine;

(iii)     varstva drugih izključnih pravic.

Ta izjema se uporablja samo, če ni ustrezne alternative ali nadomestila in če odsotnost konkurence ni posledica umetnega omejevanja parametrov javnega naročila;

(e) ko je to nujno, če v skrajno nujnih primerih zaradi višje sile ni mogoče spoštovati rokov za odprte postopke, omejene postopke in postopke s pogajanji s predhodnim javnim razpisom. Okoliščine, s katerimi se utemelji skrajno nujen primer, nikakor ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali naročniku;

(f) v primeru naročil blaga za dodatne dobave blaga prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo običajnega blaga ali inštalacij ali kot povečanje obsega obstoječega blaga ali inštalacij, če bi zamenjava dobavitelja prisilila naročnika, da nabavi material, ki ima drugačne tehnične lastnosti, kar bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem;

(g) za nove gradnje ali storitve, ki predstavljajo ponovitev podobnih gradbenih del ali storitev, zaupanih izvajalcu, ki mu je isti naročnik že prej oddal naročilo, če so ta gradbena dela ali storitve v skladu z osnovnim projektom, za katerega je bilo oddano prvo naročilo v skladu s postopkom iz člena 39(1);

(h) za blago, ponujeno in kupljeno na blagovnem trgu ali drugih podobnih trgih, kot so izmenjave električne energije;

(i) za ugodne nakupe, ko je blago mogoče zagotoviti tako, da se izkoristi posebno ugodna priložnost, ki je na voljo zelo kratek čas in je cena bistveno nižja od običajnih tržnih cen;

(j) za nakupe blaga po posebno ugodnih pogojih od dobavitelja, ki gre v dokončno likvidacijo, ali stečajnih upraviteljev v postopku insolventnosti, po dogovoru z upniki ali po podobnem postopku v skladu z nacionalnimi zakoni ali predpisi;

(k) če se zadevno naročilo oddaja na podlagi projektnega natečaja, organiziranega v skladu s to direktivo, in se v skladu z veljavnimi predpisi odda kandidatu ali enemu od kandidatov, izbranih na tem natečaju; v drugem primeru so k sodelovanju v pogajanjih povabljeni vsi izbrani kandidati.

Za namene točke (a) se ponudba obravnava kot neustrezna, če:

(a) je nepravilna ali nesprejemljiva in

(b) je popolnoma neustrezna za naročilo, ker ne more izpolniti potreb naročnika, določenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila.

Ponudbe se zlasti obravnavajo kot nepravilne, če niso v skladu z dokumentacijo v zvezi z oddajo naročila ali če so ponujene cene zaščitene pred običajnimi konkurenčnimi pritiski.

Ponudbe se zlasti obravnavajo kot nepravilne v enem od naslednjih primerov:

(a) če so prispele prepozno;

(b) če so jih predložili ponudniki, ki nimajo ustreznih sposobnosti;

(c) če njihova cena presega proračun naročnika, kot je bil določen pred začetkom postopka javnega naročanja; predhodna določitev proračuna mora biti pisno dokumentirana;

(d) če je bilo ugotovljeno v skladu s členom 79, da so neobičajno ugodne.

Za namene točke (g) odstavka 1 tega člena se v osnovnem projektu navedejo obseg mogočih dodatnih gradenj ali storitev ter pogoji za njihovo oddajo. Naročniki že ob povabilu k oddaji ponudb za prvi projekt navedejo morebitno sprejetje tega postopka, pri čemer upoštevajo celotne ocenjene stroške poznejših gradenj ali storitev, če uporabljajo člena 12 in 13.

POGLAVJE II Tehnike in instrumenti za elektronsko in skupno naročanje

Člen 45 Okvirni sporazumi

1. Naročniki lahko sklepajo okvirne sporazume, če uporabljajo postopke iz te direktive.

Okvirni sporazum pomeni sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se urejajo naročila, ki se oddajo v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno in, kjer je ustrezno, predvidenimi količinami.

Veljavnost okvirnega sporazuma ni daljša od štirih let, razen v izjemnih primerih, ki se ustrezno utemeljijo, zlasti s predmetom okvirnega sporazuma.

2. Naročila na podlagi okvirnega sporazuma se oddajo v skladu s postopki iz tega odstavka ter odstavkov 3 in 4.

Ti postopki se lahko uporabijo samo med tistimi naročniki, ki so bili v ta namen jasno navedeni v javnem razpisu, v povabilu za potrditev interesa ali, kadar se javni razpis opravi v obliki obvestila o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti, v povabilu za oddajo ponudb, in tistimi gospodarskimi subjekti, ki so prvotni podpisniki okvirnega sporazuma.

Z naročili, oddanimi na podlagi okvirnega sporazuma, se nikakor ne smejo bistveno spremeniti pogoji iz navedenega okvirnega sporazuma, zlasti ne v primeru iz odstavka 3.

Naročniki ne uporabijo okvirnih sporazumov neustrezno ali tako, da preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco.

3. Če se okvirni sporazum sklene z enim samim gospodarskim subjektom, se naročila na podlagi navedenega sporazuma oddajo v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma.

V zvezi z oddajo teh naročil se naročniki lahko v pisni obliki posvetujejo z gospodarskim subjektom, stranko okvirnega sporazuma, in zahtevajo, da po potrebi dopolni svojo ponudbo.

4. Okvirni sporazum, ki se sklene z več kot enim gospodarskim subjektom, se lahko izvaja na enega od naslednjih dveh načinov:

(a) na podlagi pogojev iz okvirnega sporazuma, brez ponovnega odpiranja konkurence, če navedeni sporazum vsebuje vse določbe glede zagotavljanja zadevnih gradenj, storitev in blaga ter objektivne pogoje za izbiro gospodarskih subjektov, podpisnikov okvirnega sporazuma, ki jih bodo izvedli; objektivni pogoji se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila;

(b) če okvirni sporazum ne vsebuje vseh pogojev, ki urejajo zagotavljanje gradenj, storitev in blaga, s ponovnim odpiranjem konkurence med gospodarskimi subjekti, ki so podpisniki okvirnega sporazuma.

5. Konkurenca iz odstavka (4)(b) temelji na enakih pogojih, kot se uporabijo za oddajo okvirnega sporazuma, ter po potrebi na natančneje opredeljenih pogojih in, če je ustrezno, drugih pogojih iz specifikacij okvirnega sporazuma v skladu z naslednjim postopkom:

(a) za vsako naročilo za oddajo se naročniki v pisni obliki posvetujejo z gospodarskimi subjekti, ki so sposobni izvesti naročilo;

(b) naročniki določijo rok, ki je dovolj dolg, da ponudnikom omogoča oddajo ponudb za vsako posamezno naročilo, upoštevajoč dejavnike, kot so zapletenost predmeta naročila in čas, ki je potreben za pošiljanje ponudb;

(c) ponudbe se predložijo v pisni obliki in se ne odprejo do izteka roka, določenega za odgovor;

(d) naročniki vsako naročilo oddajo ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za oddajo iz specifikacij okvirnega sporazuma.

Člen 46 Dinamični nabavni sistemi

1. Za običajne nakupe, katerih značilnosti, ki so običajne na trgu, izpolnjujejo zahteve naročnikov, lahko uporabijo dinamični nabavni sistem. Dinamični nabavni sistem se upravlja kot popolnoma elektronski postopek, ki je med celotnim obdobjem veljavnosti na voljo gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo merila za izbor.

2. Za oddajo naročil v skladu z dinamičnim nabavnim sistemom naročniki spoštujejo pravila omejenega postopka. Do sistema imajo dostop vsi kandidati, ki izpolnjujejo merila za izbor. Število kandidatov, ki imajo dostop do sistema, ni omejeno v skladu s členom 72(2). Vsa komunikacija v okviru dinamičnega nabavnega sistema se izvaja izključno z elektronskimi sredstvi v skladu s členom 33(2) do (6).

3. Za namene oddajanja naročil v skladu z dinamičnim nabavnim sistemom naročniki:

(a) objavijo javni razpis, v katerem jasno navedejo, da se uporablja dinamični nabavni sistem;

(b) v specifikacijah navedejo vsaj vrsto in ocenjeno količino načrtovanih nabav ter vse potrebne informacije v zvezi z nabavnim sistemom, uporabljeno elektronsko opremo in tehnično ureditvijo ter specifikacijami za povezavo;

(c) dokler je sistem veljaven, nudijo neomejen in popoln neposreden dostop do specifikacij ter do vseh dodatnih dokumentov v skladu s členom 67.

4. Naročniki med celotnim trajanjem dinamičnega nabavnega sistema vsem gospodarskim subjektom omogočijo, da zaprosijo za sodelovanje v sistemu v skladu s pogoji iz odstavka 2. Naročniki končne ocene takih zahtev pripravijo v skladu z merili za izbor v 10 delovnih dneh od njihovega prejema.

Naročniki takoj, ko je to mogoče, obvestijo gospodarski subjekt iz prvega pododstavka, če je bil vključen v dinamični nabavni sistem ali ne.

5. Naročniki vse usposobljene udeležence povabijo k oddaji ponudbe za vsako posamezno javno naročilo v okviru dinamičnega nabavnega sistema v skladu s členom 68.

Naročilo oddajo ponudniku, ki je oddal najboljšo ponudbo na podlagi meril za oddajo, ki so določena v obvestilu o naročilu za dinamični nabavni sistem, v povabilu za potrditev interesa ali, kadar se javni razpis opravi v obliki obvestila o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti, v povabilu za oddajo ponudb. Navedena merila se lahko, če je ustrezno, natančneje opredelijo v povabilu k oddaji ponudbe.

6. Naročniki čas trajanja dinamičnega nabavnega sistema navedejo v javnem razpisu. O vsaki spremembi v zvezi s trajanjem obvestijo Komisijo z naslednjimi standardnimi obrazci:

(a) če se trajanje spremeni, vendar se sistem ne prekine, z obrazcem, ki je bil prvotno uporabljen za javni razpis za dinamični nabavni sistem;

(b) če se sistem prekine, z obvestilom o oddaji naročila iz člena 64.

7. Zainteresiranim gospodarskim subjektom ali strankam dinamičnega nabavnega sistema se ne zaračunajo nobeni stroški.

Člen 47 Elektronske dražbe

1. Naročniki lahko uporabljajo elektronske dražbe, v katerih se ponujajo nove cene, popravljene navzdol, in/ali nove vrednosti glede določenih sestavnih delov ponudb.

Za ta namen naročniki uporabijo ponavljajoči se elektronski postopek (elektronska dražba), do katerega pride po začetni celoviti oceni ponudb, ki omogoča razvrščanje ponudb z uporabo metod za avtomatsko ocenjevanje.

2. Pri odprtih in omejenih postopkih ali postopkih s pogajanji po predhodnem javnem razpisu lahko naročniki določijo, da se pred oddajo javnega naročila izvede elektronska dražba, če je mogoče natančno določiti specifikacije ponudbe.

V enakih okoliščinah se lahko elektronska dražba izvede po ponovnem odpiranju konkurence med strankami okvirnega sporazuma, kakor je določeno v točki (b) člena 45(4), ter po začetku odpiranja konkurence za naročila, ki se oddajo v okviru dinamičnega nabavnega sistema iz člena 46.

3. Elektronska dražba temelji na enem od naslednjih meril:

(a) izključno na cenah, kadar se naročilo odda ponudniku z najnižjo ceno;

(b) na cenah in/ali novih vrednostih elementov ponudb, navedenih v specifikacijah, kadar se ponudba odda ekonomsko najugodnejšemu ponudniku.

4. Naročniki, ki se odločijo za uporabo elektronske dražbe, to navedejo v obvestilu o naročilu, v povabilu za potrditev interesa ali, kadar se javni natečaj opravi v obliki obvestila o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti, v povabilu za oddajo ponudb. Specifikacije vključujejo najmanj informacije iz Priloge VII.

5. Pred začetkom postopka elektronske dražbe naročniki opravijo celovito začetno ocenjevanje ponudb v skladu z merilom ali merili za oddajo naročila in utežjo, ki jim je določena.

Ponudba se šteje za sprejemljivo, če jo je predložil ponudnik, ki izpolnjuje pogoje, in je skladna s tehničnimi specifikacijami.

Vse ponudnike, ki so predložili sprejemljive ponudbe, se hkrati z elektronskim sredstvom povabi, naj sodelujejo v elektronski dražbi ter od določenega datuma in časa uporabljajo povezave v skladu z navodili iz povabila. Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih fazah. Elektronska dražba se ne začne prej kakor dva delovna dneva po datumu odpošiljanja povabil.

6. Kadar se naročilo odda na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, se povabilu doda rezultat celovitega ocenjevanja zadevne ponudbe, opravljeno v skladu z utežmi iz prvega pododstavka člena 76(5).

V povabilu se navede tudi matematična formula, ki se uporabi pri elektronski dražbi za določitev samodejnih sprememb uvrstitev na podlagi ponujenih novih cen in/ali novih vrednosti. Navedena formula vključuje uteži za vsa merila, določena za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe, iz obvestila, ki se uporabi kot sredstvo za objavo javnega razpisa, ali specifikacij. Vendar se v ta namen vsi razponi predhodno zmanjšajo na določeno vrednost.

Če so dovoljene variantne ponudbe, se za vsako variantno ponudbo določi posebna formula.

7. Naročniki v vsaki fazi elektronske dražbe brez odlašanja sporočijo vsem ponudnikom zadostne informacije, da lahko kadar koli preverijo svojo relativno uvrstitev. Sporočijo lahko tudi druge informacije v zvezi z drugimi ponujenimi cenami ali vrednostmi, če je to navedeno v specifikacijah. Poleg tega lahko v vsakem trenutku objavijo število udeležencev v zadevni fazi dražbe. Vendar pa med nobeno fazo elektronske dražbe nikakor ne smejo razkriti identitete ponudnikov.

8. Naročniki zaključijo elektronsko dražbo na enega ali več od naslednjih načinov:

(a) na predhodno določen datum in ob predhodno določenem času;

(b) ko ne prejemajo več novih cen ali novih vrednosti, ki izpolnjujejo zahteve v zvezi z minimalnimi razlikami, če so predhodno določili čas, ki mora preteči po prejemu zadnje ponudbe, preden končajo elektronsko dražbo;

(c) ko se izvede prvotno navedeno število faz v dražbi.

Kadar se naročniki odločijo, da zaključijo elektronsko dražbo v skladu s točko (c) in po potrebi v kombinaciji z ureditvijo iz točke (b), se v povabilu za udeležbo v dražbi navede urnik za vsako fazo dražbe.

9. Po zaključku elektronske dražbe naročniki oddajo naročilo v skladu s členom 76 na podlagi rezultatov elektronske dražbe.

Člen 48 Elektronski katalogi

1. Kadar naročniki zahtevajo uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev v skladu s členom 33, lahko zahtevajo, da se ponudbe oddajo v obliki elektronskega kataloga.

Države članice lahko določijo obvezno uporabo elektronskih katalogov za nekatere vrste javnih naročil.

Ponudbam, predloženim v obliki elektronskega kataloga, se lahko priložijo drugi dokumenti, ki dopolnjujejo ponudbo.

2. Elektronske kataloge oblikujejo kandidati ali ponudniki z namenom udeležbe v posameznem postopku za oddajo javnega naročila v skladu s tehničnimi specifikacijami in obliko, ki jih določi naročnik.

Poleg tega so elektronski katalogi skladni z zahtevami za elektronska komunikacijska sredstva in vsemi dodatnimi zahtevami, ki jih določi naročnik v skladu s členom 33.

3. Kadar se oddaja ponudb v obliki elektronskih katalogov dovoli ali zahteva, naročnik:

(a) to navede v obvestilu o naročilu, v povabilu za potrditev interesa ali, kadar se javni razpis opravi v obliki obvestila o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti, v povabilu za oddajo ponudb ali na pogajanja;

(b) v specifikacijah navedejo vse potrebne informacije v skladu s členom 33(5) v zvezi s formatom, uporabljeno elektronsko opremo ter tehničnimi ureditvami in specifikacijami za povezavo za katalog.

4. Kadar je bil okvirni sporazum sklenjen z več kot enim gospodarskim subjektom po oddaji ponudb v obliki elektronskih katalogov, lahko naročniki določijo, da poteka ponovno odprtje natečaja za posamezna naročila na podlagi posodobljenih katalogov. V takem primeru naročniki uporabijo eno od naslednjih alternativnih metod:

(a) povabijo ponudnike k ponovni predložitvi elektronskih katalogov, prilagojenih zahtevam za določeno zadevno naročilo;

(b) obvestijo ponudnike, da nameravajo iz že predloženih katalogov zbrati informacije, potrebne za sestavo ponudb, prilagojenih zahtevam za določeno zadevno naročilo (v nadaljnjem besedilu: selektivni izbor), če je bila uporaba tega postopka objavljena v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila za okvirni sporazum.

5. Kadar naročniki ponovno odprejo natečaj za posamezna naročila v skladu s točko (b) odstavka 4, navedejo datum in čas, ko načrtujejo zbrati informacije, ki so potrebne za oblikovanje ponudb, prilagojenih zahtevam zadevnega posameznega naročila, in dajo ponudnikom možnost zavrnitve takega zbiranja informacij.

Naročniki zagotovijo, da je med obvestilom in dejanskim zbiranjem informacij na voljo dovolj časa.

Pred oddajo naročila naročniki zbrane informacije predložijo zadevnemu ponudniku, tako da mu dajo možnost, da izpodbija ali potrdi točnost tako oblikovane ponudbe.

6. Naročniki lahko naročila oddajo na podlagi dinamičnega nabavnega sistema s pomočjo selektivnega izbora, če je zahtevku za udeležbo v dinamičnem nabavnem sistemu priložen elektronski katalog v skladu s tehničnimi specifikacijami in obliko, ki jih je določil naročnik. Ta katalog kandidati naknadno dopolnijo, ko so obveščeni o nameri naročnika, da ponudbe oblikuje z uporabo selektivnega izbora. Postopek selektivnega izbora se izvede v skladu s točko (b) odstavka 4 in odstavkom 5.

Člen 49 Centralizirane nabavne dejavnosti in centralni nabavni organi

1. Naročniki lahko kupijo gradbena dela, blago in/ali storitve od centralnega nabavnega organa ali prek njega.

2. Države članice zagotovijo možnost, da naročniki lahko dostopajo do centraliziranih nabavnih dejavnosti, ki jih ponujajo centralni nabavni organi s sedežem v drugi državi članici.

3. Naročnik izpolni svoje obveznosti v skladu s to Direktivo, kadar nabavo izvede z uporabo centraliziranih nabavnih dejavnosti, če zadevne postopke za oddajo javnih naročil in njihovo izvajanje v vseh njihovih fazah od objave javnega razpisa do konca izvajanja posledične pogodbe ali pogodb upravlja izključno centralni organ za oddajo javnih naročil.

Vendar je, kadar določene faze postopka za oddajo javnega naročila ali izvajanja posledičnih pogodb vodi zadevni naročnik, naročnik še naprej odgovoren za izpolnjevanje obveznosti v skladu s to direktivo za vse faze, ki jih upravlja.

4. Vsi postopki naročanja, ki jih izvaja centralni nabavni organ, se izvajajo z elektronskimi komunikacijskimi sredstvi v skladu z zahtevami iz člena 33.

5. Naročniki lahko, brez uporabe postopkov iz te direktive, izberejo centralni nabavni organ za izvajanje centraliziranih nabavnih dejavnosti, vključno tedaj, ko centralni nabavni organ za to prejme plačilo.

6. Centralni nabavni organi zagotovijo tudi dokumentiranje vseh transakcij, izvršenih tekom izvajanja naročil, okvirnih sporazumov ali dinamičnih nabavnih sistemov, ki jih sklenejo med opravljanjem svojih centraliziranih nabavnih dejavnosti.

Člen 50 Pomožne nabavne dejavnosti

Izvajalci pomožnih nabavnih dejavnosti se izberejo v skladu s postopki za oddajo naročila iz te direktive.

Člen 51 Priložnostno skupno naročanje

1. En ali več naročnikov se lahko dogovorijo za skupno izvedbo posameznih javnih naročil.

2. Kadar en sam naročnik upravlja zadevne postopke za oddajo javnih naročil v vseh njihovih fazah od objave javnega razpisa do konca izvajanja posledične pogodbe ali pogodb, je izključno ta naročnik odgovoren za izpolnjevanje obveznosti v skladu s to direktivo.

Vendar je, kadar določene faze postopka za oddajo javnega naročila in izvajanje posledičnih pogodb upravlja več udeleženih naročnikov, vsak od njih še naprej odgovoren za izpolnjevanje svojih obveznosti v skladu s to direktivo za vse faze, ki jih upravlja.

Člen 52 Skupno javno naročilo med naročniki iz različnih držav članic

1. Brez poseganja v pododdelek 2 oddelka 2 poglavja III naslova I: Posebni odnosi lahko naročniki iz različnih držav članic skupaj oddajo naročila z uporabo enega od načinov, opisanih v tem členu.

2. Več naročnikov lahko kupi gradbena dela, blago in/ali storitve od centralnega nabavnega organa, ki se nahaja v drugi državi članici, ali prek njega. V navedenem primeru se postopek naročanja izvede v skladu z nacionalnimi predpisi države članice, v kateri ima sedež centralni nabavni organ.

3. Več naročnikov iz različnih držav članic lahko skupaj odda naročilo. V tem primeru sodelujoči naročniki sklenejo dogovor, ki določa:

(a) katere nacionalne določbe se uporabljajo za postopek oddaje javnega naročila;

(b) notranjo organizacijo postopka javnega naročanja, vključno z vodenjem postopka, razdelitvijo odgovornosti, distribucijo gradenj, blaga ali storitev, ki se naročajo, ter sklenitvijo naročil.

Pri določanju nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s točko (a) lahko naročniki izberejo nacionalne določbe katere koli države članice, v kateri se nahaja vsaj en od sodelujočih naročnikov.

4. Kadar je več naročnikov iz različnih držav članic ustanovilo skupni pravni subjekt, vključno z evropskimi združenji za teritorialno sodelovanje v skladu z Uredbo (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta[46] ali drugimi subjekti, ustanovljenimi v skladu s pravom Unije, se sodelujoči naročniki s sklepom pristojnega organa skupnega pravnega subjekta dogovorijo o nacionalnih pravilih za oddajo javnih naročil, ki se uporabljajo, ene od naslednjih držav članic:

(a) nacionalni predpisi države članice, v kateri ima skupna pravna oseba svoj sedež;

(b) nacionalni predpisi države članice, v kateri skupna pravna oseba izvaja svoje dejavnosti.

