OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1) OZADJE PREDLOGA |

Razlogi za predlog in njegovi cilji Ta predlog se nanaša na uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti („osnovna uredba“), v pregledu zaradi izteka ukrepov glede veljavne protidampinške dajatve na uvoz pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana. |

Splošno ozadje Ta predlog je nastal pri izvajanju osnovne uredbe in je posledica preiskave, ki je bila izvedena v skladu z vsebinskimi in postopkovnimi zahtevami iz osnovne uredbe. |

Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog Dokončna protidampinška dajatev na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov, ki se uvrščajo pod oznake KN 7318 12 10, 7318 14 10, 7318 15 30, 7318 15 51, 7318 15 61 in 7318 15 70, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Indonezije, Tajvana, Tajske in Vietnama, je bila uvedena z Uredbo Sveta (ES) št. 1890/2005[1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 768/2009[2]. |

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Ni relevantno. |

2) POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

Zainteresirane strani, na katere se nanaša postopek, so imele možnost, da med preiskavo zagovarjajo svoje interese v skladu z določbami osnovne uredbe. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

Izvedensko mnenje ni bilo potrebno. |

Ocena učinka Ta predlog je posledica izvajanja osnovne uredbe. Osnovna uredba ne določa splošne ocene učinka, pač pa vsebuje izčrpen seznam pogojev, ki jih je treba oceniti. |

3) PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

Povzetek predlaganih ukrepov Komisija je 19. novembra 2010 po prejemu utemeljene zahteve Evropskega zavoda za industrijske pritrdilne elemente („EIFI“) v imenu petih proizvajalcev Unije uvedla pregled zaradi izteka ukrepov glede veljavne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana. V preiskavi v zvezi s pregledom je bilo ugotovljeno, da se damping nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana nadaljuje ter bi v primeru izteka protidampinških ukrepov znova povzročil škodo industriji Unije. Ugotovljeno je bilo tudi, da nadaljevanje ukrepov ne bi bilo v nasprotju z interesom Unije. Zato se predlaga, da Svet sprejme priloženi predlog uredbe za podaljšanje veljavnih ukrepov, ki ga je treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije najpozneje do 18. februarja 2012. |

Pravna podlaga Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti. |

Načelo subsidiarnosti Predlog je v izključni pristojnosti Evropske unije. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja. |

Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov: |

oblika ukrepanja je določena v navedeni osnovni uredbi in ne dopušča odločanja na nacionalni ravni; |

navedba o načinu zmanjšanja finančne in upravne obremenitve Unije, nacionalnih vlad, regionalnih in lokalnih organov, gospodarskih subjektov in državljanov ter o njeni sorazmernosti s ciljem predloga ni relevantna. |

Izbira instrumentov |

Predlagani instrument: uredba. |

Druga sredstva ne bi ustrezali iz naslednjega razloga: osnovna uredba ne določa drugih možnosti. |

4) PRORAčUNSKE POSLEDICE |

Predlog ne vpliva na proračun Unije. |

2011/0419 (NLE)

Predlog

IZVEDBENA UREDBA SVETA

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti[3] („osnovna uredba“), in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Evropska komisija („Komisija“),

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

1. Veljavni ukrepi

1. Svet je v skladu z Uredbo (ES) št. 1890/2005 z dne 14. novembra 2005[4] uvedel dokončno protidampinško dajatev in dokončno pobral začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov („PENJ“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Indonezije, Tajvana, Tajske in Vietnama. Hkrati se je zaključil postopek glede uvoza PENJ s poreklom iz Malezije in Filipinov.

2. Svet je 25. avgusta 2009 po pregledu, ki se je začel na podlagi člena 11(3) osnovne uredbe, z Uredbo (ES) št. 768/2009 z dne 17. avgusta 2009[5] spremenil navedene ukrepe v zvezi z enim proizvajalcem izvoznikom v Vietnamu.

3. Uredba, ki je privedla do uvedbe dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih PENJ s poreklom, med drugim, iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) in Tajvana, se v nadaljnjem besedilu imenuje „prvotna uredba“. Preiskava, ki je privedla do ukrepov, uvedenih s prvotno uredbo za zadevne države, pa se v nadaljnjem besedilu imenuje „prvotna preiskava“.

2. Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov

4. Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku[6] veljavnih dokončnih protidampinških ukrepov 19. avgusta 2010 prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek je vložil Evropski zavod za industrijske pritrdilne elemente („EIFI“ ali „vložnik“) v imenu petih proizvajalcev Unije: Bulnava S.r.l., Inox Viti di Cattinori Bruno & C.s.n.c., Inox Bolt S.r.l., Bontempi Vibo S.p.A. in Ugivis S.A., ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 25 % celotne proizvodnje PENJ v Uniji.