Ta sporazum se lahko uporablja za nedoločen čas, če je to določeno v ustanovitvenem aktu skupne pravne osebe, ali pa je lahko omejen na določeno časovno obdobje, določene vrste naročil ali eno ali več oddaj posameznih naročil.

5. Če sporazum o določitvi zakonodaje, ki se uporablja za javno naročilo, ne obstaja, se nacionalna zakonodaja, ki ureja oddajo naročila, določi v skladu z naslednjimi pravili:

(a) kadar postopek v imenu drugih vodi ali upravlja eden od sodelujočih naročnikov, se uporabljajo nacionalne določbe države članice naročnika;

(b) kadar postopka v imenu drugih ne vodi ali ne upravlja eden od sodelujočih naročnikov in

(i)      zadeva naročilo gradbenega dela, uporabijo naročniki nacionalne določbe države članice, v kateri se nahaja večina gradbenih del;

(ii)      zadeva naročilo storitve ali naročilo blaga, uporabijo naročniki nacionalne določbe države članice, v kateri se zagotavlja večina storitev ali blaga;

(c) kadar ni mogoče določiti nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s točko (a) ali (b), uporabijo naročniki nacionalne določbe države članice naročnika, ki nosi največji delež stroškov.

6. Če ne obstaja sporazum o določitvi zakonodaje v zvezi z javnim naročanjem, ki se uporablja, v skladu z odstavkom 4, se nacionalna zakonodaja, ki ureja postopke javnega naročanja, ki jih izvajajo skupne pravne osebe, ki jih ustanovi več naročnikov iz različnih držav članic, določi v skladu z naslednjimi pravili:

(a) če postopek izvaja ali vodi pristojni organ skupne pravne osebe, se uporabljajo nacionalni predpisi države članice, v kateri ima pravna oseba sedež;

(b) če postopek izvaja ali vodi član pravne osebe v imenu navedene pravne osebe, se uporabljajo pravila iz točk (a) in (b) odstavka 5;

(c) če ni mogoče določiti nacionalne zakonodaje, ki se uporablja, v skladu s točko (a) ali (b) odstavka 5, naročniki uporabljajo nacionalne predpise države članice, v kateri ima pravna oseba sedež.

7. Eden ali več naročnikov lahko odda posamezna naročila na podlagi okvirnega sporazuma, ki ga je sklenil naročnik, ki se nahaja v drugi državi članici, ali je bil sklenjen skupaj s tem naročnikom, če okvirni sporazum vsebuje posebne določbe, ki zadevnemu naročniku ali naročnikom omogočajo oddajo posameznih naročil.

8. Odločitve o oddaji naročil v čezmejnem postopku za oddajo javnih naročil so predmet običajnih mehanizmov ponovnega pregleda, določenih v nacionalnem pravu, ki se uporablja.

9. Za zagotovitev učinkovitega delovanja revizijskih postopkov države članice zagotovijo, da se sklepi revizijskih organov v smislu Direktive Sveta 92/13/EGS[47] iz drugih držav članic v celoti izvršijo v njihovem notranjem pravnem redu, če take odločitve vključujejo naročnike s sedežem na njihovem ozemlju, ki sodelujejo v zadevnem čezmejnem postopku javnega naročanja.

POGLAVJE III Izvedba postopka

Oddelek 1 Priprava

Člen 53 Predhodno preverjanje trga

1. Pred začetkom postopka za oddajo javnega naročila lahko naročniki opravijo posvetovanja o trgu, da ocenijo strukturo, sposobnost in zmogljivost trga ter gospodarske subjekte obvestijo o svojih načrtih in zahtevah glede javnih naročil.

S tem namenom lahko naročniki poiščejo ali sprejmejo nasvet upravnih podpornih služb ali tretjih oseb ali tržnih udeležencev, če tak nasvet nima učinka oviranja konkurence ter njegova posledica ni kršenje načel nediskriminacije in preglednosti.

2. Kadar je kandidat ali ponudnik ali podjetje, povezano s kandidatom ali ponudnikom, svetovalo naročniku ali bilo kako drugače vključeno v pripravo postopka za oddajo javnega naročila, sprejme naročnik ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se zaradi udeležbe zadevnega kandidata ali ponudnika konkurenca ne izkrivlja.

Taki ukrepi vključujejo sporočanje vseh zadevnih informacij, izmenjanih v okviru ali na podlagi sodelovanja kandidata ali ponudnika pri pripravi postopka za oddajo naročila, drugim kandidatom in ponudnikom ter določitev primernih rokov za sprejemanje ponudb. Zadevni kandidat ali ponudnik je iz postopka izključen le, če ni drugih načinov za zagotovitev, da je izpolnjena obveznost spoštovanja načela enake obravnave.

Pred tako izključitvijo se kandidatom oziroma ponudnikom omogoči, da dokažejo, da njihovo sodelovanje v pripravi postopka javnega naročanja ne more izkrivljati konkurence. Sprejete ukrepe se dokumentira v ločenem poročilu, zahtevanem v členu 94.

Člen 54 Tehnične specifikacije

1. Tehnične specifikacije iz točke 1 Priloge VIII se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila. V njih so opredeljene zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga.

Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali katere koli druge faze v njihovem življenjskem ciklu, kot je navedeno v točki (22) člena 2.

V tehničnih specifikacijah je določeno tudi, ali se bo zahteval prenos pravic intelektualne lastnine.

Za vsa javna naročila, katerih predmet je namenjen uporabi oseb, bodisi splošne javnosti ali osebja naročnika, se te tehnične specifikacije, razen v ustrezno utemeljenih primerih, pripravijo tako, da upoštevajo merila glede dostopnosti za invalidne osebe ali zasnovo za vse uporabnike.

Kadar so obvezni standardi dostopnosti sprejeti z zakonodajnim aktom Unije, se tehnične specifikacije, kar zadeva merila dostopnosti, določijo s sklicevanjem nanj.

2. Tehnične specifikacije zagotavljajo enakopraven dostop vseh gospodarskih subjektov do postopka javnega naročanja in ne ustvarjajo neupravičenih ovir za odpiranje javnih naročil konkurenci.

3. Brez poseganja v obvezujoče nacionalne tehnične predpise, kolikor so skladni z zakonodajo Unije, se tehnične specifikacije določijo na enega od naslednjih načinov:

(a)     v smislu izvedbe ali funkcionalnih zahtev, vključno z okoljskimi značilnostmi, če so parametri dovolj natančni, da ponudnikom omogočajo opredeliti predmet naročila in da naročnikom omogočijo oddajo naročila;

(b)     s sklicevanjem na tehnične specifikacije in po prednostnem vrstnem redu na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropska tehnična soglasja, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradbenih del ter uporabo blaga; pri vsakem sklicevanju se navedeta besedi „ali enakovredni“;

(c)     v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev iz točke (a), s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz točke (b) kot načina za predpostavko o skladnosti s takimi izvedbenimi ali funkcionalnimi zahtevami;

(d)     s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz točke (b) za nekatere značilnosti ter s sklicevanjem na izvedbene ali funkcionalne zahteve iz točke (a) za druge značilnosti.

4. Če tega ne opravičuje predmet naročila, se tehnične specifikacije ne sklicujejo na posamezno znamko ali vir ali na določen postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. Tako sklicevanje je izjemoma dovoljeno, če ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila v skladu z odstavkom 3. Pri takem sklicevanju se navedeta besedi „ali enakovredni“.

5. Če naročnik uporabi možnost sklicevanja na specifikacije iz točke (b) odstavka 3, ne zavrne ponudbe z obrazložitvijo, da gradbena dela, dobave in storitve, ki so ponujeni, ne izpolnjujejo specifikacij, na katere se sklicuje, če ponudnik v svoji ponudbi s katerimi koli ustreznimi sredstvi, vključno z načini dokazovanja iz člena 56, dokaže, da rešitve, ki jih predlaga, na enakovreden način izpolnjujejo zahteve, opredeljene s tehničnimi specifikacijami.

6. Če naročnik izkoristi možnost iz točke (a) odstavka 3, da tehnične specifikacije opredeli z izvedbenimi ali funkcionalnimi zahtevami, ne sme zavrniti ponudbe za blago, storitve ali gradbena dela, skladne z nacionalnim standardom, ki prevzema evropski standard, z evropskim tehničnim soglasjem, skupno tehnično specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehničnim referenčnim sistemom, ki ga je določil Evropski organ za standardizacijo, če se te specifikacije nanašajo na izvedbene ali funkcionalne zahteve, ki jih je določil.

Ponudnik v svoji ponudbi s kakršnimi koli ustreznimi sredstvi, vključno s tistimi iz člena 56, dokaže, da blago, storitev ali gradbeno delo, ki je skladno s standardom, izpolnjuje izvedbene ali funkcionalne zahteve naročnika.

Člen 55 Oznake

1. Kadar naročniki določijo okoljske, socialne ali druge značilnosti gradbenega dela, storitve ali blaga v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev iz točke (a) odstavka 3 člena 54, lahko zahtevajo, da ta gradbena dela, blago ali storitve nosijo posebno oznako, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) zahteve v zvezi z oznako zadevajo izključno značilnosti, ki so povezane s predmetom naročila in so primerne za opredelitev značilnosti gradbenih del, blaga ali storitev, ki so predmet naročila;

(b) so zahteve za oznako pripravljene na podlagi znanstvenih informacij ali temeljijo na drugih objektivno preverljivih in nediskriminacijskih merilih;

(c) oznake se določi z odprtim in preglednim postopkom, v katerem lahko sodelujejo vse zainteresirane strani, vključno z vladnimi organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljskimi organizacijami,

(d) so oznake na voljo vsem zainteresiranim stranem;

(e) merila za oznako določi tretja oseba, neodvisna od gospodarskega subjekta, ki zahteva dodelitev oznake.

Naročniki, ki zahtevajo določeno oznako, sprejmejo vse enakovredne oznake, ki izpolnjujejo zahteve oznake, ki so jo navedli naročniki. Za proizvode brez oznake naročniki sprejmejo tudi tehnično dokumentacijo proizvajalca ali druga primerna dokazila.

2. Kadar oznaka izpolnjuje pogoje iz točk (b), (c) , (d) in (e) odstavka 1, vendar določa tudi zahteve, ki niso povezane s predmetom naročila, lahko naročniki uporabijo tiste od podrobnih specifikacij zadevne oznake ali po potrebi njihove dele, ki so povezani s predmetom naročila in so ustrezni za opredelitev značilnosti tega predmeta.

Člen 56 Poročila o preizkusih, potrdila in drugi načini dokazovanja

1. Naročniki lahko od gospodarskih subjektov zahtevajo predložitev poročila o preizkusih s strani priznanega organa ali potrdilo, ki ga je izdal tak organ, kot način dokazovanja skladnosti s tehničnimi specifikacijami.

Kadar naročnik zahteva predložitev potrdil, ki so jih pripravili priznani organi, o skladnosti z določeno tehnično specifikacijo, naročniki sprejmejo tudi potrdila s strani drugih enakovrednih priznanih organov.

2. Naročniki sprejmejo druge ustrezne načine dokazovanja, ki so drugačni od tistih iz odstavka 1, na primer tehnično dokumentacijo proizvajalca, kadar zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do takih potrdil ali poročil o preizkusih, kot so navedena v odstavku 1, ali nobene možnosti, da jih pridobi v ustreznem časovnem roku.

3. „Priznani organi“ v smislu odstavka 1 tega člena so laboratoriji za testiranje in kalibracijo ter vsi certifikacijski in inšpekcijski organi, akreditirani v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta[48].

4. Države članice dajo drugim državam članicam na njihovo zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokazili in dokumenti, predloženimi v skladu s členom 54(6), členom 55 ter odstavki 1, 2 in 3 tega člena, da se dokaže skladnost s tehničnimi zahtevami. Pristojni organi države članice sedeža zagotovijo te informacije v skladu s členom 96.

Člen 57 Sporočanje tehničnih specifikacij

1. Naročniki dajo gospodarskim subjektom, ki se zanimajo za pridobitev naročila, na njihovo zahtevo na voljo tehnične specifikacije, ki jih redno navajajo v svojih naročilih blaga, gradbenih del ali storitve, ali tehnične specifikacije, ki jih nameravajo uporabiti v javnih naročilih, za katere se javni razpis opravi s periodičnim informativnim obvestilom. Te specifikacije so na voljo prek elektronskih sredstev, dostop do njih pa je neomejen, celovit, neposreden in brezplačen.

2. Če te tehnične specifikacije temeljijo na dokumentaciji, ki je zainteresiranim gospodarskim subjektom na voljo prek elektronskih sredstev, dostop do njih pa je neomejen, celovit, neposreden in brezplačen, zadostuje sklic na to dokumentacijo.

Člen 58 Variantne ponudbe

1. Naročniki lahko upoštevajo variantne ponudbe, ki jih odda ponudnik in izpolnjujejo minimalne zahteve, ki so jih določili naročniki.

Naročniki v specifikacijah navedejo, ali dovoljujejo variantne ponudbe ali ne in če jih, navedejo minimalne zahteve, ki jih je treba upoštevati v variantnih ponudbah ter morebitne posebne zahteve za njihovo predložitev. Kadar se variantne ponudbe dovolijo, naročniki zagotovijo tudi, da se lahko izbrana merila za oddajo ustrezno uporabijo za variantne ponudbe, ki izpolnjujejo zadevne minimalne zahteve, in za združljive ponudbe, ki niso variantne ponudbe.

2. V postopkih za oddajo naročila za blago ali storitev naročniki, ki so predložitev variantnih ponudb dovolili, variantne ponudbe ne zavrnejo izključno z obrazložitvijo, da bi, če bi bila uspešna, pripeljala bodisi do naročila storitve namesto naročila blaga ali do naročila blaga namesto naročila storitve.

Člen 59 Razdelitev naročil na sklope

1. Naročila se lahko razdelijo v homogene ali heterogene sklope. Uporablja se člen 13(7).

Naročniki v obvestilu o naročilu, v povabilu za potrditev interesa ali, kadar se javni razpis opravi v obliki obvestila o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti, v povabilu za oddajo ponudb ali na pogajanja navedejo, če so ponudbe omejene izključno na enega ali na več sklopov.

2. Naročniki lahko, tudi če je bila navedena možnost oddajanja ponudbe za vse sklope, omejijo število sklopov, ki se lahko oddajo ponudniku, če je največje število navedeno v obvestilu o naročilu ali v povabilu za potrditev interesa. Naročniki določijo in v razpisni dokumentaciji za javno naročilo navedejo cilj ter nediskriminatorna merila ali pravila za oddajo različnih sklopov, če bi bila posledica uporabe izbranih meril za oddajo, da se enemu ponudniku odda več sklopov od največjega števila.

3. Naročniki lahko, kadar se lahko enemu ponudniku odda več kot en sklop, odločijo, da bodo oddali eno naročilo za sklop oziroma eno naročilo ali več naročil, ki zajemajo več sklopov ali vse sklope.

Naročniki v razpisni dokumentaciji za javno naročilo navedejo, ali si pridržujejo pravico do take možnosti in, če si jo, katere sklope se lahko razvrsti skupaj v okvir enega naročila.

Naročniki najprej določijo ponudbe, ki najbolje izpolnjujejo merila za oddajo, določena v skladu s členom 76, za vsak posamezen sklop. Ponudniku, ki ni uvrščen na prvo mesto v zvezi z vsemi posameznimi sklopi, ki jih pokriva naročilo, lahko oddajo naročilo za več kot en sklop, če so merila za oddajo, določena v skladu s členom 76, bolje izpolnjena glede na vse sklope, ki jih zadevno naročilo pokriva. Naročniki navedejo metode, ki jih nameravajo uporabiti za to primerjavo, v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila. Take metode so pregledne, objektivne in nediskriminacijske.

4. Naročniki lahko zahtevajo, da se vsi izvajalci usklajujejo pod vodstvom gospodarskega subjekta, ki mu je bil oddan sklop, ki vključuje usklajevanje celotnega projekta, ali njegovi ustrezni deli.

Člen 60 Določanje rokov

1. Naročniki pri določanju rokov za prijave za sodelovanje ali sprejemanje ponudb upoštevajo zlasti zapletenost naročila ali čas, ki je potreben se pripravo ponudb, brez poseganja v minimalne roke, določene v členih od 39 do 44.

2. Kadar je ponudbe mogoče sestaviti šele po obisku lokacije ali po pregledu spremne dokumentacije k razpisni dokumentaciji na kraju samem, se roki za sprejemanje ponudb podaljšajo, tako da se lahko vsi zadevni gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb.

Oddelek 2 Objavljanje in preglednost

Člen 61 Periodična informativna obvestila

1. Naročniki lahko objavijo svoje namere glede načrtovanih javnih naročil z objavo periodičnega informativnega obvestila takoj po začetku proračunskega leta, ko je to mogoče. Ta obvestila vključujejo informacije iz oddelka I dela A Priloge VI. Objavi jih bodisi Komisija bodisi naročniki na svojih profilih kupca v skladu s točko 2(b) Priloge IX. Če naročniki objavijo obvestilo v svojem profilu kupca, pošljejo obvestilo o objavi periodičnega informativnega obvestila v profilu kupca v skladu s točko 3 Priloge IX.

2. Kadar se javni razpis opravi v obliki periodičnega informativnega obvestila v zvezi z omejenimi postopki in postopki s pogajanji s predhodnim javnim razpisom, obvestilo izpolnjuje naslednje zahteve:

(a) obvestilo se izrecno sklicuje na blago, gradnje ali storitve, ki bodo predmet naročila, ki se oddaja;

(b) v obvestilu je navedeno, da bo naročilo oddano po omejenem postopku ali po postopku s pogajanji, brez dodatne objave javnega razpisa, vsi zainteresirani gospodarski subjekti pa so povabljeni, da pisno izrazijo svoj interes;

(c) poleg informacij, določenih v oddelku I dela A Priloge VI, vsebuje informacije, določene v oddelku II dela A Priloge VI;

(d) obvestilo je bilo objavljeno največ 12 mesecev pred datumom, na katerega se pošlje povabilo za potrditev interesa.

Člen 62 Obvestila o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti

Če se naročniki odločijo za uporabo postopka ugotavljanja usposobljenosti v skladu s členom 71, o postopku ugotavljanja usposobljenosti sestavijo obvestilo v skladu s Prilogo X, v katerem navedejo namen postopka ugotavljanja usposobljenosti in kako je mogoče dostopati do pravil v zvezi z njegovim delovanjem. Če postopek traja več kakor tri leta, je treba obvestilo objaviti vsako leto. Če postopek traja manj časa, zadostuje prvo obvestilo.

Člen 63 Obvestila o naročilu

Obvestila o naročilu se lahko uporabijo kot sredstvo za objavo javnega razpisa za vse postopke. Vključujejo informacije, določene v ustreznem delu Priloge XI, in se objavijo v skladu s členom 65.

Člen 64 Obvestila o oddaji naročila

1. Naročniki v dveh mesecih po oddaji naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma pošljejo obvestilo o oddaji naročila o rezultatih postopka za oddajo javnega naročila.

Tako obvestilo vsebuje informacije, določene v Prilogi XII, in se objavi v skladu s členom 65.

2. Če je bil javni razpis za zadevno naročilo objavljen v obliki periodičnega informativnega obvestila in naročnik v 12 mesecih, zajetih v periodičnem informativnem obvestilu, ne namerava oddati drugih naročil, je treba to posebej navesti v obvestilu o oddaji naročila.

Če se okvirni sporazumi sklenejo v skladu s členom 45, naročniki niso dolžni poslati obvestila o izidih postopka javnega naročanja za vsako oddajo naročila na podlagi tega sporazuma.

Naročniki pošljejo obvestilo o oddaji naročila v dveh mesecih po oddaji vsakega naročila na podlagi dinamičnega nabavnega sistema. Vendar lahko ta obvestila pošiljajo tudi zbirno vsako četrtletje. V tem primeru naročniki pošljejo vsa zbrana obvestila v dveh mesecih po koncu vsakega četrtletja.

3. Podatki, predloženi v skladu s Prilogo XII in namenjeni za objavo, se objavijo v skladu s Prilogo IX. Nekatere informacije o oddaji naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma se ne objavijo javno, kadar bi njihova objava ovirala izvajanje zakona ali bi bila sicer v nasprotju z javnim interesom ali bi posegala v zakonite poslovne interese določenih javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov, vključno z interesi gospodarskega subjekta, ki mu je bilo naročilo oddano, ali bi lahko posegala v pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti.

V primeru naročil raziskovalnih in razvojnih storitev („storitve R&R“), se informacije o vrsti in količini storitev lahko omeji na:

(a) navedbo „storitev R & R“, če je bila pogodba oddana po postopku s pogajanji brez predhodnega javnega razpisa v skladu s členom 44(b); oziroma

(b) vsaj tako podrobne podatke, kot je bilo navedeno v obvestilu, ki je bilo uporabljeno kot sredstvo za objavo javnega razpisa.

4. Podatki, ki so predloženi v skladu s Prilogo XII in za katere je označeno, da niso namenjeni za objavo, se objavijo samo v poenostavljeni obliki ter v skladu s Prilogo IX za statistične namene.

Člen 65 Oblika in način objave obvestil

1. Objave iz členov od 61 do 64 vsebujejo informacije iz Prilog XI, X, VI A, VI B in XII ter v obliki standardnih obrazcev, vključno s standardnimi obrazci za popravke.

Te standardne obrazce določi Komisija. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 100.

2. Obvestila iz členov od 61 do 64 se pripravijo, pošljejo z elektronskimi sredstvi Komisiji in objavijo v skladu s Prilogo IX. Obvestila se objavijo najpozneje pet dni po pošiljanju. Stroške Komisije z objavo obvestil krije Unija.

3. Javni razpisi v smislu člena 39(2) se objavijo v celoti v uradnem jeziku Unije, ki ga izbere naročnik. Ta jezikovna različica je edino verodostojno besedilo. V drugih uradnih jezikih se objavi povzetek pomembnih elementov vsakega obvestila.

4. Komisija zagotovi, da sta celotno besedilo in povzetek periodičnih informativnih obvestil iz člena 61(2), javnih razpisov, ki uvajajo dinamičen nabavni sistem, iz člena 46(3)(a) in obvestil o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti, ki se uporabijo kot sredstvo za objavo javnega razpisa v skladu s členom 39(2)(b), še naprej objavljena:

(a) v primeru periodičnih informativnih obvestil 12 mesecev oziroma do prejema obvestila o oddaji naročila, kot je določeno v členu 64(2), z navedbo, da v 12 mesecih, zajetih v javnem razpisu, ne bodo oddana druga naročila;

(b) v primeru javnih razpisov, ki uvajajo dinamičen nabavni sistem, v obdobju veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema.