5. Zahtevek je bil omejen na protidampinške ukrepe, uvedene na uvoz s poreklom iz LRK in Tajvana („zadevni državi“). Posledično za protidampinške ukrepe, uvedene s prvotno uredbo na uvoz PENJ s poreklom iz Vietnama, Indonezije in Tajske, ta pregled ne velja.

6. Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov, uvedenih na uvoz PENJ s poreklom iz zadevnih držav, damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

3. Začetek pregleda zaradi izteka ukrepov

7. Komisija je po posvetu s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, in je zato 19. novembra 2010 z obvestilom, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije [7], napovedala začetek pregleda zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe („obvestilo o začetku“).

4. Preiskava

4.1 Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

8. Preiskava nadaljevanja dampinga je zajela obdobje od 1. oktobra 2009 do 30. septembra 2010 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Preučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2007 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

4.2 Strani, ki jih preiskava zadeva

9. Komisija je uradno obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, uvoznike, uporabnike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, in njihova združenja ter predstavnike zadevnih držav o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov.

10. Komisija je zainteresiranim stranem dala možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

11. Zaradi očitnega velikega števila proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav, nepovezanih uvoznikov v Uniji in proizvajalcev Unije, ki so bili vključeni v preiskavo, je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

12. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bile navedene strani pozvane, naj se v skladu s členom 17 osnovne uredbe javijo Komisiji v 15 dneh od objave obvestila o začetku in ji zagotovijo informacije, zahtevane v obvestilu o začetku. Glede na prejete odgovore je bilo odločeno, da se vzorčenje uporabi v zvezi s tajvanskimi proizvajalci izvozniki, nepovezanimi uvozniki v Uniji in proizvajalci Unije. Kar zadeva LRK, v preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik iz LRK.

13. Šestintrideset tajvanskih izvoznikov/skupin izvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Od tega desetih ni bilo mogoče upoštevati, ker je očitno šlo le za trgovinske družbe ali ker v OPP niso izvažali v Unijo. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je prejela od sodelujočih tajvanskih družb, izbrala vzorec štirih proizvajalcev izvoznikov. Pozneje je ena vzorčena družba prekinila sodelovanje. Preostale tri vzorčene družbe so predstavljale 41,6 % tajvanskega izvoza v EU v OPP.

14. Kar zadeva nepovezane uvoznike v Uniji, so bile od osmih družb, ki so predložile zahtevane informacije, za vzorec izbrane tri največje družbe, ki so predstavljale skoraj 90 % uvoženega obsega, kot so ga prijavile sodelujoče družbe. Pozneje je le en uvoznik predložil izpolnjen vprašalnik.

15. Dvanajst proizvajalcev Unije je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je prejela od sodelujočih proizvajalcev Unije, izbrala vzorec šestih proizvajalcev Unije. Pozneje je en vzorčeni proizvajalec Unije prekinil sodelovanje. Preostalih pet vzorčenih proizvajalcev je predstavljalo 38 % prodaje vseh proizvajalcev Unije nepovezanim strankam v EU v OPP.

16. Komisija je vzorčenim stranem in vsem uporabnikom, za katere je znano, da jih to zadeva, poslala vprašalnike. Kot je bilo že navedeno, je izpolnjene vprašalnike poslalo pet proizvajalcev Unije, trije proizvajalci izvozniki iz Tajvana in en uvoznik. Med preiskavo se ni javil nobeden od kontaktiranih uporabnikov.

17. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (13) in (15), sta se en tajvanski proizvajalec izvoznik in en vzorčeni proizvajalec Unije odločila, da ne bosta predložila izpolnjenega vprašalnika. Vendar je v obeh primerih veljalo, da je vzorec preostalih družb glede ustreznega obsega prodaje še vedno reprezentativen.

18. Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in posledične škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(a) Proizvajalci Unije

- Bulnava S.r.l, Suello, Italija;

- Inox Viti di Cattinori Bruno & C.s.n.c, Grumello del Monte, Italija;

- Bontempi Vibo S.p.A., Rodengo Saiano, Italija;

- Reisser Schraubentechnik GmbH, Ingelfingen-Criesbach, Nemčija.

- Ugivis S.A, Belley, Francija.

(b) Proizvajalci izvozniki v Tajvanu

- Arrow Fastener Co., Ltd. in njegovi povezani izvozniki, Shu-Lin City;

- Shekai Precision Co., Ltd. in njegov povezani izvoznik, Kaohsiung;

- Yi Tai Shen Co., Ltd., Tainan Hsien.

(c) Nepovezani uvoznik v Uniji

- Wurth Group, Kunzelsau, Nemčija.

B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

19. Izdelek, ki ga zadeva ta pregled, je enak kot v prvotni uredbi, in sicer gre za nekatere pritrdilne elemente iz nerjavnega jekla in njihove dele s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN 7318 12 10, 7318 14 10, 7318 15 30, 7318 15 51, 7318 15 61 in 7318 15 70 („zadevni izdelek“).

20. S preiskavo v zvezi s pregledom je bilo tako kot s prvotno preiskavo potrjeno, da imajo zadevni izdelek, izdelki, ki jih proizvajalci izvozniki proizvajajo in prodajajo na notranjih trgih, in tisti, ki jih proizvajalci Unije proizvajajo in prodajajo v EU, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter se enako uporabljajo, zato se v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

21. Štiri strani so se javile in trdile, da bi bilo treba izdelke, ki se uvrščajo pod oznake KN 7318 12 10, 7318 14 10 in 7318 15 51, izključiti iz obsega te preiskave, ker se domnevno ne proizvajajo znotraj Unije. Ta trditev je bila zavrnjena, ker (i) ni bilo predloženih nobenih dokazov o tem, da so ti izdelki drugačni, kar zadeva osnovne fizikalne in tehnične lastnosti, in ker (ii) v okviru pregleda zaradi izteka ukrepov obsega izdelka nikakor ni mogoče spremeniti.

22. Po razkritju glavnih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bilo priporočeno, da se obstoječi ukrepi ohranijo („končno razkritje“), je tajvanski proizvajalec izvoznik trdil, da se bimetalni pritrdilni elementi ne smejo vključiti v obseg izdelka zaradi bistvenih razlik, ki obstajajo med bimetalnimi pritrdilnimi deli in pritrdilnimi deli iz nerjavnega jekla glede prodajne cene na enoto, osnovnih fizikalnih in tehničnih značilnosti in uporab. However, as explained in recital (21) above the product scope cannot be modified in the context of an expiry review. This claim could be dealt with in a product scope interim review, which can be requested by the company

C. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA

23. V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe se je preučilo, ali obstaja verjetnost, da bi iztek veljavnih ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga.

1. LRK

1.1 Uvodne opombe

24. Kot je bilo že pojasnjeno, nobeden od kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni sodeloval v preiskavi.

25. Zato so morale spodnje ugotovitve o nadaljevanju ali ponovitvi dampinga temeljiti na najboljših dostopnih dejstvih, zlasti na Eurostatovih podatkih in informacijah, ki jih je v zahtevku za pregled predložila industrija Unije. Uradnih kitajskih statističnih podatkov o izvozu v tem primeru ni bilo mogoče uporabiti, saj zadevni izdelek predstavlja le majhen delež količin, prijavljenih v ustreznih postavkah harmoniziranega tarifnega sistema.

1.2 Damping uvoza v OPP

26. Ker kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, ni bilo mogoče izračunati posameznih stopenj dampinga.

27. Po podatkih iz zahtevka za pregled je bil izvoz iz LRK v Unijo domnevno dampinški, pri čemer naj bi stopnje znašale od 13,6 % do 61,8 %. Kot je navedeno v obvestilu o začetku, je vložnik primerjal cene izvoza iz LRK v Unijo s konstruirano normalno vrednostjo v Tajvanu, tj. primerljivi državi, ki je bila uporabljena v prvotni preiskavi.

28. Ker kitajske družbe niso sodelovale, ni razpoložljivih podatkov, ki bi omogočali drugačen sklep. Poleg tega je treba poudariti, da je bilo za normalno vrednost, določeno za edino sodelujočo tajvansko družbo, ugotovljeno, da je znatno višja od normalne vrednosti, ki jo je vložnik določil v zahtevku za preiskavo zaradi izteka ukrepov. Ker ni nobenih znakov, da se cene izvoza iz LRK v Unijo razlikujejo od izvoznih cen iz zahtevka, je verjetno, da se je damping iz LRK nadaljeval na stopnjah, ki so višje od stopenj iz zahtevka.

1.3 Razvoj uvoza v primeru razveljavitve ukrepov

29. Poleg analize obstoja dampinga v OPP je bila preučena tudi verjetnost ponovitve dampinga.

30. V zvezi s tem so se analizirali naslednji dejavniki: prosta zmogljivost kitajskih proizvajalcev izvoznikov, privlačnost trga Unije za kitajske proizvajalce in njihov izvoz v tretje države.