(c) v primeru obvestil o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti za obdobje njihove veljavnosti.

5. Naročniki so sposobni predložiti dokazilo o datumih pošiljanja obvestil.

Komisija izda naročniku potrdilo o prejemu obvestila in o objavi poslanih informacij z navedbo datuma te objave. To potrdilo je dokazilo o objavi.

6. Naročniki lahko objavijo obvestila za naročila gradbenih del, dobav ali storitve, za katera ne veljajo zahteve glede objave iz te direktive, če so navedena obvestila poslana Komisiji z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz Priloge IX.

Člen 66 Objavljanje na nacionalni ravni

1. Obvestila iz členov od 61 do 64 in informacije, ki jih ta obvestila vsebujejo, se ne objavijo na nacionalni ravni pred objavo v skladu s členom 65.

2. Obvestila, objavljena na nacionalni ravni, ne smejo vsebovati informacij, ki niso navedene v obvestilih, poslanih Komisiji, ali niso objavljene v profilu kupca, v njih pa mora biti naveden datum pošiljanja obvestila Komisiji ali njegove objave v profilu kupca.

3. Periodična informativna obvestila se ne objavijo v profilu kupca, preden je Komisiji poslano obvestilo o njihovi objavi v tej obliki; v njih je naveden datum tega pošiljanja.

Člen 67 Dostopnost dokumentacije v zvezi z oddajo naročila v elektronski obliki

1. Naročniki po datumu objave obvestila v skladu s členom 65 ali datumu pošiljanja povabila k potrditvi interesa omogočijo neomejen, celovit, neposreden in brezplačen dostop z elektronskimi sredstvi do dokumentacije v zvezi z oddajo naročila. Kadar se javni razpis opravi v obliki obvestila o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti, je takšen dostop na voljo takoj, ko je mogoče, in najpozneje ob pošiljanju povabila za oddajo ponudb ali na pogajanja. V besedilu obvestila ali zadevnih povabil se navede spletni naslov, na katerem so ti dokumenti dostopni.

2. Pod pogojem, da se to pravočasno zahteva, naročniki ali pristojne službe zagotovijo dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vsemi dodatnimi dokumenti najpozneje šest dni pred iztekom roka, ki je določen za sprejemanje ponudb. V primeru pospešenega odprtega postopka iz člena 40(3) je ta rok štiri dni.

Člen 68 Povabila za oddajo ponudbe ali na pogajanja; povabila k potrditvi interesa

1. V omejenih postopkih, inovacijskih partnerstvih in postopkih s pogajanji s predhodnim javnim razpisom, naročniki istočasno in v pisni obliki povabijo izbrane kandidate, da predložijo svoje ponudbe ali na pogajanja.

Kadar se periodično informativno obvestilo uporabi za objavo javnega razpisa v skladu s točko (a) člena 39(2), naročniki sočasno in v pisni obliki povabijo gospodarske subjekte, ki so izrazili svoj interes, da potrdijo interes.

2. Povabila iz odstavka 1 vsebujejo navedbo elektronskega naslova, na katerem so specifikacije in vsi drugi dodatni dokumenti neposredno dostopni z elektronskimi sredstvi. Poleg tega vsebujejo informacije, določene v Prilogi XIII.

Člen 69 Obveščanje prosilcev za priznanje usposobljenosti, kandidatov in ponudnikov

1. Naročniki takoj, ko je mogoče, obvestijo vsakega kandidata in ponudnika o sprejetih odločitvah v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, oddajo naročila ali vključitvijo v dinamični nabavni sistem, vključno z razlogi za odločitev, da ne sklenejo okvirnega sporazuma ali ne oddajo naročila, za katerega je bil objavljen javni razpis, ali da ponovno začnejo postopek ali da ne izvedejo dinamičnega nabavnega sistema.

2. Naročniki na zahtevo zainteresirane strani čim prej, vsekakor pa v 15 dneh od prejema pisnega zahtevka, obvestijo:

(a) vsakega neuspešnega kandidata o razlogih za zavrnitev njegove prijave k sodelovanju;

(b) vsakega neuspešnega ponudnika o razlogih za zavrnitev njegove ponudbe, za primere iz člena 54(5) in (6) pa tudi razloge za svojo odločitev o neenakovrednosti ali za odločitev, da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo izvedbenih ali funkcionalnih zahtev;

(c) vsakega ponudnika, ki je oddal sprejemljivo ponudbo, o lastnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter o imenu izbranega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma;

(d) vsakega ponudnika, ki je oddal sprejemljivo ponudbo, o izvajanju in poteku pogajanj in dialoga s ponudniki.

3. Naročniki se lahko odločijo, da nekaterih informacij o oddaji naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma ali o dostopu do dinamičnega nabavnega sistema iz odstavka 1 ne objavijo, kadar bi njihova objava ovirala izvajanje zakona ali bi bila sicer v nasprotju z javnim interesom ali bi posegala v zakonite poslovne interese določenih javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov, vključno z interesi gospodarskega subjekta, ki mu je bilo javno naročilo oddano, ali bi lahko škodovala pošteni konkurenci med gospodarskimi subjekti.

4. Naročniki, ki vzpostavijo in vodijo postopek ugotavljanja usposobljenosti, obvestijo prosilce o svoji odločitvi glede usposobljenosti v obdobju šestih mesecev.

Če bo odločanje trajalo več kakor štiri mesece od predložitve prijave, naročnik v roku dveh mesecev od prejema vloge prosilca obvesti o razlogih, ki upravičujejo daljše obdobje, in o datumu, do katerega bo njegova prijava sprejeta ali zavrnjena.

5. Prosilci, katerih usposobljenost je zavrnjena, so o tej odločitvi in o razlogih za zavrnitev obveščeni čim prej ter v nobenem primeru pozneje kot 15 dni po datumu odločitve. Razlogi temeljijo na merilih za ugotavljanje usposobljenosti iz člena 71(2).

6. Naročniki, ki vzpostavijo in vodijo postopek ugotavljanja usposobljenosti, lahko usposobljenost gospodarskega subjekta prekličejo izključno iz razlogov, ki temeljijo na merilih za ugotavljanje usposobljenosti iz člena 71(2). O vsaki nameri, da se usposobljenost prekliče, se gospodarskemu subjektu vnaprej sporoči v pisni obliki vsaj 15 dni pred datumom, na katerega naj bi se usposobljenost preklicala, skupaj z razlogom ali razlogi, ki upravičujejo predlagan ukrep.

oddelek 3 Izbor udeležencev in oddajanje naročil

Člen 70 Splošna načela

1. Za namen izbire udeležencev v njihovih postopkih za oddajo javnih naročil se uporabljajo naslednja zbirna pravila:

(a) naročniki, ki so navedli pravila in merila za izključitev ponudnikov ali kandidatov v skladu s členom 72(1) ali členom 74(2), izključijo gospodarske subjekte, ugotovljene v skladu s takimi pravili in ki izpolnjujejo taka merila;

(b) ponudnike in kandidate izberejo v skladu z objektivnimi pravili in merili, določenimi v skladu s členom 72 in 74;

(c) v omejenih postopkih, v postopkih s pogajanji z javnim razpisom in v inovacijskih partnerstvih po potrebi v skladu s členom 72(2) zmanjšajo število kandidatov, izbranih v skladu s točkama (a) in (b) tega odstavka.

2. Kadar se javni razpis opravi v obliki obvestila o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti in za namen izbire udeležencev v postopkih za oddajo javnih naročil za posamezna naročila, ki so predmet javnega razpisa, naročniki:

(a) ugotovijo usposobljenost gospodarskih subjektov v skladu s členom 71;

(b) uporabljajo za take usposobljene gospodarske subjekte tiste določbe odstavka 1, ki se nanašajo na omejene postopke ali postopke s pogajanji ali inovacijska partnerstva.

3. Kadar izbirajo udeležence za omejeni postopek ali postopek s pogajanji ali inovacijsko partnerstvo, pri sprejemanju odločitve glede usposobljenosti ali kadar se merila in pravila posodabljajo, naročniki ne smejo:

(a) določati upravnih, tehničnih ali finančnih pogojev za nekatere gospodarske subjekte, če isti pogoji ne veljajo tudi za druge;

(b) zahtevati preskusov ali dokazov, ki bi podvajali že razpoložljiva objektivna dokazila.

4. Naročniki potrdijo, da so ponudbe, ki so jih oddali izbrani ponudniki, v skladu s pravili in zahtevami za ponudbe ter oddajo naročila na podlagi meril, določenih v členih 76 in 79 ob upoštevanju člena 58.

5. Naročniki se lahko odločijo, da ne oddajo naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če so ugotovili, da ta ponudba ni na ustrezen način skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava, ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XIV.

6. V odprtih postopkih se naročniki lahko odločijo ponudbe preučiti pred preverjanjem ustreznosti ponudnikov, pod pogojem, da se spoštujejo ustrezne določbe členov od 70 do 79; vključno s pravilom, da se naročilo ne odda ponudniku, ki bi moral biti izključen na podlagi člena 74, ali ki ne izpolnjuje meril za izbor, ki jih je določil naročnik v skladu s členom 72(1) in členom 74.

7. Komisija je v skladu s členom 98 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, da spremeni seznam iz Priloge XIV, če je to potrebno zaradi sklenitve novih mednarodnih sporazumov ali spremembe obstoječih mednarodnih sporazumov.

Pododdelek 1 Ugotavljanje usposobljenosti in kakovosti

Člen 71 Postopki ugotavljanja usposobljenosti

1. Naročniki, ki tako želijo, lahko vzpostavijo in vodijo postopek ugotavljanja usposobljenosti gospodarskih subjektov.

Naročniki, ki vzpostavijo ali vodijo postopek ugotavljanja usposobljenosti, zagotovijo, da lahko gospodarski subjekti kadar koli zahtevajo ugotavljanje usposobljenosti.

2. Postopek iz odstavka 1 lahko obsega različne stopnje ugotavljanja usposobljenosti.

Naročniki določijo objektivna pravila in merila za izključitev in izbiro gospodarskih subjektov, ki zahtevajo ugotavljanje usposobljenosti, ter objektivna merila in pravila za vodenje postopka ugotavljanja usposobljenosti, ki zajemajo področja, kot so vpis v postopek, redno posodabljanje ugotavljanja usposobljenosti, če obstajajo, in trajanje postopka.

Če ta merila in pravila vključujejo tehnične specifikacije, se uporabljajo členi od 54 do 56. Merila in pravila se po potrebi lahko posodobijo.

3. Merila in pravila iz odstavka 2 se gospodarskim subjektom dajo na voljo na zahtevo. Ta posodobljena merila in pravila se sporoči zainteresiranim gospodarskim subjektom.

Če naročnik meni, da postopek ugotavljanja usposobljenosti nekaterih drugih subjektov ali organov izpolnjuje njegove zahteve, zainteresiranim gospodarskim subjektom sporoči imena teh drugih subjektov ali organov.

4. Hrani se pisna evidenca usposobljenih gospodarskih subjektov; lahko se razdeli na kategorije glede na vrsto javnega naročila, za katero usposobljenost velja.

5. Če se javni razpis opravi v obliki obvestila o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti, se posamezna naročila za gradbena dela, blago ali storitve, ki jih pokriva postopek ugotavljanja usposobljenosti, oddajo v omejenih postopkih ali postopkih s pogajanji, v katerih se vse ponudnike in udeležence izbere izmed kandidatov, ki so že usposobljeni v skladu s takšnim postopkom.

6. Vsi stroški, ki se zaračunajo v zvezi z zahtevami za ugotavljanje usposobljenosti ali posodobitev ali ohranitev že pridobljenega priznanja o usposobljenosti v skladu s postopkom, so v sorazmerju z nastalimi stroški.

Člen 72 Merila za ugotavljanje kakovosti

1. Naročniki lahko določijo objektivna pravila in merila za izključitev ter izbiro ponudnikov ali kandidatov; ta pravila in merila so na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom.

2. Če morajo naročniki zagotoviti ustrezno ravnovesje med posebnimi značilnostmi postopka za oddajo javnega naročila in sredstvi, potrebnimi za njegovo izvedbo, lahko v omejenem postopku ali postopku s pogajanji ali inovacijskih partnerstvih določijo objektivna pravila in merila, ki upoštevajo to potrebo in naročniku omogočajo, da zmanjša število kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudb ali na pogajanja. Vendar se pri številu izbranih kandidatov upošteva, da je treba zagotoviti ustrezno konkurenco.

Člen 73 Sklicevanje na zmogljivosti drugih subjektov

1. Kadar objektivna pravila in merila za izključitev ter izbiro gospodarskih subjektov, ki zahtevajo priznanje usposobljenosti v postopku za ugotavljanje usposobljenosti, vključujejo zahteve glede poslovne in finančne sposobnosti gospodarskega subjekta ali glede njegovih tehničnih in strokovnih sposobnosti, se lahko gospodarski subjekt po potrebi zanaša na zmogljivost drugih subjektov, in sicer ne glede na pravno naravo povezave med njim samim in temi subjekti. V tem primeru gospodarski subjekt naročniku dokaže, da mu bodo ta sredstva na voljo v celotnem obdobju veljavnosti postopka ugotavljanja usposobljenosti, na primer s predložitvijo ustrezne izjave navedenih subjektov. Naročniki lahko v zvezi z gospodarskim in finančnim položajem zahtevajo, da gospodarski subjekt in navedeni subjekti skupaj nosijo odgovornost za izvedbo naročila.

Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 30 sklicuje na zmogljivost sodelujočih v tej skupini ali drugih subjektov.

2. Kadar objektivna pravila in merila za izključitev ter izbiro kandidatov in ponudnikov v odprtih postopkih, omejenih postopkih ali postopkih s pogajanji ali v inovacijskih partnerstvih vključujejo zahteve glede poslovne in finančne sposobnosti gospodarskega subjekta ali glede njegovih tehničnih in strokovnih sposobnosti, se lahko gospodarski subjekt po potrebi in za posamezno naročilo zanaša na zmogljivost drugih subjektov, in sicer ne glede na pravno naravo povezave med njim samim in temi subjekti. V tem primeru gospodarski subjekt naročniku dokaže, da mu bodo potrebna sredstva na voljo, na primer s predložitvijo ustrezne izjave navedenih subjektov. Naročniki lahko v zvezi z gospodarskim in finančnim položajem zahtevajo, da gospodarski subjekt in navedeni subjekti skupaj nosijo odgovornost za izvedbo naročila.

Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 30 sklicuje na zmogljivosti sodelujočih v tej skupini ali drugih subjektov.

3. V zvezi z naročili gradenj, naročili storitev ter naročili blaga, ki vključujejo namestitvena in inštalacijska dela, lahko naročniki zahtevajo, da nekatere pomembne naloge opravi neposredno ponudnik sam ali, če ponudbo predloži skupina gospodarskih subjektov v skladu s členom 30, sodelujoči v tej skupini.

Člen 74 Uporaba razlogov za izključitev in meril za izbor, določenih z [Direktivo 2004/18]

1. Objektivna pravila in merila za izključitev in izbiro gospodarskih subjektov, ki zahtevajo priznanje usposobljenosti v postopku za ugotavljanje usposobljenosti, ter objektivna pravila in merila za izključitev ter izbiro kandidatov in ponudnikov v odprtih postopkih, omejenih postopkih ali postopkih s pogajanji ali v inovacijskih partnerstvih, lahko vključujejo razloge za izključitev, navedene v členu 55 Direktive 2004/18, pod pogoji, ki so tam določeni.

Kadar je naročnik javni organ, ta merila in pravila vključujejo razloge za izključitev, navedene v členu 55(1) in(2) Direktive 2004/18, o določbah in pogojih iz zadevnega člena.

2. Merila in pravila iz odstavka 1 lahko vključujejo merila za izbor iz člena 56 Direktive 2004/18/ES, pod pogoji iz navedene direktive, predvsem glede omejitev zahtev v zvezi z letnim prometom, kot je določeno v drugem pododstavku odstavka 3 zadevnega člena.

3. Za namen uporabe odstavkov 1 in 2 tega člena se uporabljajo členi od 57 do 60 Direktive 2004/18/ES.

Člen 75 Standardi za zagotavljanje kakovosti in standardi za okoljsko ravnanje

1. Če naročniki zahtevajo predložitev potrdil, ki jih izdajo neodvisni organi in potrjujejo, da gospodarski subjekt spoštuje določene standarde za zagotavljanje kakovosti, vključno z dostopnostjo za invalide, se sklicujejo na sisteme zagotavljanja kakovosti, ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov, potrjenih s strani organov, ki ustrezajo seriji evropskih standardov v zvezi z izdajo potrdil.

Naročniki priznajo enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Sprejmejo tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti od gospodarskih subjektov, ki nimajo dostopa do teh potrdil ali nimajo možnosti, da bi jih pridobili v ustreznem roku.

2. Če naročniki zahtevajo predložitev potrdil, ki jih izdajo neodvisni organi in ki potrjujejo, da gospodarski subjekt spoštuje določene sisteme ali standarde za okoljsko ravnanje, se sklicujejo na Sistem Evropske unije za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ali na druge sisteme za okoljsko ravnanje, ki so priznani v skladu s členom 45 Uredbe (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta[49], ali na druge standarde za okoljsko ravnanje, ki temeljijo na ustreznih evropskih ali mednarodnih standardih akreditiranih organov.

Naročniki priznajo enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Sprejmejo tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za okoljsko ravnanje od gospodarskih subjektov, ki nimajo dostopa do teh potrdil ali nimajo možnosti, da bi jih pridobili v ustreznem roku.

3. Države članice dajo v skladu s členom 97 drugim državam članicam na zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokumenti, ki so predloženi kot dokaz o skladnosti s standardi za zagotavljanje kakovosti in okoljsko ravnanje iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

Pododdelek 2 Oddaja naročila

Člen 76 Merila za oddajo naročila

1. Brez poseganja v nacionalne zakone, predpise ali upravne določbe v zvezi s plačilom nekaterih storitev naročniki oddajo naročila na podlagi enega od naslednjih meril:

(a) ekonomsko najugodnejša ponudba;

(b) najnižja cena.

Stroški se lahko po izbiri naročnika ocenijo izključno na podlagi cene ali glede na stroškovno učinkovitost, kot je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu, pod pogoji iz člena 77.

2. Ekonomsko najugodnejša ponudba iz točke (a) odstavka 1 z vidika naročnika se določi na podlagi meril, povezanih s predmetom zadevnega naročila.

Ta merila poleg cene ali stroškov iz točke (b) odstavka 1 vključujejo tudi druga merila, povezana s predmetom zadevnega naročila, kot so:

(a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, okoljskimi značilnostmi in inovativnostjo;

(b) za naročila storitev in naročila, ki vključujejo načrtovanje gradenj, se lahko upoštevajo organizacija, usposobljenost in izkušenost osebja, dodeljenega za izvajanje zadevnega naročila, pri čemer se lahko po oddaji naročila tako osebje zamenja le ob privolitvi naročnika, ki mora preveriti, ali zamenjano osebje zagotavlja enakovredno organizacijo in kakovost;

(c) poprodajne storitve in tehnično pomoč, datum dostave in rok dostave ali izvedbe, obveznosti v zvezi z deli in varnost dobave;

(d) poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanje zahtevanih gradenj, blaga ali storitev oziroma katere koli faze v njihovem življenjskem ciklu, kot je navedeno v točki 22 člena 2, če so navedena merila določena v skladu z odstavkom 4 in zadevajo dejavnike, ki so neposredno povezani s temi postopki in so značilni za poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev.

3. Države članice lahko določijo, da se nekatere vrste naročil oddajo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe iz točke (a) odstavka 1 in iz odstavka 2.

4. Merila za oddajo naročila naročniku ne dajejo neomejene svobode izbire. Zagotavljajo možnost učinkovite konkurence in vključujejo zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki. Naročniki na podlagi informacij in dokazil, ki jih predložijo ponudniki, učinkovito preverijo, ali ponudbe izpolnjujejo merila za oddajo naročila.

5. V primeru iz točke (a) odstavka 1 naročnik določi relativno utež, ki jo dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.

Navedene uteži se lahko izrazijo z določitvijo razpona s primernim največjim obsegom.

Kadar uteži ni mogoče navesti zaradi objektivnih razlogov, naročnik navede merila v padajočem vrstnem redu po pomembnosti.

Relativna utež ali prednostni vrstni red se po potrebi določi v obvestilu, ki se uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa, v povabilu za potrditev interesa, v povabilu za oddajo ponudb ali na pogajanja ali v specifikacijah.

Člen 77 Vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu

1. Vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu v ustreznem obsegu zajema vse naslednje stroške v življenjskem ciklu izdelka, storitve ali gradnje, kot je opredeljeno v točki 22 člena 2:

(a) notranje stroške, vključno s stroški, povezanimi z nabavo, kot so proizvodni stroški, uporabo, kot so stroški porabe energije in stroški vzdrževanja, ter koncem življenjske dobe, kot so stroški zbiranja in recikliranja, ter

(b) zunanje okoljske stroške, neposredno povezane z življenjskim ciklom, če je mogoče določiti in preveriti njihovo denarno vrednost, ki lahko vključujejo stroške izpustov toplogrednih plinov in drugih onesnaževal ter druge stroške blažitve podnebnih sprememb.

2. Če naročniki stroške ocenijo na podlagi vrednotenja stroškov v življenjskem ciklu, v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila navedejo uporabljeno metodologijo za izračun stroškov v življenjskem ciklu. Uporabljena metodologija mora izpolnjevati vse naslednje pogoje:

(a) oblikovana je bila na podlagi znanstvenih informacij ali temelji na drugih objektivno preverljivih in nediskriminacijskih merilih;

(b) oblikovana je bila za ponavljajočo se ali neprekinjeno uporabo;

(c) na voljo je vsem zainteresiranim stranem.

Naročniki gospodarskim subjektom, vključno z gospodarskimi subjekti iz tretjih držav, dovolijo uporabo drugačne metodologije za ugotavljanje stroškov v življenjskem ciklu njihove ponudbe, če dokažejo, da je ta metodologija skladna z zahtevami iz točk a, b in c ter je enakovredna metodologiji, ki jo navede naročnik.

3. Kadar je kot del zakonodajnega akta Unije, vključno z delegiranimi akti na podlagi zakonodaje posameznih sektorjev, sprejeta skupna metodologija za izračun stroškov v življenjskem ciklu, se ta uporablja, če je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu vključeno v merila za oddajo naročila iz člena 76(1).

Priloga XV vsebuje seznam takih zakonodajnih in delegiranih aktov. Komisija je v skladu s členom 98 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s posodabljanjem tega seznama, če se na podlagi sprejetja nove zakonodaje, njene razveljavitve ali spremembe izkaže, da so take spremembe potrebne.

Člen 78 Ovire za oddajo naročila

Naročniki ne sklenejo pogodbe z izbranim ponudnikom, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a) ponudnik ne more predložiti potrdil in dokumentov, ki se zahtevajo v skladu s členom 74(3);

(b) izjava, ki jo je ponudnik predložil v skladu s členom 37, je lažna;

(c) izjava, ki jo je ponudnik predložil v skladu s členom 36(3)(b), je lažna.

Člen 79 Neobičajno ugodne ponudbe

1. Naročnik od gospodarskih subjektov zahteva, da pojasnijo zaračunano ceno ali stroške, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) zaračunana cena ali stroški so za več kot 50 % nižji od povprečne cene ali stroškov drugih ponudnikov;

(b) zaračunana cena ali stroški so za več kot 20 % nižji od cene ali stroškov druge najnižje ponudbe;

(c) predloženih je bilo vsaj pet ponudb.

2. Naročniki lahko zahtevajo taka pojasnila tudi, če se zdi, da so ponudbe neobičajno ugodne zaradi drugih razlogov.

3. Pojasnila iz odstavkov 1 in 2 se lahko nanašajo zlasti na:

(a) ekonomiko proizvodnega postopka, zagotovljenih storitev in metode gradnje;

(b) izbrane tehnične rešitve ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku za dobavo blaga ali izvajanje storitev ali za izvedbo gradnje;

(c) izvirnost blaga, storitev ali gradenj, ki jih predlaga ponudnik;

(d) najmanj ustrezno skladnost z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XIV, ali, če te obveznosti ne veljajo, z drugimi določbami, ki zagotavljajo enakovredno raven varstva;

(e) možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.

4. Naročnik preveri predložene informacije ob posvetovanju s ponudnikom.

Ponudbo lahko zavrne le, če dokazila ne utemeljijo nizke ravni zaračunane cene ali stroškov, pri čemer se upoštevajo elementi iz odstavka 3.

Naročniki zavrnejo ponudbo, če so ugotovili, da je neobičajno ugodna, ker ni skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XIV.

5. Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno ugodna, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo le na tej podlagi, vendar šele po posvetovanju s ponudnikom, če ta v primernem roku, ki ga določi naročnik, ne more dokazati, da je zadevna pomoč združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107 Pogodbe. Če naročnik v navedenih okoliščinah zavrne ponudbo, o tem obvesti Komisijo.

6. Države članice dajo v skladu s členom 97 drugim državam članicam na zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokazi in dokumenti, ki so predloženi v zvezi s podatki, naštetimi v odstavku 3.

Poglavje IV Izvedba naročila

Člen 80 Pogoji za izvedbo naročila

Naročniki lahko določijo posebne pogoje v zvezi z izvedbo naročila, če so ti pogoji navedeni v javnem razpisu ali v specifikacijah. Ti pogoji lahko zlasti zadevajo socialne in okoljske preudarke. Lahko vključujejo tudi zahtevo, da gospodarski subjekti predvidijo nadomestilo za tveganja zvišanja cen, ki so posledica gibanja cen (zavarovanje pred tveganjem) in lahko bistveno vplivajo na izvedbo naročila.

Člen 81 Oddaja naročil podizvajalcem

1. Naročnik lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila zahteva oziroma država članica lahko od njega zahteva, da obveže ponudnika, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretjim stranem, ter vse predlagane podizvajalce.

2. Države članice lahko določijo, da na zahtevo podizvajalca in kadar to omogoča narava naročila, naročnik nakaže plačila neposredno podizvajalcu za storitve, blago ali gradnje, oddane v izvedbo glavnemu izvajalcu. V takem primeru države članice vzpostavijo ustrezne mehanizme, ki glavnemu izvajalcu omogočajo, da ugovarja proti neupravičenim izplačilom. Ureditve v zvezi z navedenim načinom plačila se določijo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila.

3. Odstavka 1 in 2 ne posegata v vprašanje osnovne odgovornosti gospodarskega subjekta.

Člen 82 Spremembe naročil med njihovo veljavnostjo

1. Bistvena sprememba določb naročila gradenj, blaga ali storitve med njegovo veljavnostjo pomeni novo oddajanje naročila za namene te direktive in zahteva nov postopek javnega naročanja v skladu s to direktivo.

2. Sprememba naročila med njegovo veljavnostjo velja za bistveno v smislu odstavka 1, če se zaradi te spremembe naročilo bistveno razlikuje od prvotno oddanega naročila. Sprememba se v vsakem primeru, brez poseganja v odstavka 3 in 4, šteje za bistveno zlasti, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a) sprememba uvaja pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka javnega naročanja, omogočili izbiro drugih kandidatov, kot so bili prvotno izbrani, ali oddajo naročila drugemu ponudniku;

(b) sprememba spreminja ekonomsko ravnotežje naročila v prid izvajalcu;

(c) sprememba precej razširi obseg naročila na blago, storitve ali gradnje, ki niso bile prvotno zajete.

3. Zamenjava pogodbene strani šteje za bistveno spremembo v smislu odstavka 1.

Vendar se prvi pododstavek ne uporablja za univerzalno ali delno nasledstvo drugega gospodarskega subjekta, ki izpolnjuje prvotno določena merila za ugotavljanje sposobnosti, na mestu prvotnega izvajalca po prestrukturiranju podjetja ali stečajnem postopku, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb naročila in ni namenjeno izogibanju uporabe te direktive.

4. Kadar je mogoče vrednost spremembe izraziti v denarju, se ne šteje za bistveno v smislu odstavka 1, če njena vrednost ne presega mejnih vrednosti iz člena 12 in je manjša od 5% cene prvotnega naročila, pod pogojem, da sprememba ne spremeni splošne narave javnega naročila. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, se to ovrednoti na podlagi kumulativne vrednosti zaporednih sprememb.

5. Spremembe naročil se ne štejejo za bistvene v smislu odstavka 1, če so predvidene v dokumentaciji o oddaji naročila v jasnih, natančnih in nedvoumnih klavzulah o pregledu ali možnostih zanj. V takih klavzulah so navedeni obseg in narava možnih sprememb ter pogoji, pod katerimi se lahko uporabijo. Ne predvidevajo pa sprememb, ki bi spremenile splošno naravo javnega naročila.

6. Z odstopanjem od odstavka 1 se v primeru bistvene spremembe ne zahteva nov postopek javnega naročanja, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a) potreba po spremembi je nastala zaradi okoliščin, ki jih skrben naročnik ni mogel predvideti;

(b) sprememba ne spreminja splošne narave naročila.

Naročniki v Uradnem listu Evropske unije objavijo obvestilo o takih spremembah. Taka obvestila vsebujejo informacije, določene v Prilogi XVI, in se objavijo v skladu s členom 65.

7. Naročniki v naročilo ne uvajajo sprememb v naslednjih primerih:

(a) če bi bila sprememba namenjena odpravi pomanjkljivosti izvajalca ali njihovih posledic, če se te lahko odpravijo z uveljavitvijo pogodbenih obveznosti;

(b) če bi bila sprememba namenjena nadomestilu za tveganja zvišanja cen, pred katerimi se je izvajalec zavaroval.

Člen 83 Prekinitev pogodb

Države članice zagotovijo, da imajo naročniki možnost, da pod pogoji, določenimi v veljavnem nacionalnem pogodbenem pravu, prekinejo naročilo gradenj, blaga ali storitve med njegovo veljavnostjo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a) izjeme iz člena 21 prenehajo veljati, če je zasebni sektor udeležen v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo v skladu s členom 21(4);

(b) sprememba naročila pomeni novo oddajanje naročila v smislu člena 82;

(c) Sodišče Evropske unije po postopku v skladu s členom 258 Pogodbe ugotovi, da država članica ni izpolnila svojih obveznosti iz pogodb, ker naročnik iz te države članice pri oddajanju zadevnega naročila ni izpolnil svojih obveznosti iz pogodb in te direktive.

NASLOV III POSEBNI SISTEMI JAVNIH NAROČIL

POGLAVJE I Socialne in druge posebne storitve

Člen 84 Oddajanje javnih naročil za socialne in druge posebne storitve

Naročila za socialne in druge posebne storitve, naštete v Prilogi XVII, se oddajo v skladu s tem poglavjem, če je vrednost naročil enaka ali večja od mejne vrednosti iz člena 12(c).

Člen 85 Objava obvestil

1. Naročniki, ki nameravajo oddati naročilo za storitve iz člena 84, svojo namero objavijo z obvestilom o naročilu.

2. Naročniki, ki so oddali naročilo za storitve iz člena 84, rezultate objavijo z obvestilom o oddaji naročila.

3. Obvestila iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije iz Priloge XVIII v skladu s standardnimi vzorci obvestil. Komisija določi standardne obrazce. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 100.

4. Obvestila iz odstavkov 1 in 2 se objavijo v skladu s členom 65.

Člen 86 Načela za oddajo naročil

1. Države članice vzpostavijo ustrezne postopke za oddajo naročil v skladu s tem poglavjem, pri čemer zagotovijo popolno skladnost z načeli preglednosti in enake obravnave gospodarskih subjektov, naročnikom pa zagotovijo upoštevanje posebnosti zadevnih storitev.

2. Države članice zagotovijo, da lahko naročniki upoštevajo potrebo po zagotovitvi kakovosti, stalnosti, dostopnosti, razpoložljivosti in celovitosti storitev, posebne potrebe različnih skupin uporabnikov, sodelovanje in krepitev vloge uporabnikov ter inovativnost. Poleg tega lahko države članice določijo, da izbira izvajalca storitev ne temelji le na ceni zagotavljanja storitev.

POGLAVJE II PRAVILA, KI UREJAJO PROJEKTNE NATEČAJE

Člen 87 Splošne določbe

1. Pravila za organizacijo projektnih natečajev so v skladu s tem poglavjem in se dajo na voljo zainteresiranim za sodelovanje v natečaju.

2. Dostop udeležencev do natečajev ne sme biti omejen:

(a) s sklicevanjem na ozemlje ali del ozemlja države članice;

(b) z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države članice, v kateri natečaj poteka, morali biti fizične ali pravne osebe.

Člen 88 Področje uporabe

1. To poglavje se uporablja za projektne natečaje, ki se organizirajo kot del postopka za oddajo javnega naročila za naročilo storitve, če je ocenjena vrednost naročila brez DDV in vključno z vsemi morebitnimi nagradami ali plačili udeležencem enaka ali višja od zneska, določenega v točki (a) člena 12.

2. To poglavje se uporablja za vse projektne natečaje, kjer je celotni znesek nagrad na natečaju in plačil udeležencem, vključno z ocenjeno vrednostjo naročila storitve brez DDV, ki se lahko pozneje odda v skladu s točko (k) člena 44, če naročnik ne izključi take oddaje v obvestilu o natečaju, enak ali višji od zneska, določenega v točki (a) člena 12.

Člen 89 Obvestila

1. Naročniki, ki nameravajo izvesti projektni natečaj, objavijo javni razpis v obliki obvestila o natečaju. Če nameravajo oddati naknadno naročilo storitev v skladu s točko (k) člena 44, to navedejo v obvestilu o projektnem natečaju. Naročniki, ki so izvedli projektni natečaj, rezultate objavijo v obliki obvestila.

2. Javni razpis vsebuje informacije iz Priloge XIX, obvestilo o rezultatih projektnega natečaja pa vsebuje informacije iz Priloge XX, in sicer v obliki standardnih vzorcev. Komisija določi standardne obrazce. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 100.

Obvestilo o rezultatih projektnega natečaja se posreduje Komisiji v dveh mesecih po zaključku projektnega natečaja.

Kadar bi razkritje informacij o rezultatu natečaja oviralo izvajanje zakona ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom ali bi posegala v zakonite poslovne interese določenih javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov, vključno z interesi gospodarskega subjekta, ki mu je bilo naročilo oddano, ali bi lahko posegala v pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti, takšnih informacij ni treba objaviti.

3. Odstavki od 2 do 6 člena 65 se uporabljajo tudi za vsa obvestila v zvezi s projektnimi natečaji.

Člen 90 Pravila glede organizacije projektnih natečajev, izbire udeležencev in žirije

1. Naročniki pri organiziranju natečajev uporabljajo postopke, ki so prilagojeni določbam te direktive.

2. Če je število udeležencev na natečaju omejeno, naročniki določijo jasna in nediskriminacijska merila za izbor. V vsakem primeru mora število kandidatov, povabljenih k sodelovanju, zadostovati za zagotovitev resnične konkurence.

3. Žirijo sestavljajo izključno fizične osebe, ki niso povezane z udeleženci natečaja. Če se od udeležencev zahteva posebna strokovna usposobljenost, mora imeti vsaj tretjina članov žirije enako ali enakovredno usposobljenost.

Člen 91 Odločitve žirije

1. Žirija je pri svojih odločitvah ali mnenjih samostojna.

2. Žirija pregleda načrte in projekte, ki jih predložijo kandidati, anonimno ter izključno na podlagi meril, ki so bila navedena v obvestilu o natečaju.

3. Žirija v poročilu, ki ga podpišejo njeni člani, evidentira prednostno razvrstitev projektov na podlagi vsebine vsakega projekta skupaj s svojimi opombami in vsemi točkami, ki bi utegnile zahtevati pojasnitev.

4. Anonimnost je treba spoštovati, dokler žirija ne sprejme svojega mnenja ali odločitve.

5. Kandidati so po potrebi lahko povabljeni, da odgovorijo na vprašanja, ki jih je žirija evidentirala v zapisniku, za pojasnitev kakršnih koli vidikov projektov.

6. Sestaviti je treba izčrpen zapisnik o dialogu med člani žirije in kandidati.

NASLOV IV UPRAVLJANJE

Člen 92 Izvrševanje

Države članice v skladu z Direktivo Sveta 92/13/EGS zagotovijo pravilno uporabo te direktive z učinkovitimi, razpoložljivimi in preglednimi mehanizmi, ki dopolnjujejo vzpostavljen sistem za revizijo odločitev, ki jih sprejmejo naročniki.

Člen 93 Javni nadzor

1. Države članice imenujejo en neodvisen organ, ki je odgovoren za nadzor in usklajevanje izvedbenih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ). Države članice o svojem imenovanju obvestijo Komisijo.

Takšen nadzor se izvaja za vse naročnike.

2. Pristojni organi, vključeni v izvedbene dejavnosti, so organizirani tako, da se prepreči navzkrižje interesov. Sistem javnega nadzora je pregleden. V ta namen se objavijo vsa navodila in mnenja ter letno poročilo, v katerem sta predstavljena izvajanje in uporaba pravil, določenih v tej direktivi.

Letno poročilo vključuje naslednje:

(a) navedbo stopnje uspešnosti malih in srednje velikih podjetij v naročanju; če je odstotni delež manjši od 50 %, izraženo v vrednosti naročil, oddanih malim in srednje velikim podjetjem, se v poročilo vključi analiza razlogov za to;

(b) celovit pregled izvajanja politik trajnostnega javnega naročanja, vključno glede postopkov, pri katerih se upoštevajo vprašanja, povezana z varstvom okolja, socialno vključenostjo, kar vključuje dostopnost za invalide, ali spodbujanjem inovacij;

(c) centralizirane podatke o prijavljenih primerih goljufij, korupcije, navzkrižja interesov in drugih hudih nepravilnosti na področju javnega naročanja, vključno s tistimi, ki vplivajo na projekte, sofinancirane iz proračuna Unije.

3. Nadzorni organ je odgovoren za naslednje naloge:

(a) spremljanje uporabe predpisov o javnih naročilih ter povezanih praks, ki jih izvajajo naročniki in zlasti centralni nabavni organi;

(b) pravno svetovanje naročnikom glede razlage predpisov in načel o javnih naročilih ter uporabe predpisov o javnih naročilih v posebnih primerih;

(c) dajanje mnenj in smernic na svojo pobudo o vprašanjih splošnega interesa v zvezi z razlago ter uporabo predpisov o javnih naročilih, o ponavljajočih se vprašanjih in o sistemskih težavah v zvezi z uporabo predpisov o javnih naročilih glede na določbe te direktive in ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije;

(d) vzpostavitev in uporaba celovitih in izvedljivih sistemov opozorilnih kazalnikov za preprečevanje, odkrivanje in primerno poročanje o korupciji, navzkrižju interesov ter podobnih hujših nepravilnosti na področju javnega naročanja;

(e) opozarjanje pristojnih nacionalnih institucij, vključno z revizijskimi organi, na določene odkrite kršitve in sistemske težave.

(f) preučevanje pritožb državljanov in podjetij glede uporabe predpisov o javnih naročilih v posebnih primerih in pošiljanje analize pristojnim naročnikom, ki morajo to analizo upoštevati pri sprejemanju odločitev ali, če je ne upoštevajo, pojasniti razloge za njeno neupoštevanje;

(g) spremljanje odločitev nacionalnih sodišč in organov po sodbi Sodišča Evropske unije na podlagi člena 267 Pogodbe, ali ugotovitvah Evropskega računskega sodišča o kršitvah predpisov Unije o javnih naročilih v zvezi s projekti, ki jih sofinancira Unija; nadzorni organ Evropskemu uradu za preprečevanje goljufij poroča o vseh kršitvah postopkov javnega naročanja Unije, če so bile te povezane z naročili, ki jih neposredno ali posredno financira Unija.

Naloge iz točke (e) ne posegajo v uveljavljanje pravic do pritožbe v skladu z nacionalno zakonodajo ali sistemom, vzpostavljenim na podlagi Direktive 92/13/EGS.

Države članice pooblastijo nadzorni organ, da prevzame pristojnost v skladu z nacionalno zakonodajo za revizijo odločitev naročnikov, če med dejavnostmi spremljanja in pravnega svetovanja ugotovi kršitev.

4. Brez poseganja v splošne postopke in delovne metode, ki jih Komisija vzpostavi za sporočanje in stike z državami članicami, nadzorni organ deluje kot posebna točka za stike za Komisijo pri spremljanju izvrševanja poračuna Unije na podlagi člena 17 Pogodbe o Evropski uniji in člena 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisiji poroča o vseh kršitvah te direktive v postopkih javnega naročanja za oddajo naročil, ki jih neposredno ali posredno financira Unija.

Komisija lahko nadzornemu organu zlasti posreduje v obravnavo posamezne primere, če naročilo še ni oddano ali ko je še mogoče opraviti revizijski postopek. Nadzornemu organu lahko zaupa tudi dejavnosti spremljanja, potrebne za zagotovitev izvajanja ukrepov, ki so se jih države članice zavezale izvesti, da bi odpravile kršitve predpisov in načel Unije o javnih naročilih, ki jih je ugotovila Komisija.

Komisija lahko od nadzornega organa zahteva analizo domnevnih kršitev pravil Unije o javnem naročanju, ki vplivajo na projekte, sofinancirane s strani proračuna Unije. Komisija lahko nadzorni organ pooblasti za nadaljnje ukrepanje v zvezi z nekaterimi primeri in za zagotovitev, da nacionalni organi, ki bodo zavezani k upoštevanju njegovih navodil, sprejmejo zadevne posledice, ki izhajajo iz kršitve pravil Unije o javnem naročanju, ki vplivajo na sofinancirane projekte

5. Dejavnosti preiskovanja in izvrševanja, ki jih izvaja nadzorni organ, da bi zagotovil skladnost odločitev naročnikov s to direktivo in splošnimi načeli Pogodbe o delovanju Evropske Unije, ne nadomeščajo institucionalne vloge Komisije kot varuhinje Pogodbe ali posegajo vanjo. Ko se Komisija odloči posamezen primer posredovati v obravnavo, obdrži tudi pravico do posredovanja v skladu s pooblastili, ki ji jih daje Pogodba.

6. Javni organi naročniku nacionalnemu nadzornemu organu posredujejo celotno besedilo sklenjenih naročil, katerih vrednost je enaka ali večja od

(a) 1 000 000 EUR pri naročilih blaga in naročilih storitev;

(b) 10 000 000 EUR pri naročilih gradenj.

7. Brez poseganja v nacionalno zakonodajo o dostopu do informacij ter v skladu z nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU o varstvu podatkov, nadzorni organ na pisno zahtevo omogoči neomejen, celovit in brezplačen dostop do sklenjenih naročil, navedenih v odstavku 6. Dostop do nekaterih delov naročil se lahko zavrne, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, škodilo zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali lahko posegalo v pošteno konkurenco med njimi.

Dostop do delov, ki se lahko objavijo, je zagotovljen v razumnem roku in najpozneje 45 dni od datuma zahtevka.

Od prosilcev, ki izpolnijo zahtevek za dostop do naročila, se ne zahteva, da izkažejo neposreden ali posreden interes v zvezi z zadevnim naročilom. Prejemnik lahko informacije javno razkrije.

8. Povzetek vseh dejavnosti, ki jih izvaja nadzorni organ v skladu z odstavki od 1 do 7, se vključi v letno poročilo iz odstavka 2.

Člen 94 Ločena poročila o postopkih za oddajo naročil

1. Naročniki hranijo ustrezne informacije o vsakem naročilu, okvirnem sporazumu in vsaki vzpostavitvi dinamičnega nabavnega sistema. Te informacije so zadostne v smislu, da jim pozneje omogočajo utemeljitev odločitev, sprejetih glede:

(a) ugotavljanja usposobljenosti in izbire gospodarskih subjektov ter oddaje naročil;

(b) uporabe postopkov s pogajanji brez predhodnega javnega razpisa na podlagi člena 44;

(c) neuporabe poglavij od II do IV naslova II na podlagi odstopanj iz poglavij II in III naslova I.

Naročniki dokumentirajo potek vseh postopkov javnega naročanja, ne glede na to, ali se postopki izvajajo z elektronskimi sredstvi ali ne. V ta namen dokumentirajo vse faze postopka javnega naročanja, vključno z vsemi sporočili gospodarskim subjektom in notranjimi razpravami, pripravo ponudb, morebitnim dialogom ali pogajanji, izborom ter dodelitvijo naročila.

2. Te informacije se hranijo najmanj štiri leta od dneva oddaje naročila, tako da bo naročnik v tem obdobju lahko zagotovil potrebne informacije Komisiji ali nacionalnemu nadzornemu organu, kadar to zahtevata.