1.3.1 Prosta zmogljivost kitajskih proizvajalcev izvoznikov

31. Ker o kitajski industriji PENJ ni veliko razpoložljivih javnih informacij, so bile za določitev zmogljivosti v LRK uporabljene informacije iz zahtevka za pregled. Na podlagi tega se zdi, da so bili od leta 2003 v LRK ustanovljeni novi obrati za proizvodnjo PENJ. Poleg tega imajo kitajski proizvajalci zaradi protidampinških ukrepov, uvedenih na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa in jekla[8], in poznejšega upada kitajskega uvoza take vrste pritrdilnih elementov v Unijo od leta 2009 znatno neizkoriščeno proizvodno zmogljivost, ki bi jo bilo mogoče uporabiti za proizvodnjo zadevnega izdelka, saj je proizvodnjo mogoče zlahka spreminjati med obema vrstama pritrdilnih elementov.

1.3.2 Privlačnost trga Unije

32. Privlačnost trga Unije je mogoče ponazoriti z dejstvom, da uvedba protidampinških ukrepov ni zaustavila širitve kitajskega izvoza zadevnega izdelka. Ravno nasprotno, saj se je obseg uvoza iz LRK v Unijo po podatkih Eurostata med letom 2007 in OPP povečal za 13 %. Razvoj cen kitajskega uvoza za isto obdobje je pokazal, da se je povprečna uvozna cena po Eurostatovih podatkih zvišala. Vendar je podrobnejša analiza pokazala, da se je cena PENJ, ki so prijavljeni pod oznako KN in predstavljajo 59 % celotne uvožene količine v OPP, v obravnavanem obdobju znižala za 24 %. To dokazuje, da so kitajski izvozniki kljub veljavnim ukrepom še vedno lahko povečali obseg izvoza in dodatno znižali svoje cene za večino izvoženih zadevnih izdelkov.

1.3.3 Izvoz v tretje države

33. V zvezi z obsegom in cenami kitajskega izvoza v tretje države je treba poudariti, da podatki o kitajskem izvozu zadevajo celotne oznake HS. V primerjavi s statističnimi podatki o uvozu EU na ravni TARIC zadevni izdelek predstavlja približno 3 % obsega znotraj teh oznak HS. Zato podatki o izvozu niso najustreznejši vir informacij. Ker kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, v zvezi s kitajskim izvozom v tretje države ni bilo mogoče pridobiti nobenih drugih ustreznih informacij.

1.4 Sklep o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga

34. Na podlagi navedenih ugotovitev je mogoče skleniti, da se blago iz LRK še vedno izvaža po dampinških cenah in da bi se damping na trgu Unije ob ukinitvi sedanjih protidampinških ukrepov verjetno nadaljeval. Ob upoštevanju sedanje proste zmogljivosti v LRK in dejstva, da se je uvoz zadevnega izdelka v Unijo kljub obstoju protidampinških ukrepov v obravnavanem obdobju povečal, se dejansko zdi, da obstaja spodbuda za kitajske proizvajalce izvoznike, da v primeru izteka ukrepov dodatno povečajo svoj izvoz na trg Unije po dampinških cenah.

2. TAJVAN

2.1 Uvodne opombe

35. Opozoriti je treba, da je bil zaradi velikega števila tajvanskih proizvajalcev izvoznikov, ki so bili pripravljeni sodelovati, za nadaljnjo preiskavo izbran reprezentativni vzorec štirih družb/skupin družb. Ena od teh štirih družb je pozneje prekinila sodelovanje. Ker pa so preostale družbe predstavljale 41,6 % obsega celotnega tajvanskega izvoza[9] v Unijo v OPP, je vzorec še vedno veljal za reprezentativnega.

36. Poleg tega je treba opozoriti, da med preveritvenimi obiski, ki so bili izvedeni v prostorih preostalih treh vzorčenih družb, ni bilo mogoče preveriti informacij, ki jih je ena od družb predložila v izpolnjenem vprašalniku, hkrati pa je bilo ugotovljeno, da je druga družba predložila zavajajoče informacije. Zadevna proizvajalca izvoznika sta bila takoj obveščena, da namerava Komisija uporabiti člen 18 osnovne uredbe, zaradi katerega se predložene informacije ne bi upoštevale in bi se uporabila najboljša dostopna dejstva. Družbi sta imeli možnost, da predložita nadaljnje pripombe v zvezi s tem. Vendar poznejše pripombe niso spremenile odločitve Komisije, da se zanaša na dostopna dejstva v zvezi s tema dvema proizvajalcema izvoznikoma. Posledično je bila posamezna stopnja dampinga izračunana le za enega tajvanskega proizvajalca izvoznika.