Člen 95 Nacionalno poročanje in seznami naročnikov

1. Organi, ustanovljeni ali imenovani v skladu s členom 93, pošljejo Komisiji poročilo o izvajanju in statistično poročilo za vsako leto, na podlagi standardnega obrazca, najpozneje do 31. oktobra naslednje leto.

2. Poročilo iz odstavka 1 vključuje vsaj skupno vrednost, razčlenjeno po kategorijah dejavnosti, na katere se nanašajo členi od 5 do 11, oddanih naročil, ki ne dosegajo mejnih vrednosti iz člena 12, vendar bi bile zajete s to direktivo, če bi njihova vrednost presegala mejno vrednost.

3. Države članice zagotovijo, da to poročilo vsebuje vsaj število in vrednost oddanih naročil, razčlenjenih po kategorijah dejavnosti, na katere se nanašajo členi od 5 do 11, in vse druge informacije, potrebne za preverjanje pravilne uporabe sporazuma. To vključuje število in vrednost naročil, oddanih po postopku s pogajanji brez predhodnega javnega razpisa, razčlenjenih v skladu z okoliščinami iz člena 44 in po kategorijah dejavnosti, na katere se nanašajo členi od 5 do 11. Navede tudi državo članico ali tretjo državo izbranega izvajalca.

4. Poleg tega letno poročilo za vsako od dejavnosti, na katere se nanašajo členi od 5 do 11, vsebuje seznam naročnikov, ki izvajajo zadevno dejavnost, pri čemer se za vsak subjekt navede enotna identifikacijska številka, če je taka številka predvidena v nacionalni zakonodaji.

Komisija lahko seznam teh naročnikov informativno redno objavlja v Uradnem listu Evropske unije.

5. Komisija pripravi standardni obrazec za pripravo letnega poročila o izvajanju in statističnih podatkih iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 100.

6. Akti iz odstavka 5 zagotovijo, da:

(a) se statistični podatki v interesu upravne poenostavitve lahko zbirajo na podlagi vzorčenja, pod pogojem, da njihova reprezentativnost ni ogrožena;

(b) se spoštuje zaupna narava predloženih informacij.

Člen 96 Pomoč za naročnike in podjetja

1. Države članice dajo na voljo tehnične podporne strukture, da bi naročnikom zagotovile pravno in ekonomsko svetovanje, smernice ter pomoč pri pripravi in izvajanju postopkov javnega naročanja. Države članice zagotovijo tudi, da lahko vsak naročnik pridobi ustrezno pomoč in svetovanje v zvezi s posameznimi vprašanji.

2. Države članice za izboljšanje dostopa do javnih naročil in za olajšanje pravilnega razumevanja določb te direktive gospodarskim subjektom, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, zagotovijo ustrezno pomoč, vključno z uporabo elektronskih sredstev ali sedanjih mrež, namenjenih pomoči podjetjem.

3. Gospodarskim subjektom, ki nameravajo sodelovati v postopku javnega naročanja v drugi državi članici, bo na voljo posebna upravna pomoč. Taka pomoč zajema vsaj upravne zahteve v zadevni državi članici ter možne obveznosti, povezane z elektronskim javnim naročanjem.

Države članice zagotovijo, da imajo zainteresirani gospodarski subjekti preprost dostop do ustreznih informacij o obveznostih v zvezi z davki, varstvom okolja ter socialnim in delovnim pravom, ki veljajo v državi članici, regiji ali kraju, kjer se izvajajo gradnje ali opravljajo storitve, in ki bodo veljale za gradnje, ki se izvajajo na kraju samem, ali za storitve, ki se zagotavljajo med izvedbo naročila.

4. Države članice lahko za namene odstavkov 1, 2 in 3 imenujejo enega ali več organov ali upravnih struktur. Države članice zagotovijo potrebno usklajevanje glede primera med navedenimi organi in strukturami.

Člen 97 Upravno sodelovanje

1. Države članice zagotavljajo medsebojno pomoč in sprejmejo ukrepe za učinkovito medsebojno sodelovanje, da zagotovijo izmenjavo informacij o zadevah iz členov 56, 75 in 79. Pri tem zagotovijo zaupnost informacij, ki si jih izmenjajo.

2. Pristojni organi vseh zadevnih držav članic si izmenjajo informacije v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov iz direktiv 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta[50] ter 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta[51].

3. Države članice za namene tega člena določijo eno ali več točk za stike ter sporočijo drugim državam članicam, nadzornim organom in Komisiji podatke, potrebne za navezavo stika z njimi. Države članice ta seznam točk za stike objavijo in ga redno posodabljajo. Nadzorni organ je odgovoren za usklajevanje takih točk za stike.

4. Izmenjava informacij se izvaja v okviru informacijskega sistema za notranji trg, vzpostavljenega v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta[52] [predlog za Uredbo evropskega parlamenta in Sveta o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg („uredba IMI“) COM(2011) 522]. Države članice v najkrajšem možnem času predložijo informacije, ki jih zahtevajo druge države članice.

NASLOV V PRENESENA POOBLASTILA, IZVEDBENA POOBLASTILA IN KONČNE DOLOČBE

Člen 98 Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo iz členov 4, 35, 33, 38, 25, 65, 70, 77, 85 in 95 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te direktive].

3. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekličeta prenos pooblastila iz členov 4, 35, 33, 38, 25, 65, 70, 77, 85 in 95. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija takoj, ko sprejme delegirani akt, o tem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 98, začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 99 Nujni postopek

1. Delegirani akti, sprejeti v skladu s tem členom, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler ni izraženo nasprotovanje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu so navedeni razlogi za uporabo nujnega postopka.

2. Evropski parlament ali Svet lahko delegiranemu aktu nasprotuje v skladu s postopkom iz člena 98(5). Komisija v tem primeru nemudoma razveljavi akt, potem ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o svoji odločitvi, da mu nasprotuje.

Člen 100 Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Svetovalni odbor za javna naročila, ustanovljen s Sklepom Sveta 71/306/EGS[53]. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta člen se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 101 Prenos

1. Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. junija 2014. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 102 Razveljavitev

Direktiva 2004/17/ES se razveljavi z začetkom veljavnosti 30. junija 2014.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XXI.

Člen 103 Pregled

Komisija pregleda ekonomske učinke na notranji trg, ki so posledica uporabe mejnih vrednosti iz člena 12, in o njih poroča Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. junija 2017.

Pri spremembi mejnih vrednosti, ki se uporabljajo v skladu s Sporazumom, poročilu po potrebi sledi zakonodajni predlog o spremembi mejnih vrednosti iz te direktive.

Člen 104 Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po datumu objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 105 Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA I SEZNAM DEJAVNOSTI, KAKOR JE DOLOČENO V TOČKI (8)(a) ČLENA 2

V primeru različnih razlag nomenklatur CPV in NACE se uporablja nomenklatura CPV.

NACE(1) || Referenčna številka CPV

PODROČJE F || GRADBENIŠTVO

Oddelek || Skupina || Razred || Predmet || Opombe

45 || || || Gradbeništvo || Ta oddelek zajema: gradnjo novih stavb in drugo novogradnjo, obnovo in splošna popravila. || 45000000

|| 45.1 || || Pripravljalna dela na gradbiščih || || 45100000

|| || 45.11 || Rušenje objektov in zemljska dela || Ta razred zajema: — rušenje stavb in drugih objektov, — čiščenje gradbišča, — odstranjevanje zemlje: izkopavanje, odlaganje, poravnavanje in izravnavanje gradbišča, kopanje jarkov, odstranjevanje skal, razstreljevanje itd., — pripravo gradbišča za miniranje, — odstranjevanje odvečnega materiala ter druge izboljšave in priprave krovnine in gradbišča. Ta razred zajema tudi: — osuševanje gradbišča, — osuševanje kmetijskih in gozdnih površin. || 45110000

|| || 45.12 || Raziskovalno vrtanje in sondiranje || Ta razred zajema: — raziskovalno vrtanje, raziskovalno izvrtavanje in jedrovanje za gradbene, geofizične ali podobne namene. Ta razred ne zajema: — vrtanja za nafto ali za plin, glej 11.20, — vrtanja vodnjakov, glej 45.25, — vrtanja in kopanja jaškov, glej 45.25, — iskanja nafte in plina, geofizičnih, geoloških ter seizmičnih meritev, glej 74.20. || 45120000

|| 45.2 || || Gradnja objektov in delov objektov || || 45200000

|| || 45.21 || Splošna gradbena dela || Ta razred zajema: — gradnjo vseh vrst stavb nizke gradnje, — mostove, vključno z dvignjenimi avtocestami, viadukti, predori in podvozi, — cevovode na dolge razdalje, komunikacijske in električne vode, — mestne cevovode, mestne komunikacijske in električne vode, — pomožne gradnje, — sestavljanje in postavljanje montažnih konstrukcij na gradbišču. Ta razred ne zajema: — storitvenih dejavnosti, povezanih s črpanjem nafte in plina, glej 11.20, — postavljanja pripravljenih montažnih konstrukcij iz materialov, ki jih proizvaja izvajalec sam, razen betona, glej oddelke 20, 26 in 28, — gradbenih del, razen stavb, v zvezi s stadioni, plavalnimi bazeni, telovadnicami, teniškimi igrišči, igrišči za golf in drugimi športnimi objekti, glej 45.23, — inštalacijskih del, glej 45.3, — zaključnih gradbenih del, glej 45.4, — arhitekturnih dejavnosti in dejavnosti nizke gradnje, glej 74.20, — upravljanja gradbenih projektov, glej 74.20. || 45210000 razen: -45213316 45220000 45231000 45232000

|| || 45.22 || Postavljanje ostrešij in krovska dela || Ta razred zajema: — postavljanje streh, — postavljanje strešnih kritin, — impregniranje proti vlagi. || 45261000

|| || 45.23 || Gradnja cest, železniških prog, letališč in športnih objektov || Ta razred zajema: — gradnjo avtocest, ulic, cest ter drugih avtomobilskih cest in pešpoti, — gradnjo železnic, — gradnjo letaliških stez, — gradbena dela, razen stavb, v zvezi s stadioni, plavalnimi bazeni, telovadnicami, teniškimi igrišči, igrišči za golf in drugimi športnimi objekti, — barvanje oznak na cestnih površinah in parkiriščih. Ta razred ne zajema: — pripravljalnega odstranjevanja zemlje, glej 45.11. || 45212212 in DA03 45230000 razen: -45231000 -45232000 -45234115

|| || 45.24 || Gradnja vodnih objektov || Ta razred zajema: — gradnjo: — vodnih poti, pristanišč in rečnih gradenj, turističnih pristanišč (marin), zapornic itd., — gradnjo nasipov in jezov, — poglabljanje dna, — podvodno delo. || 45240000

|| || 45.25 || Druga gradbena dela, tudi dela specialnih strok || Ta razred zajema: — gradbene dejavnosti, specializirane za en vidik, skupen različnim vrstam struktur, za katere je potrebno posebno znanje ali oprema, — gradnjo temeljev, vključno z zabijanjem pilotov, — vrtanje in gradnjo vodnjakov, vrtanje in kopanje jaškov, — postavitev jeklenih elementov, ki jih ne proizvaja izvajalec sam, — ukrivljanje jekla, — zidanje in tlakovanje, — postavljanje in podiranje zidarskih ter delovnih odrov, vključno z dajanjem zidarskih in delovnih odrov v najem, — gradnjo dimnikov in industrijskih peči. Ta razred ne zajema: — dajanje zidarskih odrov v najem brez postavljanja in podiranja, glej 71.32. || 45250000 45262000

|| 45.3 || || Inštalacije pri gradnjah || || 45300000

|| || 45.31 || Električne inštalacije || Ta razred zajema: montažo v stavbe ali druge projekte gradnje: — električnih napeljav, — telekomunikacijskih sistemov, — sistemov električnega ogrevanja, — radijskih in televizijskih hišnih anten, — požarnih alarmov, — protivlomnih alarmnih sistemov, — dvigal in tekočih stopnic, — strelovodov itd. || 45213316 45310000 razen: -45316000

|| || 45.32 || Izolacijska dela || Ta razred zajema: — vgradnjo toplotne in zvočne izolacije ali izolacije proti tresljajem. Ta razred ne zajema: — impregniranja proti vlagi, glej 45.22. || 45320000

|| || 45.33 || Vodovodne, plinske in sanitarne inštalacije || Ta razred zajema: — montažo v stavbe ali druge projekte gradnje: — kleparske in sanitarne opreme, — plinske napeljave, — opreme in cevi za ogrevanje, prezračevanje, hlajenje ali klimatizacijo, — sprinkler sisteme. Ta razred ne zajema: — inštalacije za sisteme električnega ogrevanja, glej 45.31. || 45330000

|| || 45.34 || Druge inštalacije pri gradnjah || Ta razred zajema: — vgradnjo sistemov osvetlitve in signalizacije za ceste, železnice, letališča ter pristanišča, — montažo napeljave in opreme, drugje neomenjene, v stavbe ali druge projekte gradnje. || 45234115 45316000 45340000

|| 45.4 || || Zaključna gradbena dela || || 45400000

|| || 45.41 || Fasaderska in štukaterska dela || Ta razred zajema: — nanašanje mavca ali štuka na notranje ali zunanje stene stavbe ali drugih projektov gradnje. || 45410000

|| || 45.42 || Vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva || Ta razred zajema: — gradnjo vrat, oken, okvirjev za vrata in okna, opremljenih kuhinj, stopnic, opreme za trgovine in podobnega, ki jih ni proizvedel izvajalec sam in ki so iz lesa ali drugih materialov, — notranja zaključna dela, kot so dela na stropu, lesenih stenskih oblogah, premičnih pregradah itd. Ta razred ne zajema: — polaganja parketa in drugih talnih oblog, glej 45.43. || 45420000

|| || 45.43 || Oblaganje tal in sten || Ta razred zajema: — polaganje, obešanje ali vgraditev v stavbe ali druge projekte gradnje: — — keramičnih, betonskih stenskih in talnih ploščic ali ploščic iz rezanega kamna, — parketa in drugih talnih oblog, preprog in linolejev, — vključno s plastičnimi ali iz gume, — teraco, marmornih, granitnih ali skrilastih tal ali sten, — stenskih tapet. || 45430000

|| || 45.44 || Steklarska in pleskarska dela || Ta razred zajema: — barvanje notranjosti in zunanjosti stavb, — barvanje objektov nizke in visoke gradnje, — vgraditev stekla, ogledal itd. Ta razred ne zajema: — vgraditve oken, glej 45.42. || 45440000

|| || 45.45 || Druga zaključna gradbena dela || Ta razred zajema: — gradnjo zasebnih plavalnih bazenov, — čiščenje s paro, peskanje in podobne dejavnosti na zunanjosti stavb, — druga zaključna gradbena dela, drugje neomenjena. Ta razred ne zajema: — čiščenja notranjosti stavb in drugih objektov, glej 74.70. || 45212212 in DA04 45450000

|| 45.5 || || Dajanje strojev in naprav za gradnjo in rušenje v najem, skupaj z upravljavci strojev || || 45500000

|| || 45.50 || Dajanje strojev in naprav za gradnjo in rušenje v najem, skupaj z upravljavci strojev || Ta razred ne zajema: — dajanja strojev in naprav za gradnjo in rušenje v najem, brez upravljavcev strojev, glej 71.32. || 45500000

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 (UL L 293, 24.10.1990, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EGS) št. 761/93 (UL L 83, 3.4.1993, str. 1).

PRILOGA II SEZNAM ZAKONODAJE UNIJE IZ ČLENA 4(2)

Pravice, ki so bile odobrene po postopku, v katerem je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje javnosti, in katerih odobritev je temeljila na objektivnih merilih, ne pomenijo „posebnih ali izključnih pravic“ v smislu te direktive. Spodaj so navedeni postopki, ki zagotavljajo primerno predhodno preglednost za izdajo dovoljenj na podlagi drugih zakonodajnih aktov Evropske unije, ki ne pomenijo "posebnih ali izključnih pravic" v smislu te direktive:

(a) izdaja dovoljenj za upravljanje naprav za zemeljski plin v skladu s postopki, določenimi v členu 4 Direktive 98/30/ES;

(b) izdaja dovoljenja ali povabilo za oddajo ponudbe za gradnjo novih naprav za proizvodnjo električne energije v skladu z Direktivo 96/92/ES;

(c) izdaja dovoljenja v skladu s postopki, določenimi v členu 9 Direktive 97/67/ES, v zvezi s poštnimi storitvami, ki niso ali ne bodo rezervirane;

(d) postopek za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki vključujejo izkoriščanje ogljikovodikov, v skladu z Direktivo 94/22/ES;

(e) javna naročila storitev v smislu Uredbe (ES) št. 1370/2007, ki so bila oddana na podlagi za konkurenco odprtega razpisnega postopka v skladu s členom 5(3) Uredbe.

PRILOGA III SEZNAM ZAKONODAJE UNIJE IZ ČLENA 27(3)

A. PRENOS ALI DISTRIBUCIJA PLINA ALI TOPLOTE

Direktiva 2009/73/ES

B. PROIZVODNJA, PRENOS ALI DISTRIBUCIJA ELEKTRIČNE ENERGIJE

Direktiva 2009/72/ES

C. PROIZVODNJA, TRANSPORT ALI DISTRIBUCIJA PITNE VODE

/

D. NAROČNIKI NA PODROČJU ŽELEZNIŠKIH STORITEV

Železniški tovorni promet

Direktiva Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železnic Skupnosti[54]

Železniški potniški promet

/

E. NAROČNIKI S PODROČJA MESTNEGA ŽELEZNIŠKEGA, TRAMVAJSKEGA, TROLEJBUSNEGA ALI AVTOBUSNEGA PROMETA

/

F. NAROČNIKI NA PODROČJU POŠTNIH STORITEV

Direktiva 97/67/ES

G. PRIDOBIVANJE NAFTE ALI PLINA

Direktiva 94/22/ES

H. ISKANJE IN IZKOPAVANJE PREMOGA ALI DRUGIH TRDNIH GORIV

/

I. NAROČNIKI S PODROČJA INFRASTRUKTURE V OBMORSKIH PRISTANIŠČIH ALI PRISTANIŠČIH NA CELINSKIH PLOVNIH POTEH ALI INFRASTRUKTURE V DRUGIH TERMINALIH

/

J. NAROČNIKI S PODROČJA LETALIŠKE INFRASTRUKTURE

/

PRILOGA IV ZAHTEVE V ZVEZI Z OPREMO ZA ELEKTRONSKO SPREJEMANJE PONUDB, PRIJAV ZA SODELOVANJE, PRIJAV ZA UGOTAVLJANJE USPOSOBLJENOSTI TER NAČRTOV IN PROJEKTOV V NATEČAJIH

Naprave za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav za sodelovanje, prijav za ugotavljanje usposobljenosti ter načrtov in projektov v natečajih morajo s tehničnimi sredstvi ter ustreznimi postopki zagotoviti vsaj, da

(a) se lahko natančno določita čas in datum prejetja ponudb, prijav za sodelovanje, prijav za ugotavljanje usposobljenosti ter predložitev načrtov in projektov;

(b) se lahko ustrezno zagotovi, da pred določenimi roki nihče nima dostopa do podatkov, poslanih v skladu s temi zahtevami;

(c) se, če je kršena prepoved tega dostopa, lahko ustrezno zagotovi, da se kršitev zlahka zazna;

(d) lahko samo pooblaščene osebe določijo ali spremenijo datum odpiranja prejetih dokumentov;

(e) se med različnimi fazami postopka ugotavljanja usposobljenosti, postopka javnega naročanja ali natečaja omogoči dostop do predloženih podatkov ali dela teh podatkov izključno ob hkratnem ukrepanju pooblaščenih oseb;

(f) mora hkratno ukrepanje pooblaščenih oseb omogočiti dostop do poslanih podatkov šele po predpisanem datumu;

(g) so podatki, prejeti in odprti v skladu s temi zahtevami, še naprej dostopni samo osebam, pooblaščenim za seznanitev z njimi, in

(h) avtentifikacija ponudb ustreza zahtevam iz te priloge.

PRILOGA V SEZNAM MEDNARODNIH SPORAZUMOV IZ ČLENA 38

Sporazumi z naslednjimi državami ali skupinami držav:

– Albanija (UL L 107, 28. 4. 2009),

– Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (UL L 87, 20. 3. 2004),

– CARIFOUM (UL L 289, 30. 10. 2008),

– Čile (UL L 352, 30. 12. 2002),

– Hrvaška (UL L 26, 28. 1. 2005),

– Mehika (UL L 276, 28. 10. 2000, UL L 157, 30. 6. 2000),

– Črna gora (UL L 345, 28. 12. 2007),

– Južna Koreja (UL L 127, 14. 5. 2011),

– Švica (UL L 300, 31. 12. 1972).

PRILOGA VI DEL A INFORMACIJE, KI SE NAVEDEJO V PERIODIČNEM INFORMATIVNEM OBVESTILU (iz člena 61)

I. INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V VSEH PRIMERIH

3. Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe.

4. Glavna dejavnost, ki se izvaja.

3.           (a)     Za naročila blaga: vrsta in količina ali vrednost storitev ali proizvodov, ki se bodo dobavljali (referenčne številke nomenklature).

(b)     za naročila gradbenih del: vrsta in obseg storitev, ki se bodo zagotavljale, ter splošne lastnosti gradbenih del ali sklopov s sklicem na gradbena dela (referenčne številke nomenklature).

(c)     Za naročila storitev: načrtovano celotno naročilo v vsaki od predvidenih kategorij storitev (referenčne številke nomenklature).

4.           Datum odpošiljanja obvestila ali odpošiljanja obvestila o objavi tega obvestila v profilu kupca.

5.           Kakršne koli druge pomembne informacije.

II. DODATNE INFORMACIJE, KI SE NAVEDEJO, KADAR SE OBVESTILO UPORABLJA KOT SREDSTVO ZA OBJAVO JAVNEGA RAZPISA ALI DOVOLJUJE SKRAJŠANJE ROKOV ZA SPREJEM PONUDB (člen 61(2))

6.           Sklicevanje na dejstvo, da morajo zainteresirani gospodarski subjekti naročnika seznaniti s svojim interesom za naročilo ali naročila.

7.           Elektronski ali spletni naslov, na katerem bodo brezplačno na voljo specifikacije in kakršni koli dodatni dokumenti z neomejenim in celovitim neposrednim dostopom.

8.           Kadar je to primerno, navedba, če je javno naročilo pridržano za invalidska podjetja ali če je izvedba pridržana v okviru programov delovnih mest za invalide.

9.           Rok za sprejemanje prijav za povabilo k oddaji ponudb ali na pogajanja.

10.         Vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo, ali splošna narava gradbenega dela ali kategorija storitve in opis z navedbo, ali so predvideni okvirni sporazumi, vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše dobave, in oceno časa, ki je na voljo za izvajanje teh možnosti, kakor tudi število morebitnih podaljšanj. V primeru ponavljajočih se javnih naročil tudi časovna ocena nadaljnjih javnih razpisov. Navedba, ali so vključeni nakup, zakup, najem ali nakup na kredit ali kakršna koli njihova kombinacija.

11.         Šifra NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru gradnje ali šifra NUTS za glavni kraj dobave ali izvedbe v primeru blaga in storitve; kadar je naročilo razdeljeno na sklope, se te informacije navedejo za vsak sklop.

12.         Roke za dobavo ali dokončanje ali trajanje javnega naročila storitev in, če je to mogoče, za začetek.

13.         Naslov, na katerega zainteresirana podjetja v pisni obliki pošljejo svoje izjave o interesu.

14.         Rok za prejem prijav interesa.

15.         Odobreni jezik ali jeziki za predložitev kandidatur ali ponudb.

16.         Ekonomske in tehnične pogoje ter finančne in tehnične garancije, ki se zahtevajo od dobaviteljev.

17.         (a)     predviden datum začetka postopkov za oddajo naročil v zvezi z naročilom ali naročili (če je znan);

(b)     vrsto postopka za oddajo javnega naročila (omejeni ali s pogajanji);

(c)     znesek plačila in podatke o plačilih za vsako vsoto, ki jo je treba plačati za pridobitev dokumentacije v zvezi s posvetovanjem.

18.         Po potrebi posebni pogoji, ki veljajo za izvajanje naročila.

19.         Po potrebi navedba, ali je bil vključen:

(a) zahtevana/dopuščena elektronska vloga ponudb ali prijav za sodelovanje,

(b) uporabljeno elektronsko naročanje,

(c) uporabljeno elektronsko izdajanje računov,

(d) dopuščeno elektronsko plačilo.

20.         Ime in naslov pritožbenega organa in, kjer je ustrezno, organa, pristojnega za postopke mediacije. Natančne informacije glede časovnih omejitev za vlaganje pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka telefaksa in elektronski naslov službe, kjer je mogoče dobiti te informacije.

21.         Če so znana, merila iz člena 76, ki jih je treba uporabljati pri oddaji naročil: „najnižja cena“ ali „ekonomsko najugodnejša ponudba“. Merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihove uteži ali, kjer je to primerno, njihovo zaporedje glede na pomembnost se navede, če niso navedena v specifikacijah ali ne bodo navedena v povabilu za potrditev interesa iz člena 61(2)(b) ali v povabilu za oddajo ponudb ali na pogajanja.

DEL B Informacije, ki Se naveDEJO v obvestilu o objavi periodičnega informativnega obvestila v profilu kupca, ki se NE uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa (iz člena 61(1))

1. Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe.

2. Glavna dejavnost, ki se izvaja.

3. Referenčne številke nomenklature CPV.

4. Spletni naslov „profila kupca“ (URL).

5. Datum odpošiljanja obvestila o objavi predhodnega informativnega obvestila v profilu kupca.

Priloga VII INFORMACIJE, ki se NAVEDEJO v specifikacijAH PRI elektronskih dražbAH (člen 47(4))

Če se naročniki odločijo za elektronsko dražbo, uporabljene specifikacije vsebujejo vsaj naslednje podrobnosti:

(a) elemente, katerih vrednost bo predmet elektronske dražbe, če so ti elementi merljivi in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih;

(b) morebitne omejitve vrednosti, ki jih je mogoče predložiti, kot izhajajo iz specifikacij predmeta naročila;

(c) informacije, ki bodo na voljo ponudnikom med potekom elektronske dražbe, in, po potrebi, kdaj jim bodo na voljo;

(d) ustrezne informacije v zvezi s postopkom elektronske dražbe;

(e) pogoje, pod katerimi bodo ponudniki lahko dražili, in zlasti minimalne razlike, ki se po potrebi zahtevajo pri dražitvi;

(f) ustrezne informacije v zvezi z uporabljeno elektronsko opremo ter z modalitetami in tehničnimi specifikacijami za povezavo.

PRILOGA VIII OPREDELITEV NEKATERIH TEHNIČNIH SPECIFIKACIJ

Za namene te direktive

(1) „tehnične specifikacije“ pomenijo:

(a) v primeru naročil storitve ali blaga specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so stopnje kakovosti, stopnje okoljske in podnebne uspešnosti, zahteve za konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, uspešnosti, uporabe proizvoda, varnosti ali dimenzij, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se bo prodajal, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo nalepk, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami v kateri koli fazi življenjskega cikla dobave ali storitve ter postopki ocenjevanja skladnosti;

(b)     v primeru javnih naročil gradbenih del celoto tehničnih zahtev, zlasti iz razpisne dokumentacije, ki določajo zahtevane značilnosti materiala, proizvoda ali blaga, kar omogoča, da se material, proizvod ali blago opiše tako, da ustreza načrtovani uporabi s strani naročnika; te značilnosti vključujejo stopnje okoljske in podnebne uspešnosti, zahteve v zvezi s konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, uspešnosti, varnosti ali dimenzij, vključno s postopki v zvezi z zagotavljanjem kakovosti, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem ali uporabo nalepk, navodili za uporabnike ter proizvodnimi postopki in metodami v kateri koli fazi življenjskega cikla gradenj; te značilnosti vključujejo tudi pravila glede načrtov in ocene stroškov, preizkus, inšpekcijske preglede in pogoje za sprejemljivost gradenj in konstrukcijskih tehnik ali metod ter vse druge tehnične pogoje, ki jih lahko predpiše naročnik v skladu s splošnimi ali posebnimi predpisi glede na dokončane gradnje in na materiale ali dele, ki jih vključujejo;

(2) „standard“ pomeni tehnično specifikacijo, ki jo odobri pristojni organ za standardizacijo za ponavljajočo se ali stalno uporabo, s katerim usklajenost načeloma ni obvezna in ki spada v eno izmed naslednjih kategorij:

(a) „mednarodni standard“: standard, ki ga je sprejela mednarodna organizacija za standardizacijo in je na voljo javnosti;

(b) „evropski standard“: standard, ki ga je sprejela evropska organizacija za standardizacijo in je na voljo javnosti;

(c) „nacionalni standard“: standard, ki ga je sprejela nacionalna organizacija za standardizacijo in je na voljo javnosti;

(3) „evropski tehnični atest“ pomeni ugodno tehnično oceno ustreznosti proizvoda za njegovo uporabo, na podlagi izpolnjevanja osnovnih zahtev za gradnje zaradi ustreznih lastnosti proizvoda in opredeljenih pogojev za uporabo. Evropski atest izda organ za tehnična soglasja, ki ga za ta namen določi država članica;

(4) „enotna tehnična specifikacija“ pomeni tehnično specifikacijo, določeno v skladu s postopkom, ki ga priznavajo države članice, ali v skladu s členom 9 ter členom 10 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta [XXX] o evropski standardizaciji [ter o spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/105/ES in 2009/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta], ki je objavljena v Uradnem listu Evropske unije;

(5) „tehnična referenca“ pomeni kateri koli izdelek, ki so ga pripravili evropski organi za standardizacijo, razen uradnih standardov, v skladu s postopki, prilagojenimi novim potrebam trga.

PRILOGA IX ZNAČILNOSTI OBJAVE

1. Objava obvestil

Obvestila iz členov 61, 62, 63, 64, 85 in 89 naročniki pošljejo Uradu za publikacije Evropske unije in morajo biti objavljena v skladu z naslednjimi pravili:

(a) obvestila iz členov 61, 62, 63, 64, 85 in 89 objavijo Urad za publikacije Unije ali naročniki v primeru periodičnega informativnega obvestila, ki se objavi v profilu kupca v skladu s členom 61(1).

Poleg tega lahko naročniki objavijo te informacije na svetovnem spletu v „profilu kupca“, kakor je navedeno v točki 2(b) spodaj;

(b) Urad za publikacije Evropske unije bo naročniku izdal potrdilo iz drugega pododstavka člena 65(5).

2. Objava dopolnilnih ali dodatnih informacij

(a) Naročniki specifikacije in dodatno dokumentacijo v celoti objavijo na svetovnem spletu.

(b) Profil kupca lahko vsebuje periodična informativna obvestila iz člena 61(1), informacije o potekajočih razpisih za zbiranje ponudb, rednih nabavah, oddanih naročilih, prekinjenih postopkih ter vse uporabne splošne informacije, kot so kontaktna točka, telefonska številka in številka faksa, poštni in elektronski naslov.

3. Oblika in postopki za elektronsko pošiljanje obvestil.

Format in postopek elektronskega pošiljanja obvestil, kot ju je določila Komisija, sta na voljo na spletnem naslovu „http://simap.eu.int“.

PRILOGA X INFORMACIJE, KI SE NAVEDEJO V OBVESTILU O OBSTOJU POSTOPKA UGOTAVLJANJA USPOSOBLJENOSTI (kot je navedeno v točki (b) člena 39(2) in členu 62)

1. Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe.

2. Glavna dejavnost, ki se izvaja.

3. Kadar je to primerno, navedba, če je javno naročilo pridržano za invalidska podjetja ali če je izvedba pridržana v okviru programov delovnih mest za invalide.

4. Namen sistema ugotavljanja usposobljenosti (opis blaga, storitev ali gradbenih del ali njihovih kategorij, ki se bodo dobavljale po tem sistemu – referenčne številke nomenklature). Šifra NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru naročila gradnje ali šifra NUTS za glavni kraj dobave ali izvedbe v primeru naročila blaga in storitev.

5. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati gospodarski subjekti glede svoje usposobljenosti na podlagi sistema in metod, v skladu s katerimi se bo preverjal vsak od teh pogojev. Kadar je opis takih pogojev in metod preverjanja obsežen ter temelji na dokumentaciji, ki je na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom, zadostuje povzetek glavnih pogojev in metod ter sklic na zadevno dokumentacijo.

6. Čas veljavnosti sistema ugotavljanja usposobljenosti in formalnosti za njegovo obnovitev.

7. Sklicevanje na dejstvo, da se obvestilo šteje kot javni razpis.

8. Naslov, kjer je mogoče dobiti nadaljnje informacije in dokumentacija v zvezi s sistemom ugotavljanja usposobljenosti (če je drugačen od naslova, navedenega pod točko 1).

9. Ime in naslov pritožbenega organa in, kjer je ustrezno, organa, pristojnega za postopke mediacije. Natančne informacije glede časovnih omejitev za revizijske postopke ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, kjer je mogoče dobiti te informacije.

10. Če so znana, merila iz člena 76, ki jih je treba uporabljati pri oddaji naročil: „najnižja cena“ ali „ekonomsko najugodnejša ponudba“. Merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihove uteži ali, kjer je to primerno, njihovo zaporedje glede na pomembnost se navede, če niso navedena v specifikacijah ali ne bodo navedena v povabilu za oddajo ponudb ali na pogajanja.

11. Po potrebi navedba, ali je bil vključen:

(a) zahtevana/dopuščena elektronska vloga ponudb ali prijav za sodelovanje,

(b) uporabljeno elektronsko naročanje,

(c) uporabljeno elektronsko izdajanje računov,

(d) dopuščeno elektronsko plačilo.

12. Kakršne koli druge pomembne informacije.

PRILOGA XI INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O JAVNEM NAROČILU (iz člena 63)

A. ODPRTI POSTOPKI

1. Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe.

2. Glavna dejavnost, ki se izvaja.

3. Kadar je to primerno, navedba, če je javno naročilo pridržano za invalidska podjetja ali če je izvedba pridržana v okviru programov delovnih mest za invalide.

4. Vrsta javnega naročila (blago, gradbena dela ali storitev, kjer je primerno, navedba, ali gre za okvirni sporazum ali za dinamični nabavni sistem), opis (referenčne številke nomenklature). Kjer je to primerno, navedba, ali se ponudbe zahtevajo za nakup, zakup, najem ali nakup na kredit ali kakršno koli njihovo kombinacijo.

5. Šifra NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru naročila gradnje ali šifra NUTS za glavni kraj dobave ali izvedbe v primeru naročila blaga in storitev.

6. Za blago in gradbena dela:

(a) vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo (referenčne številke nomenklature), vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše dobave in po možnosti tudi oceno časa, ki je na voljo za izvajanje teh možnosti, kakor tudi število morebitnih podaljšanj. V primeru ponavljajočih se javnih naročilih tudi, če je to mogoče, časovna ocena nadaljnjih javnih razpisov za blago, ki se bo dobavljalo, ali vrsta in obseg storitev, ki se bodo zagotavljale, ter splošne značilnosti gradbenega dela (referenčne številke nomenklature);

(b) navedba, ali dobavitelji lahko oddajo ponudbo za del in/ali za vse zahtevano blago.

Če je pri javnih naročilih gradbenih del gradbeno delo ali naročilo razdeljeno na več sklopov, obseg različnih sklopov in možnost oddaje ponudbe za en sklop, za več sklopov ali za vse sklope;

(c) za naročila gradbenih del: informacije glede namena gradbenega dela ali naročila, če slednje vključuje tudi izdelavo projektov.

7. Za storitve:

(a) vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo, vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše dobave in po možnosti tudi oceno časa, ki je na voljo za izvajanje teh možnosti, kakor tudi število morebitnih podaljšanj. V primeru ponavljajočih se javnih naročilih tudi, če je to mogoče, časovna ocena nadaljnjih javnih razpisov za storitve, ki se bodo zagotavljale;

(b) navedbo, ali je izvedba storitve po zakonu, uredbi ali upravni določbi rezervirana za določeno stroko;

(c) sklicevanje na zakon ali drug predpis;

(d) navedba, ali pravne osebe navedejo imena in poklicno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo storitve;

(e) navedba, ali lahko ponudniki storitve oddajo ponudbo za del zadevnih storitev.

8. Če je znano, navedba, ali je predložitev variantnih ponudb dovoljena ali ne.

9. Roki za dobavo ali dokončanje ali trajanje javnega naročila storitev in, če je to mogoče, datum začetka.

10. Elektronski ali spletni naslov, na katerem bodo brezplačno na voljo specifikacije in kakršni koli dodatni dokumenti z neomejenim in celovitim neposrednim dostopom.

11.         (a)     Zadnji dan za sprejemanje ponudb ali okvirnih ponudb pri uvedbi dinamičnega nabavnega sistema;

(b)     naslov, na katerega se pošljejo;

(c)     jezik ali jeziki, v katerih morajo biti sestavljene.

12.         (a)     Kadar je primerno, osebe, ki so lahko navzoče pri odpiranju ponudb;

(b)     datum, čas in kraj takega odpiranja.

13.         Kadar je primerno, kakršni koli zahtevani pologi in garancije.

14.         Glavni pogoji v zvezi s financiranjem in plačilom in/ali sklici na predpise, ki te vsebujejo.

15.         Kjer je primerno, pravna oblika, ki jo mora prevzeti skupina gospodarskih subjektov, ki ji je naročilo oddano.

16.         Minimalni ekonomski in tehnični pogoji, ki se zahtevajo od gospodarskega subjekta, ki mu je naročilo oddano.

17.         Obdobje, v katerem je ponudnik dolžan zagotavljati veljavnost ponudbe.

18.         Po potrebi posebni pogoji, ki veljajo za izvajanje naročila.

19.         Merila, navedena v členu 76, ki se uporabljajo pri oddaji naročila: „najnižja cena“ ali „ekonomsko najugodnejša ponudba“. Merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihove uteži ali, kjer je to primerno, njihovo zaporedje glede na pomembnost se navede, če niso navedena v specifikacijah.

20.         Kadar je to primerno, datume in sklice na objavo v Uradnem listu Evropske unije periodičnega informativnega obvestila ali obvestila o objavi zadevnega obvestila v profilu kupca, na katerega se naročilo nanaša.

21.         Ime in naslov pritožbenega organa in, kjer je ustrezno, organa, pristojnega za postopke mediacije. Natančne informacije glede časovnih omejitev za revizijske postopke ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, kjer je mogoče dobiti te informacije.

22.         Datum odpošiljanja obvestila s strani naročnika.

23.         Kakršne koli druge pomembne informacije.

B. OMEJENI POSTOPKI

1. Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe.

2. Glavna dejavnost, ki se izvaja.

3. Kadar je to primerno, navedba, če je javno naročilo pridržano za invalidska podjetja ali če je izvedba pridržana v okviru programov delovnih mest za invalide.

4. Vrsta naročila (blago, gradbena dela ali storitve; kjer je primerno, navedba, ali gre za okvirni sporazum); opis (referenčne številke nomenklature). Kjer je to primerno, navedba, ali se ponudbe zahtevajo za nakup, zakup, najem ali nakup na kredit ali kakršno koli njihovo kombinacijo.

5. Šifra NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru naročila gradnje ali šifra NUTS za glavni kraj dobave ali izvedbe v primeru naročila blaga in storitev.

6. Za blago in gradbena dela:

(a) vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo (referenčne številke nomenklature), vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše dobave in po možnosti tudi oceno časa, ki je na voljo za izvajanje teh možnosti, kakor tudi število morebitnih podaljšanj. V primeru ponavljajočih se javnih naročilih tudi, če je to mogoče, časovna ocena nadaljnjih javnih razpisov za blago, ki se bo dobavljalo, ali vrsta in obseg storitev, ki se bodo zagotavljale, ter splošne značilnosti gradbenega dela (referenčne številke nomenklature);

(b) navedba, ali dobavitelji lahko oddajo ponudbo za del in/ali za vse zahtevano blago.

Če je pri javnih naročilih gradbenih del gradbeno delo ali naročilo razdeljeno na več sklopov, obseg različnih sklopov in možnost oddaje ponudbe za en sklop, za več sklopov ali za vse sklope;

(c) informacije glede namena gradbenega dela ali naročila, če slednje vključuje tudi izdelavo projektov.

7. Za storitve:

(a) vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo, vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše dobave in po možnosti tudi oceno časa, ki je na voljo za izvajanje teh možnosti, kakor tudi število morebitnih podaljšanj. V primeru ponavljajočih se javnih naročilih tudi, če je to mogoče, časovna ocena nadaljnjih javnih razpisov za storitve, ki se bodo zagotavljale;

(b) po potrebi navedbo, ali je izvedba storitve po zakonu, uredbi ali upravni določbi rezervirana za določeno stroko;

(c) sklicevanje na zakon ali drug predpis;

(d) navedba, ali pravne osebe navedejo imena in poklicno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo storitve;

(e) navedba, ali lahko ponudniki storitve oddajo ponudbo za del zadevnih storitev.

8. Če je znano, navedba, ali je predložitev variantnih ponudb dovoljena ali ne.

9. Roki za dobavo ali dokončanje ali trajanje javnega naročila in, če je to mogoče, za začetek.

10. Kjer je primerno, pravna oblika, ki jo mora prevzeti skupina gospodarskih subjektov, ki ji je naročilo oddano.

11.         (a)     Zadnji rok za sprejemanje prijav za sodelovanje;

(b)     naslov, na katerega se pošljejo;

(c)     jezik ali jeziki, v katerih morajo biti sestavljene.

12.         Zadnji datum za odpošiljanje povabil k oddaji ponudb.

13.         Kadar je primerno, kakršni koli zahtevani pologi in garancije.

14.         Glavni pogoji v zvezi s financiranjem in plačilom in/ali sklici na predpise, ki te vsebujejo.

15.         Informacije glede položaja gospodarskega subjekta ter minimalni ekonomski in tehnični pogoji, ki se od njega zahtevajo.

16.         Merila, navedena v členu 76, ki se uporabljajo pri oddaji naročila: „najnižja cena“ ali „ekonomsko najugodnejša ponudba“. Merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihove uteži ali, kjer je to primerno, njihovo zaporedje glede na pomembnost se navede, če niso navedena v specifikacijah ali ne bodo navedena v povabilu za oddajo ponudb.

17.         Po potrebi posebni pogoji, ki veljajo za izvajanje naročila.

18.         Kadar je to primerno, datume in sklice na objavo v Uradnem listu Evropske unije periodičnega informativnega obvestila ali obvestila o objavi zadevnega obvestila v profilu kupca, na katerega se naročilo nanaša.

19.         Ime in naslov pritožbenega organa in, kjer je ustrezno, organa, pristojnega za postopke mediacije. Natančne informacije glede časovnih omejitev za vlaganje pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka telefaksa in elektronski naslov službe, kjer je mogoče dobiti te informacije.

20.         Datum odpošiljanja obvestila s strani naročnikov.

21.         Kakršne koli druge pomembne informacije.

C. POSTOPKI S POGAJANJI

1. Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe.

2. Glavna dejavnost, ki se izvaja.

3. Kadar je to primerno, navedba, če je javno naročilo pridržano za invalidska podjetja ali če je izvedba pridržana v okviru programov delovnih mest za invalide.

4. Vrsta naročila (blago, gradbena dela ali storitve; kjer je primerno, navedba, ali gre za okvirni sporazum); opis (referenčne številke nomenklature). Kjer je to primerno, navedba, ali se ponudbe zahtevajo za nakup, zakup, najem ali nakup na kredit ali kakršno koli njihovo kombinacijo.

5. Šifra NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru naročila gradnje ali šifra NUTS za glavni kraj dobave ali izvedbe v primeru naročila blaga in storitev.

6. Za blago in gradbena dela:

(a) vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo (referenčne številke nomenklature), vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše dobave in po možnosti tudi oceno časa, ki je na voljo za izvajanje teh možnosti, kakor tudi število morebitnih podaljšanj. V primeru ponavljajočih se javnih naročilih tudi, če je to mogoče, časovna ocena nadaljnjih javnih razpisov za blago, ki se bo dobavljalo, ali vrsta in obseg storitev, ki se bodo zagotavljale, ter splošne značilnosti gradbenega dela (referenčne številke nomenklature);

(b) navedba, ali dobavitelji lahko oddajo ponudbo za del in/ali za vse zahtevano blago.

Če je pri javnih naročilih gradbenih del gradbeno delo ali naročilo razdeljeno na več sklopov, obseg različnih sklopov in možnost oddaje ponudbe za en sklop, za več sklopov ali za vse sklope;

(c) za naročila gradbenih del: informacije glede namena gradbenega dela ali naročila, če slednje vključuje tudi izdelavo projektov.

7. Za storitve:

(a) vrsta in količina storitev, ki se bodo zagotavljale, vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše zagotavljanje storitev in po možnosti tudi oceno časa, ki je na voljo za izvajanje teh možnosti, kakor tudi število morebitnih podaljšanj. V primeru ponavljajočih se javnih naročilih tudi, če je to mogoče, časovna ocena nadaljnjih javnih razpisov za storitve, ki se bodo zagotavljale;

(b) navedbo, ali je izvedba storitve po zakonu, uredbi ali upravni določbi rezervirana za določeno stroko;

(c) sklicevanje na zakon ali drug predpis;

(d) navedba, ali pravne osebe navedejo imena in poklicno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo storitve;

(e) navedba, ali lahko ponudniki storitve oddajo ponudbo za del zadevnih storitev.

8. Če je znano, navedba, ali je predložitev variantnih ponudb dovoljena ali ne.

9. Roki za dobavo ali dokončanje ali trajanje javnega naročila in, če je to mogoče, za začetek.

10. Kjer je primerno, pravna oblika, ki jo mora prevzeti skupina gospodarskih subjektov, ki ji je naročilo oddano.

11.         (a)     Zadnji rok za sprejemanje prijav za sodelovanje;

(b)     naslov, na katerega se pošljejo;

(c)     jezik ali jeziki, v katerih morajo biti sestavljene.

12.         Kadar je primerno, kakršni koli zahtevani pologi in garancije.

13.         Glavni pogoji v zvezi s financiranjem in plačilom in/ali sklici na predpise, ki te vsebujejo.

14.         Informacije glede položaja gospodarskega subjekta ter minimalni ekonomski in tehnični pogoji, ki se od njega zahtevajo.

15.         Merila, navedena v členu 76, ki se uporabljajo pri oddaji naročila: „najnižja cena“ ali „ekonomsko najugodnejša ponudba“. Merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihove uteži ali, kjer je to primerno, njihovo zaporedje glede na pomembnost se navede, če niso navedena v specifikacijah ali ne bodo navedena v povabilu na pogajanja.

16.         Kjer je to primerno, imena in naslovi gospodarskih subjektov, ki jih je naročnik že izbral.

17.         Po potrebi posebni pogoji, ki veljajo za izvajanje naročila.

18.         Kadar je to primerno, datumi in sklici na objavo v Uradnem listu Evropske unije periodičnega informativnega obvestila ali obvestila o objavi zadevnega obvestila v profilu kupca, na katerega se naročilo nanaša.

19.         Ime in naslov pritožbenega organa in, kjer je ustrezno, organa, pristojnega za postopke mediacije. Natančne informacije glede časovnih omejitev za vlaganje pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, kjer je mogoče dobiti te informacije.

20.         Datum odpošiljanja obvestila s strani naročnika.

21.         Kakršne koli druge pomembne informacije.

PRILOGA XII INFORMACIJE, KI SE NAVEDEJO V OBVESTILU O ODDAJI NAROČILA (iz člena 64)

I. Informacije za objavo v Uradnem listu Evropske unije[55]

1. Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe.

2. Glavna dejavnost, ki se izvaja.

3. Vrsta naročila (blago, gradbena dela ali storitve in referenčne številke nomenklature); kjer je primerno, navedba, ali gre za okvirni sporazum).

4. Vsaj kratek povzetek vrste in količine proizvodov, gradbenih del ali storitev, ki se zagotavljajo.

5.           (a)     oblika javnega razpisa (obvestilo o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti; periodično obvestilo; razpis za zbiranje ponudb);

(b)     datumi in sklici objave obvestila v Uradnem listu Evropske unije;

(c)     če se javna naročila oddajo brez predhodnega javnega razpisa, navedba ustrezne določbe člena 44.

6.           Postopek za oddajo naročila (odprti, omejeni ali s pogajanji).

7.           Število prejetih ponudb z navedbo

(a) števila prejetih ponudb gospodarskih subjektov, ki so mala in srednje velika podjetja,

(b) števila prejetih ponudb iz tujine,

(c) števila elektronsko prejetih ponudb.

V primeru, da se odda več naročil (sklopi, več okvirnih pogodb), se te informacije navede za vsako oddano naročilo.

8.           Datum oddaje javnih naročil.

9.           Plačana cena za ugodne nakupe v skladu s členom 44(i).

10.         Za vsako oddano naročilo ime, naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka telefaksa, elektronski in spletni naslov izbranih ponudnikov, vključno z:

(a) informacijo, ali je izbrani ponudnik malo in srednje podjetje,

(b) informacijo, ali je bilo naročilo oddano konzorciju.

11.         Navedba, kjer je to ustrezno, če je naročilo bilo ali morda bo oddano podizvajalcu.

12.         Plačana cena ali najdražja in najcenejša ponudba, ki sta se upoštevali pri oddaji naročila.

13.         Ime in naslov pritožbenega organa in, kjer je ustrezno, organa, pristojnega za postopke mediacije. Natančne informacije glede časovne omejitve za revizijske postopke ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, kjer je mogoče dobiti te informacije.

14.         Neobvezne informacije:

– vrednost in delež javnega naročila, ki je bil ali se lahko odstopi tretjim osebam v podizvajanje,

– merila za oddajo.

II. Informacije, ki niso namenjene za objavo

15.         Število oddanih naročil (kadar se je naročilo razdelilo med več dobaviteljev).

16.         Vrednost vsakega oddanega naročila.

17.         Država porekla proizvoda ali storitve (s poreklom iz Skupnosti ali zunaj nje; če gre za slednje, razčlenjeno po tretjih državah).

18.         Katera merila za oddajo so bila uporabljena (ekonomsko najugodnejša ponudba; najnižji stroški)?

19.         Ali je bilo naročilo oddano ponudniku, ki je predložil variantno ponudbo, v skladu s členom 58(1)?

20.         So bile katere izmed ponudb izločene z utemeljitvijo, da so nenavadno ugodne, v skladu s členom 79?

21.         Datum odpošiljanja obvestila s strani naročnika.

PRILOGA XIII VSEBINA POVABILA ZA ODDAJO PONUDBE, NA POGAJANJA ALI ZA POTRDITEV INTERESA IZ ČLENA 68

1. Povabilo k oddaji ponudb ali na pogajanja iz člena 68 mora vsebovati vsaj:

(a) zadnji datum za sprejemanje ponudb, naslov, na katerega jih je treba poslati, in jezik ali jezike, v katerih morajo biti sestavljene;

Vendar se v primeru naročil, ki se oddajo na podlagi inovacijskih partnerstev, te informacije ne navede v povabilu na pogajanja, se pa navede v povabilu k oddaji ponudbe;

(b) sklicevanje na kateri koli objavljeni javni razpis;

(c) navedba vseh dokumentov, ki jih je treba priložiti;

(d) merila za oddajo naročila, če niso navedena v obvestilu o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti, ki se uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa;

(e) relativno tehtanje meril za oddajo naročila ali, če je to primerno, padajoče zaporedje pomembnosti teh meril, če ta informacija ni navedena v obvestilu o naročilu, obvestilu o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti ali specifikacijah.

2. Če se javni razpis opravi v obliki periodičnega informativnega obvestila, morajo naročniki nato vse kandidate povabiti k potrditvi interesa za sodelovanje na podlagi natančnih obvestil o zadevnem javnem naročilu pred začetkom izbire ponudnikov ali udeležencev v pogajanjih.

Povabilo mora vsebovati vsaj naslednje podatke:

(a) vrsto in količino, vključno z možnostjo dodatnih naročil, in po možnosti tudi predvideno obdobje za ta dodatna naročila, vrsto in količino in po možnosti predvidene datume objave nadaljnjih obvestil o javnih razpisih za gradnje, blago ali storitve;

(b) vrsto postopka: omejeni postopek ali postopek s pogajanji;

(c) po potrebi datum, ko se začne ali konča dobava blaga ali izvajanje gradnje ali opravljanje storitev;

(d) naslov in rok za predložitev zahtev za razpisno dokumentacijo in jezik ali jezike, v katerih mora biti napisana;

(e) naslov subjekta, ki bo oddal naročilo in potrebne informacije za pridobitev specifikacij in ostale dokumentacije;

(f) gospodarske in tehnične pogoje, finančna jamstva in informacije, ki se zahtevajo od gospodarskih subjektov;

(g) obliko pogodbe, ki je predmet javnega razpisa: nabava, zakup, najem ali nabava na kredit ali kakšna koli njihova kombinacija; in

(h) merila za oddajo naročila in njihove uteži ali po potrebi pomembnost teh meril v padajočem vrstnem redu, če ta informacija ni navedena v informativnem obvestilu ali specifikacijah ali povabilu k oddaji ponudbe oziroma na pogajanja.

PRILOGA XIV SEZNAM MEDNARODNIH SOCIALNIH IN OKOLJSKIH KONVENCIJ IZ ČLENOV 70 IN 79

– Konvencija št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic;

– Konvencija št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja;

– Konvencija št. 29 o prisilnem ali obveznem delu;

– Konvencija št. 105 o odpravi prisilnega dela;

– Konvencija št. 138 o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja;

– Konvencija št. 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih;

– Konvencija št. 100 o enakem nagrajevanju moške in ženske delovne sile za delo enake vrednosti;

– Konvencija št. 182 o prepovedi najhujših oblik dela otrok in takojšnjem ukrepanju za njihovo odpravo;

– Dunajska konvencija o varstvu ozonskega plašča in Montrealski protokol o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč;

– Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (Baselska konvencija);

– Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalcih (POP);

– Konvencije o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini (UNEP/FAO) (Konvencija PIC), Rotterdam 10. 9. 1998 in njeni trije regionalni protokoli.

PRILOGA XV SEZNAM ZAKONODAJE EU IZ ČLENA 77(3)

(a) Direktiva 2009/33/ES.

PRILOGA XVI INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O SPREMEMBAH NAROČILA V ČASU NJEGOVE VELJAVNOSTI (kot je navedeno v členu 82(6))

1. Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe.

2. Glavna dejavnost, ki se izvaja.

3. Referenčne številke nomenklature CPV.

4. Šifra NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru gradnje ali šifra NUTS za glavni kraj dobave ali izvedbe v primeru blaga in storitve.

5. Opis javnega naročila pred spremembo in po njej: vrsta in obseg gradnje, vrsta in količina oziroma vrednost blaga, vrsta in obseg storitev.

6. Po potrebi zvišanje cene zaradi spremembe.

7. Opis okoliščin, zaradi katerih je bila potrebna sprememba.

8. Datum oddaje naročila.

9. Po potrebi ime, naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov novega gospodarskega subjekta ali subjektov.

10. Informacije, ali se naročilo nanaša na projekt in/ali program, financiran s sredstvi iz skladov Evropske unije.

11. Ime in naslov nadzornega organa in organa, odgovornega za revizijske in po potrebi mediacijske postopke. Natančne informacije glede roka za revizijske postopke ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, kjer je mogoče dobiti te informacije.

PRILOGA XVII STORITVE IZ ČLENA 84

Referenčna številka CPV || Opis

79611000-0 in od 85000000-9 do 85323000-9 (razen 85321000-5 in 85322000-2) || Storitve na področju zdravstva in socialnega varstva

75121000-0, 75122000-7, 75124000-1; od 79995000-5 do 79995200-7; od 80100000-5 do 80660000-8 (razen 80533000-9, 80533100-0, 80533200-1); od 92000000-1 do 92700000-8 (razen 92230000-2, 92231000-9, 92232000-6) || Upravne storitve na področju izobraževanja, zdravstva in kulture

75300000-9 || Storitve v okviru obveznega socialnega zavarovanja

75310000-2, 75311000-9, 75312000-6, 75313000-3, 75313100-4, 75314000-0, 75320000-5, 75330000-8, 75340000-1 || Storitve v okviru dajatev

98000000-3 || Druge javne, skupne in osebne storitve

98120000-0 || Storitve sindikatov

98131000-0 || Storitve verskih organizacij

PRILOGA XVIII Informacije, ki se navedejo v obvestilih o naročilih socialnih in drugih posebnih storitev (iz člena 85)

Del A Obvestilo o naročilu

1. Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe.

2. Glavna dejavnost, ki se izvaja.

3. Opis storitev, ki se bodo zagotavljale, ali njihovih kategorij in po potrebi dodatnih gradbenih del in blaga, ki jih je treba zagotoviti, vključno z navedbo zadevnih količin ali vrednosti, referenčne številke nomenklature.

4. Šifra NUTS za glavni kraj izvajanja storitev.

5. Kadar je to primerno, navedba, če je javno naročilo pridržano za invalidska podjetja ali če je izvedba pridržana v okviru programov delovnih mest za invalide.

6. Glavni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati gospodarski subjekti v zvezi z njihovo udeležbo, ali, kjer je to primerno, elektronski naslov, kjer se lahko pridobijo podrobne informacije.

7. Roki za vzpostavitev stika z naročnikom glede sodelovanja.

8. Kakršne koli druge pomembne informacije.

Del B Obvestilo o oddaji naročila

1. Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe.

2. Glavna dejavnost, ki se izvaja.

3. Vsaj kratek povzetek vrste in količine storitev ter po potrebi dodatnih gradbenih del in blaga, ki se zagotavljajo.

4. Sklic na objavo obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

5. Število prejetih ponudb.

6. Ime in naslov izbranih gospodarskih subjektov.

7. Kakršne koli druge pomembne informacije.

PRILOGA XIX INFORMACIJE, KI SE NAVEDEJO V OBVESTILU O PROJEKTNEM NATEČAJU (iz člena 89(1))

1. Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe.

2. Glavna dejavnost, ki se izvaja.

3. Opis projekta (referenčne številke nomenklature).

4. Vrsta natečaja: odprti ali omejeni.

5. Pri odprtih natečajih: zadnji datum za sprejemanje projektov.

6. Pri omejenih natečajih:

(a) predvideno število ali obseg udeležencev;

(b) kjer je to primerno, imena že izbranih udeležencev;

(c) merila za izbor udeležencev;

(d) zadnji datum za sprejemanje prijav za sodelovanje.

7. Kjer je to primerno, navedba, ali je sodelovanje omejeno na določeno stroko.

8. Merila, ki bodo uporabljena pri ocenjevanju projektov.

9. Kjer je to primerno, imena izbranih članov žirije.

10. Navedba, ali je odločitev žirije za naročnika zavezujoča.

11. Kjer je to primerno, število in vrednost nagrad.

12. Kjer je to primerno, podatki o plačilih vsem udeležencem.

13. Navedba, ali se prejemnikom nagrad lahko oddajo kakršna koli naročila, ki sledijo projektnemu natečaju.

14. Ime in naslov pritožbenega organa in, kjer je ustrezno, organa, pristojnega za postopke mediacije. Natančne informacije glede časovnih omejitev za vlaganje pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, kjer je mogoče dobiti te informacije.

15. Datum odpošiljanja obvestila.

16. Kakršne koli druge pomembne informacije.

PRILOGA XX INFORMACIJE, KI SE NAVEDEJO V OBVESTILIH O REZULTATIH PROJEKTNEGA NATEČAJA (iz člena 89(1))

1. Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe.

2. Glavna dejavnost, ki se izvaja.

3. Opis projekta (referenčne številke nomenklature).

4. Skupno število udeležencev.

5. Skupno število tujih udeležencev.

6. Zmagovalci natečaja.

7. Kjer je to primerno, nagrade.

8. Druge informacije.

9. Sklic na obvestilo o projektnem natečaju.

10. Ime in naslov pritožbenega organa in, kjer je ustrezno, organa, pristojnega za postopke mediacije. Natančne informacije glede časovnih omejitev za vlaganje pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, kjer je mogoče dobiti te informacije.

11. Datum odpošiljanja obvestila.

PRILOGA XXI KORELACIJSKA TABELA[56]

Ta direktiva || Direktiva 2004/17/ES ||

člen 1 || - || nov

člen 2, prvi stavek || člen 1, odstavek 1 || =

člen 2, točka 1 || člen 2, odstavek 1, točka (a), prvi pododstavek || =         

člen 2, točki 2 in 3 || - || novi

člen 2, točka 4, (a), prvi del || člen 2, odstavek 1, točka (a), drugi pododstavek, prva alineja || =

člen 2, točka 4, (a), drugi del || || nov

člen 2, točka 4, (b) || člen 2, odstavek 1, točka (a), drugi pododstavek, druga alineja || =

člen 2, točka 4, (c) || člen 2, odstavek 1, točka (a), drugi pododstavek, tretja alineja || =

člen 2, točka 5 || člen 2, odstavek 1, točka (b), prvi pododstavek || =

člen 2, točka 6 || člen 2, odstavek 3 || prilagojen

člen 2, točka 7 || člen 1, odstavek 2, točka (a) || prilagojena

člen 2, točka 8 || člen 1, odstavek 2, točka (b), prvi stavek || prilagojen

člen 2, točka 9 || člen 1, odstavek 2, točka (b), drugi stavek || =

člen 2, točka 10 || člen 1, odstavek 2, točka (c) || prilagojena

člen 2, točka 11 || člen 1, odstavek 2, točka (d), prvi pododstavek || spremenjen

člen 2, točka 12 || člen 1, odstavek 7, prvi in drugi pododstavek || prilagojena

člen 2, točka 13 || člen 1, odstavek 7, tretji pododstavek || =

člen 2, točka 14 || člen 1, odstavek 7, tretji pododstavek || spremenjen

člen 2, točka 15 || člen 34, odstavek 1 || spremenjen

člen 2, točka 16 || člen 1, odstavek 8 || spremenjen

člen 2, točka 17 || || nova

člen 2, točka 18 || člen 1, odstavek 8 || spremenjen

člen 2, točka 19 || || nova

člen 2, točka 20 || člen 1, odstavek 11 || =

člen 2, točka 21 || člen 1, odstavek 12 || =

člen 2, točka 22 || || nova

člen 2, točka 23 || člen 1, odstavek 10 || =

člen 3, odstavek 1, prvi pododstavek || || nov

člen 3, odstavek 1, drugi pododstavek || člen 1, odstavek 2, točka (d), drugi in tretji pododstavek || spremenjena

člen 3, odstavek 1, tretji pododstavek || || nov

člen 3, odstavek 2 || člen 9, odstavek 1 || =

člen 3, odstavek 3 || člen 9, odstavek 2 || =

člen 3, odstavek 4 || člen 9, odstavek 3 || spremenjen

člen 4, odstavek 1 || člen 2, odstavek 1, točka (b), drugi pododstavek || =

člen 4, odstavek 2, prvi pododstavek || člen 2, odstavek 3; uvodna izjava 25 || prilagojena

člen 4, odstavek 2, drugi pododstavek || || nov

člen 4, odstavek 3 || člen 2, odstavek 2 || =

člen 4, odstavek 4 || || nov

člen 5 || člen 3, odstavka 1 in 2 || =

člen 6, odstavek 1 || člen 3, odstavek 3 || prilagojen

člen 6, odstavek 2 || člen 3, odstavek 4 || =

člen 7 || člen 4 || =

člen 8 || člen 5, odstavek 1 || =

|| člen 5, odstavek 2 || izbrisan

člen 9 || člen 7, točka (b) || =

člen 10, odstavek 1 || člen 6, odstavek 1 || prilagojen

člen 10, odstavek 2, točka (a) || člen 6, odstavek 2, točka (a) || =

člen 10, odstavek 2, točka (b) || člen 6, odstavek 2, točka (b) || spremenjena

člen 10, odstavek 2, točka (c) || člen 6, odstavek 2, točka (c) || prilagojena

člen 11, točka (a) || člen 7, točka (a) || spremenjena

člen 11, točka (b) || člen 7, točka (a) || =

|| člen 8 || izbrisan

|| Priloge I – X || izbrisane

člen 12 || Člena 16 in 61 || spremenjena

člen 13, odstavek 1 || člen 17, odstavek 1; člen 17, odstavek 8 || spremenjena

člen 13, odstavek 2 || člen 17, odstavek 2; člen 17, odstavek 8 || spremenjena

člen 13, odstavek 3 || || nov

člen 13, odstavek 4 || člen 17, odstavek 3 || =

člen 13, odstavek 5 || || nov

člen 13, odstavek 6 || člen 17, odstavka 4 in 5 || prilagojena

člen 13, odstavek 7 || člen 17, odstavek 6(a), prvi in drugi pododstavek || =

člen 13, odstavek 8 || člen 17, odstavek 6(b), prvi in drugi pododstavek || =

člen 13, odstavek 9 || člen 17, odstavek 6(a), tretji pododstavek in odstavek 6(b), tretji pododstavek || prilagojena

člen 13, odstavek 10 || člen 17, odstavek 7 || =

člen 13, odstavek 11 || člen 17, odstavek 9 || =

člen 13, odstavek 12 || člen 17, odstavek 10 || =

člen 13, odstavek 13 || člen 17, odstavek 11 || =

člen 14 || člen 69 || prilagojen

člen 15, odstavek 1 || člen 19, odstavek 1 || =

člen 15, odstavek 2 || člen 19, odstavek 1 || spremenjen

člen 16, odstavek 1 || člen 20, odstavek 1; člen 62, točka 1 || prilagojena

člen 16, odstavek 2 || člen 20, odstavek 2 || spremenjena

člen 17, odstavek 1 || Člen 22a || prilagojen

člen 17, odstavek 2 || člen 21; člen 62, točka 1 || spremenjena

člen 18 || člen 22; člen 62, točka 1 || spremenjena

člen 19, točki (a) in (b) || člen 24, točki (a) in (b) || =

člen 19, točka (c) || člen 24, točka (c) || spremenjena

člen 19, točka (d) || člen 24, točka (d) || =

člen 19, točka (e) || || nova

člen 19, točka (f) in drugi pododstavek || || nova

člen 20 || člen 26 || prilagojen

člen 21 || || nov

člen 22, odstavek 1 || člen 23, odstavek 1 || prilagojen

člen 22, odstavek 2 || člen 23, odstavek 1 || prilagojen

člen 22, odstavek 3 || člen 23, odstavek 2 || prilagojen

člen 22, odstavek 4 || člen 23, odstavek 3, točke od (a) do (c) || prilagojene

člen 22, odstavek 5 || člen 23, odstavek 3, drugi in tretji pododstavek || prilagojena

člen 23 || člen 23, odstavek 4 || prilagojen

člen 24 || člen 23, odstavek 5 || spremenjen

člen 25, odstavek 1 || člen 24, točka (e) || spremenjena

člen 25, odstavek 2 || || nov

člen 26, odstavka 1 in 2 || člen 27 || spremenjen

člen 26, odstavek 3 || || nov

člen 27, odstavek 1, prvi stavek || člen 30, odstavek 1; člen 62, točka (2) || prilagojena

člen 27, odstavek 1, drugi stavek || || nov

člen 27, odstavek 2, prvi pododstavek || člen 30, odstavek 2 || =

člen 27, odstavek 2, drugi pododstavek || || nov

člen 27, odstavek 3 || člen 30, odstavek 3 || =

člen 28, odstavek 1 || člen 30, odstavek 4, prvi pododstavek; odstavek 5, prvi in drugi pododstavek || spremenjeni

člen 28, odstavek 2 || člen 30, odstavek 4, drugi pododstavek; odstavek 5, četrti pododstavek; člen 62, točka (2) || prilagojeni

|| člen 30, odstavek 4, tretji pododstavek || izbrisan

člen 28, odstavek 3, prvi in drugi pododstavek || člen 30, odstavek 6, prvi pododstavek || spremenjen

člen 28, odstavek 3, tretji pododstavek || || nov

člen 28, odstavek 3, četrti pododstavek || člen 30, odstavek 6, prvi pododstavek, drugi stavek || spremenjen

člen 28, odstavek 4 || člen 30, odstavek 6, drugi pododstavek || =

člen 28, odstavek 5 || člen 30, odstavek 6, četrti pododstavek || spremenjen

člen 29 || člen 10 || spremenjen

člen 30, odstavek 1 || člen 11, odstavek 1 || prilagojen

člen 30, odstavek 2 || člen 11, odstavek 2 || spremenjen

člen 31 || člen 28 || spremenjen

člen 32 || člen 13 || spremenjen

člen 33, odstavek 1 || člen 48, odstavek 1; člen 64, odstavek 1 || spremenjena

člen 33, odstavek 2 || člen 48, odstavka 2 in 3; člen 64, odstavka 1 in 2 || prilagojeni

člen 33, odstavek 3, prvi pododstavek || člen 48, odstavek 4; člen 64, odstavek 1 || spremenjena

člen 33, odstavek 3, drugi pododstavek || člen 70, odstavek 2, točka (f) || =

člen 33, odstavek 3, tretji pododstavek || || nov

člen 33, odstavek 4 || || nov

člen 33, odstavek 5 || člen 48, odstavek 5; člen 64, odstavek 3 || spremenjena

člen 33, odstavek 6 || člen 48, odstavek 6 || prilagojen

člen 33, odstavek 7 || || nov

člen 34 || || nov

člen 35, odstavek 1 || člen 1, odstavek 13 || spremenjen

člen 35, odstavek 2 || člen 70, odstavek 2, točki (c) in (d) || prilagojeni

člen 36 || || nov

člen 37 || || nov

člen 38, odstavek 1 || člen 12 || spremenjen

člen 38, odstavek 2 || || nov

člen 39, odstavek 1 || člen 40, odstavka 1 in 2 || spremenjena

člen 39, odstavek 2 || člen 42 || =

člen 39, odstavek 3 || || nov

člen 40, odstavek 1 || člen 1, odstavek 9, točka (a); člen 45, odstavek 2 || spremenjena

člen 40, odstavek 2 || člen 45, odstavek 4 || spremenjen

člen 40, odstavek 3 || || nov

člen 40, odstavek 4 || || nov

člen 41 || člen 1, odstavek 9, točka (b); člen 45, odstavek 3 || spremenjena

člen 42 || člen 1, odstavek 9, točka (c); člen 45, odstavek 3 || spremenjena

člen 43 || || nov

člen 44, točka (a) || člen 40, odstavek 3, točka (a) || =

člen 44, točka (b) || člen 40, odstavek 3, točka (b) || =

člen 44, točka (c) || člen 40, odstavek 3, točka (c) || spremenjena

člen 44, točka (d) || člen 40, odstavek 3, točka (c) || spremenjena

člen 44, točka (e) || člen 40, odstavek 3, točka (d) || spremenjena

člen 44, točka (f) || člen 40, odstavek 3, točka (e) || =

člen 44, točka (g) || člen 40, odstavek 3, točka (g) || spremenjena

člen 44, točka (h) || člen 40, odstavek 3, točka (h) || spremenjena

člen 44, točka (i) || člen 40, odstavek 3, točka (j) || =

člen 44, točka (j) || člen 40, odstavek 3, točka (k) || prilagojena

člen 44, točka (k) || člen 40, odstavek 3, točka (l) || prilagojena

člen 44, drugi in tretji pododstavek || || nova

člen 44, četrti pododstavek || člen 40, odstavek 3, točka (g) || prilagojena

člen 45, odstavek 1, prvi in drugi pododstavek || člen 14, odstavek 1; člen 1, odstavek 4 || prilagojena

člen 45, odstavek 1, tretji pododstavek || || nov

člen 45, odstavki od 2 do 5 || člen 14, odstavki od 2 do 4; člen 40, odstavek 3, točka (i) || spremenjeni

člen 46, odstavek 1 || člen 1, odstavek 5; člen 15, odstavek 1 || spremenjena

člen 46, odstavek 2 || člen 15, odstavek 2 || spremenjen

člen 46, odstavek 3 || člen 15, odstavek 3 || prilagojen

člen 46, odstavek 4 || člen 15, odstavek 4 || spremenjen

člen 46, odstavek 5 || člen 15, odstavek 6 || spremenjen

člen 46, odstavek 6 || || nov

člen 46, odstavek 7 || člen 15, odstavek 7, tretji pododstavek || =

člen 47, odstavek 1 || člen 1, odstavek 6; člen 56, odstavek 1 || spremenjena

člen 47, odstavek 2, prvi pododstavek || člen 56, odstavek 2, prvi pododstavek || =

člen 47, odstavek 2, drugi pododstavek || člen 56, odstavek 2, drugi pododstavek || prilagojen

člen 47, odstavek 3 || člen 56, odstavek 2, tretji pododstavek || prilagojen

člen 47, odstavek 4 || člen 56, odstavek 3 || prilagojen

člen 47, odstavek 5 || člen 56, odstavek 4 || prilagojen

člen 47, odstavek 6 || člen 56, odstavek 5 || prilagojen

člen 47, odstavek 7 || člen 56, odstavek 6 || =

člen 47, odstavek 8 || člen 56, odstavek 7 || prilagojen

člen 47, odstavek 9 || člen 56, odstavek 8, prvi pododstavek || =

člen 48 || || nov

člen 49, odstavek 1 || člen 29, odstavek 1 || spremenjen

člen 49, odstavek 2 || || nov

člen 49, odstavek 3 || člen 29, odstavek 2 || spremenjen

člen 49, odstavek 4 || || nov

člen 49, odstavek 5 || člen 29, odstavek 2 || spremenjen

člen 49, odstavek 6 || || nov

člen 50 || || nov

člen 51 || || nov

člen 52 || || nov

člen 53, odstavek 1 || uvodna izjava 15 || spremenjena

člen 53, odstavek 2 || || nov

člen 54, odstavek 1 || člen 34, odstavek 1 || spremenjen

člen 54, odstavek 2 || člen 34, odstavek 2 || prilagojen

člen 54, odstavek 3 || člen 34, odstavek 3 || prilagojen

člen 54, odstavek 4 || člen 34, odstavek 8 || =

člen 54, odstavek 5 || člen 34, odstavek 4 || prilagojen

člen 54, odstavek 6 || člen 34, odstavek 5 || spremenjen

člen 55, odstavek 1 || člen 34, odstavek 6 || spremenjen

člen 55, odstavek 2 || člen 34, odstavek 6 || prilagojen

člen 56, odstavek 1 || člen 34, odstavki 4, 5, 6 in 7 || spremenjeni

člen 56, odstavek 2 || člen 34, odstavki 4, 5 in 6 || spremenjeni

člen 56, odstavek 3 || člen 34, odstavek 7 || prilagojen

člen 56, odstavek 4 || || nov

člen 57 || člen 35 || spremenjen

člen 58, odstavek 1 || člen 36, odstavek 1 || spremenjen

člen 58, odstavek 2 || člen 36, odstavek 2 || prilagojen

člen 59 || || nov

člen 60, odstavek 1 || člen 45, odstavek 1 || prilagojen

člen 60, odstavek 2 || člen 45, odstavek 9 || spremenjen

|| člen 45, odstavek 10 || izbrisan

člen 61, odstavek 1 || člen 41, odstavka 1 in 2 || prilagojena

člen 61, odstavek 2 || člen 42, odstavek 3; člen 44, odstavek 1 || prilagojena

člen 62 || člen 41, odstavek 3 || prilagojen

člen 63 || člen 42, odstavek 1, točka (c); člen 44, odstavek 1 || prilagojena

člen 64, odstavek 1 || člen 43, odstavek 1, prvi pododstavek; člen 44, odstavek 1 || prilagojena

člen 64, odstavek 2 || člen 43, odstavek 1, drugi in tretji pododstavek || spremenjena

člen 64, odstavek 3 || člen 43, odstavka 2 in 3 || spremenjena

člen 64, odstavek 4 || člen 43, odstavek 5 || prilagojen

člen 65, odstavek 1 || člen 44, odstavek 1; člen 70, odstavek 1, točka (b) || spremenjena

člen 65, odstavek 2 || člen 44, odstavka 2 in 3 ter odstavek 4, drugi pododstavek || spremenjeni

člen 65, odstavek 3 || člen 44, odstavek 4, prvi pododstavek || prilagojen

člen 65, odstavek 4 || || nov

člen 65, odstavek 5 || člen 44, odstavka 6 in 7 || spremenjena

člen 65, odstavek 6 || člen 44, odstavek 8 || spremenjen

člen 66, odstavek 1 || člen 44, odstavek 5, prvi pododstavek || spremenjen

člen 66, odstavka 2 in 3 || člen 44, odstavek 5, drugi in tretji pododstavek || prilagojena

člen 67, odstavek 1 || člen 45, odstavek 6 || spremenjen

člen 67, odstavek 2 || člen 46, odstavek 2 || spremenjen

člen 68, odstavek 1 || člen 47, odstavek 1, prvi stavek || prilagojen

člen 68, odstavek 2 || člen 47, odstavek 1, drugi stavek || prilagojen

člen 69, odstavek 1 || člen 49, odstavek 1 || prilagojen

člen 69, odstavek 2 || člen 49, odstavek 2, prvi in drugi pododstavek || prilagojena

člen 69, odstavek 3 || člen 49, odstavek 2, tretji pododstavek || =

člen 69, odstavki 4, 5 in 6 || člen 49, odstavki 3, 4 in 5 || =

člen 70, odstavek 1 || člen 51, odstavek 1 || prilagojen

člen 70, odstavek 2 || člen 51, odstavek 2 || =

člen 70, odstavek 3 || člen 52, odstavek 1 || =

člen 70, odstavek 4 || člen 51, odstavek 3 || prilagojen

člen 70, odstavek 5 || || nov

člen 70, odstavek 6 || || nov

člen 70, odstavek 7 || || nov

člen 71, odstavek 1 || člen 53, odstavek 1 || =

člen 71, odstavek 2 || člen 53, odstavek 2 || prilagojen

člen 71, odstavek 3 || člen 53, odstavek 6 || =

člen 71, odstavek 4 || člen 53, odstavek 7 || =

člen 71, odstavek 5 || člen 53, odstavek 9 || prilagojen

člen 71, odstavek 6 || || nov

člen 72, odstavek 1 || člen 54, odstavka 1 in 2 || prilagojena

člen 72, odstavek 2 || člen 54, odstavek 3 || prilagojen

člen 73, odstavek 1 || člen 53, odstavka 4 in 5 || spremenjena

člen 73, odstavek 2 || člen 54, odstavka 5 in 6 || spremenjena

člen 73, odstavek 3 || || nov

člen 74, odstavek 1 || člen 53, odstavek 3; člen 54, odstavek 4 || prilagojena

člen 74, odstavek 2 || || nov

člen 74, odstavek 3 || člen 53, odstavek 3; člen 54, odstavek 4 || spremenjena

člen 75, odstavek 1 || člen 52, odstavek 2 || spremenjen

člen 75, odstavek 2 || člen 52, odstavek 3 || spremenjen

člen 75, odstavek 3 || || nov

člen 76, odstavek 1 || člen 55, odstavek 1 || spremenjen

člen 76, odstavek 2 || člen 55, odstavek 1, točka (a) || spremenjena

člen 76, odstavek 3 || || nov

člen 76, odstavek 4 || uvodna izjava 1; uvodna izjava 55, tretji odstavek || spremenjena

člen 76, odstavek 5 || || spremenjen

člen 77 || || nov

člen 78 || || nov

člen 79, odstavek 1 || člen 57, odstavek 1 || spremenjen

člen 79, odstavek 2 || člen 57, odstavek 1 || prilagojen

člen 79, odstavek 3, točka (a) || člen 57, odstavek 1, drugi pododstavek, točka (a) || =

člen 79, odstavek 3, točka (b) || člen 57, odstavek 1, drugi pododstavek, točka (b) || =

člen 79, odstavek 3, točka (c) || člen 57, odstavek 1, drugi pododstavek, točka (c) || =

člen 79, odstavek 3, točka (d) || člen 57, odstavek 1, drugi pododstavek, točka (d) || spremenjena

člen 79, odstavek 3, točka (e) || člen 57, odstavek 1, drugi pododstavek, točka (e) || =

člen 79, odstavek 4, prvi in drugi pododstavek || člen 57, odstavek 2 || spremenjen

člen 79, odstavek 4, tretji pododstavek || || nov

člen 79, odstavek 5 || člen 57, odstavek 3 || prilagojen

člen 79, odstavek 6 || || nov

|| člen 58; člen 59 || izbrisana

člen 80 || člen 38 || spremenjen

člen 81, odstavek 1 || člen 37, prvi stavek || =

člen 81, odstavek 2 || || nov

člen 81, odstavek 3 || člen 37, drugi stavek || prilagojen

člen 82, odstavki od 1 do 5 in odstavek 7 || || novi

člen 82, odstavek 6 || člen 40, odstavek 3, točka (f) || spremenjena

člen 83 || || nov

člen 84 || || nov

člen 85 || || nov

člen 86 || || nov

člen 87 || člen 60 || =

člen 88 || člen 61 || prilagojen

člen 89, odstavek 1 || člen 63, odstavek 1, prvi pododstavek || prilagojen

člen 89, odstavek 2, prvi in drugi pododstavek || člen 63, odstavek 1, prvi pododstavek; drugi pododstavek, prvi stavek || prilagojena

člen 89, odstavek 2, tretji pododstavek || člen 63, odstavek 1, drugi pododstavek, drugi stavek || spremenjen

člen 89, odstavek 3 || člen 63, odstavek 2 || prilagojen

člen 90 || člen 65 || =

člen 91 || člen 66 || =

člen 92 || člen 72, prvi pododstavek || prilagojen

člen 93, odstavek 1 || člen 72, drugi pododstavek || spremenjen

člen 93, odstavki od 2 do 8 || || novi

člen 94 || člen 50 || spremenjen

člen 95, odstavki od 1 do 3 || člen 67 || spremenjen

člen 95, odstavek 4 || || nov

člen 95, odstavek 5 || člen 70, odstavek 1, točka (c) || prilagojena

člen 95, odstavek 6 || člen 67, odstavek 3 || spremenjen

člen 96 || || nov

člen 97 || || nov

člen 98 || člen 68, odstavka 3 in 4 || spremenjena

člen 99 || člen 68, odstavek 5 || spremenjen

člen 100, odstavek 1 || člen 68, odstavek 1 || prilagojen

člen 100, odstavek 2 || člen 68, odstavek 3 || prilagojen

člen 101, odstavek 1 || člen 71, odstavek 1 || prilagojen

člen 101, odstavek 2 || člen 71, odstavek 2 || =

člen 102 || člen 73 || prilagojen

člen 103 || || nov

člena 104 in 105 || člen 74; člen 75 || =

|| priloge od I do X || izbrisane

Priloga I (razen prvega stavka) || Priloga XII (razen sprotne opombe 1) || =

prvi stavek Priloge I || sprotna opomba 1 k Prilogi XII || spremenjena

Priloga II || || nova

Priloga III, točke A, B, C, E, F, G, H, I in J || Priloga XI || prilagojena

Priloga III, točka D || || nova

Priloga IV, (a) – (g) || Priloga XXIV, (b) ­ (h) || =

Priloga IV, (h) || || nova

Priloga V || || nova

Priloga VI || Priloga XV || spremenjena

Priloga VII || člen 56, odstavek 3, točke (a) – (f) || =

Priloga VIII, razen točke 4 || Priloga XXI || prilagojena

Priloga VIII, točka 4 || Priloga XXI || spremenjena

Priloga IX || Priloga XX || spremenjena

Priloga X || Priloga XIV || spremenjena

Priloga XI || Priloga XIII || spremenjena

Priloga XII || Priloga XVI || spremenjena

Priloga XIII, 1 || člen 47, odstavek 4 || prilagojen

Priloga XIII, 2 || člen 47, odstavek 5 || prilagojen

Priloga XIV || Priloga XXIII || spremenjena

Priloga XV || || nova

Priloga XVI || Priloga XVI || spremenjena

Priloga XVII || Priloga XVII || spremenjena

Priloga XVIII || || nova

Priloga XIX || Priloga XVIII || spremenjena

Priloga XX || Priloga XIX || spremenjena

 Priloga XI || Priloga XXVI || spremenjena

|| Priloga XXII || izbrisana

|| Priloga XXV || izbrisana

[1]               Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, UL L 134, 30.4.2004, str. 1.

[2]               Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, UL L 134 , 30.4.2004, str. 114.

[3]               Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES, UL L 216, 20.8.2009, str. 76.

[4]               Direktiva 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju, UL L 76, 23.3.1992, str. 14.

[5]               COM(2011) 15.

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0015:FIN:SL:PDF.

[6]               http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/docs/2011/public_procurement/synthesis_document_en.pdf.

[7]               http://ec.europa.eu/internal_market/publicprocurement/modernising_rules/conferences/index_en.htm.

[8]               Izvedbeni sklep Komisije 2011/481/EU z dne 28. julija 2011 o izvzetju iskanja nafte in plina ter izkoriščanja nafte na Danskem, z izjemo Grenlandije in Ferskih otokov, iz uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, UL L 197, 29.7.2011, str. 20; Izvedbeni sklep Komisije 2011/372/EU z dne 24. junija 2011 o izvzetju iskanja nafte in plina ter izkoriščanja nafte v Italiji iz uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, UL L 166, 25.6.2011, str. 28; Sklep Komisije 2010/192/EU z dne 29. marca 2010 o izvzetju odkrivanja in izkoriščanja nafte in plina v Angliji, na Škotskem in v Walesu iz uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev; UL L 84, 31.3.2010, str. 52; Odločba Komisije 2009/546/ES z dne 8. julija 2009 izvzetju iskanja in izkoriščanja nafte in plina na Nizozemskem iz uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev; UL L 181, 14.7.2009, str. 53.

[9]               Glej zlasti Odločbo Komisije 2004/284/ES z dne 29. septembra 1999 o razglasitvi združljivosti koncentracije s skupnim trgom in sporazumom EGP (zadeva št. IV/M.1383 – Exxon/Mobil) in poznejše odločbe, med drugim Odločbo Komisije z dne 03/05/2007 o razglasitvi združljivosti koncentracije s skupnim trgom (zadeva št. COMP/M.4545 – Statoil/Hydro) v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 139/2004.

[10]             Direktiva 94/22/EGS Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov, UL L 79, 29.3.1996, str. 30.

[11]             Delovni dokument služb Evropske komisije SEC(2008) 2193.

[12]             UL C

[13]             UL C

[14]             UL C

[15]             SEC(2011) 853 konč. z dne 27.6.2011.

[16]             COM(2010) 2020 konč., 3.3.2010.

[17]             UL L 134, 30.4.2004, str. 1.

[18]             UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

[19]             Glej str. [] tega uradnega lista.

[20]             UL L 204, 21.7.1998, str. 1.

[21]             UL L 27, 30.1.1997, str. 20.

[22]             UL L 15, 21.1.1998, str. 14.

[23]             UL L 164, 30.6.1994, str. 3.

[24]             UL L 315, 3.12.2007, str. 1.

[25]             UL L 336, 23.12.1994, str. 1.

[26]             SPC/2010/10/8 konč. z dne 6.10.2010.

[27]             UL L 211, 14.8.2009, str. 94.

[28]             UL L 211, 14.8.2009, str. 55.

[29]             UL L 342, 22.12.2009, str. 1.

[30]             UL L 120, 15.5.2009, str. 5.

[31]             UL L 39, 13.2.2008, str. 1.

[32]             UL L 18, 21.1.1997, str. 1.

[33]             UL L 18, 21.1.1997, str. 1.

[34]             UL L 124, 8.6.1971, str. 1.

[35]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[36]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[37]             UL L 154, 21.6.2003, str. 1.

[38]             UL L 217, 20.8.2009, str. 76.

[39]             UL L 145, 30.4.2004, str. 1.

[40]             UL L 193, 18.7.1983, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2001/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 283, 27.10.2001, str. 28).

[41]             Odločba Evropske komisije z dne 13. maja 1993 o določitvi pogojev, pod katerimi morajo naročniki, ki geografska območja izkoriščajo za odkrivanje ali pridobivanje nafte, plina, premoga ali drugega trdnega goriva, Evropski komisiji sporočiti podatke o javnih naročilih, ki jih oddajo, UL L 129, 27.5.1993, str. 25.

[42]             Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/93/ES z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis, UL L 13, 19.1.2000, str. 12.

[43]             UL L 274, 20.10.2009, str. 36.

[44]             UL L 53, 26.2.2011, str. 66.

[45]             UL L 340, 16.12.2002, str. 1.

[46]             UL L 210, 31.7.2006, str. 19.

[47]             UL L 76, 23.3.1992, str. 14.

[48]             UL L 218, 13.8.2008, str. 30.

[49]             UL L 342, 22.12.2009, str. 1.

[50]             UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[51]             UL L 201, 31.7.2002, str. 37.

[52]             UL L […].

[53]             UL L 185, 16.8.1971, str. 15.

[54]             UL L 237, 24.8.1991, str. 25.

[55]             Informacije v točkah 6, 9 in 11 se štejejo za informacije, ki niso namenjene za objavo, če bi po naročnikovem mnenju njihova objava lahko škodovala občutljivim trgovinskim interesom.

[56]             „Prilagojeno“ pomeni, da je bilo besedilo spremenjeno, medtem ko je bil pomen razveljavljene direktive ohranjen. Spremembe pomena določb razveljavljene direktive so označene z izrazom „spremenjeno“.