37. Ob upoštevanju navedenega je morala večina spodnjih ugotovitev v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga temeljiti na dostopnih dejstvih, zlasti na podatkih, ki sta jih predložila edini sodelujoči tajvanski proizvajalec izvoznik in en sodelujoči uvoznik, Eurostatovih podatkih in informacijah, ki jih je vložnik predložil v zahtevku za pregled. Uradnih tajvanskih statističnih podatkov o izvozu v tem primeru ni bilo mogoče uporabiti, saj zadevni izdelek predstavlja le majhen delež količin, prijavljenih v ustreznih postavkah harmoniziranega tarifnega sistema.

2.2 Damping uvoza v OPP

2.2.1 Normalna vrednost

38. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej preučila, ali je bila pri sodelujočem tajvanskem proizvajalcu izvozniku domača prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativna, tj. ali je bil celoten obseg take prodaje enak vsaj 5 % celotnega obsega ustreznega izvoza v Unijo.

39. Komisije je nato opredelila tiste vrste podobnih izdelkov, ki jih je družba prodala na notranjem trgu in so bile identične ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Unijo. Elementi, ki so se upoštevali pri opredelitvi vrst izdelkov, so bili i) vrsta pritrdilnih elementov, ii) razred jekla, uporabljenega kot surovina, iii) standard DIN pritrdilnih elementov, iv) premer pritrdilnih elementov in v) njihova dolžina.

40. Poleg tega je bilo preučeno, ali je domača prodaja sodelujočega proizvajalca izvoznika za posamezno vrsto izdelka reprezentativna, tj. ali je domača prodaja posamezne vrste izdelka enaka vsaj 5 % obsega prodaje iste vrste izdelka v Unijo. Nato je bilo za vrste izdelkov, ki so se prodajale v reprezentativnih količinah, preučeno, ali je bila taka prodaja opravljena v okviru običajnega poteka trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

41. Preiskava o tem, ali se lahko za domačo prodajo posamezne vrste izdelka, prodanega doma v reprezentativnih količinah, šteje, kot da je bila opravljena v okviru običajnega poteka trgovine, je bila opravljena z določitvijo deleža dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam za zadevno vrsto. Ko je bila doma prodana zadostna količina posamezne vrste izdelka in je bila prodaja opravljena v okviru običajnega poteka trgovine, je normalna vrednost vedno temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje celotne domače prodaje zadevne vrste v OPP.

42. Za preostale vrste izdelkov, katerih domača prodaja ni bila reprezentativna ali se niso prodajali v okviru običajnega poteka trgovine, je bila normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da sta se proizvodnim stroškom izvoženih vrst po potrebi dodala ustrezen delež za prodajo, splošne in upravne stroške ter ustrezna stopnja dobička na podlagi dejanskih podatkov o proizvodnji in prodaji podobnega izdelka v okviru običajnega poteka trgovine v skladu s prvim stavkom člena 2(6) osnovne uredbe.

2.2.2 Izvozna cena

43. Vse razen ene izvozne transakcije sodelujočega tajvanskega proizvajalca izvoznika na trg Unije so bile izvedene neposredno neodvisnim strankam. Zato je bila izvozna cena določena na podlagi cen, ki so se dejansko plačale ali se plačujejo za zadevni izdelek, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

44. Kadar je izvoz v Unijo potekal prek povezane trgovinske družbe, je bila izvozna cena za izvozno transakcijo določena na podlagi cene povezanega trgovca pri nadaljnji prodaji neodvisnim strankam v Uniji v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

2.2.3 Primerjava

45. Primerjava tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno je bila izvedena na podlagi cene franko tovarna in na enaki ravni trgovine. Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je izkazalo, da so vplivali na cene in primerljivost cen. Zato so bile, kadar je bilo to potrebno in upravičeno, izvedene ustrezne prilagoditve za razlike pri stroških prevoza, zavarovanja, manipuliranja, natovarjanja in drugih dodatnih stroških, finančnih stroških, stroških pakiranja, provizij ter rabatov.

2.2.4 Stopnja dampinga

46. V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila tehtana povprečna normalna vrednost glede na vrsto primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka. Glede na navedeno metodologijo je bilo ugotovljeno, da je sodelujoči izvoznik nadaljeval z dampinškimi praksami v OPP. Ob upoštevanju štirih mesecev od 12 mesecev OPP je damping znašal 22 %.

47. Opozoriti je treba, da je izračun dampinga na podlagi štirih mesecev OPP metodologija, ki jo Komisija običajno uporablja za preglede zaradi izteka ukrepa, pri katerih je treba ugotoviti, ali se damping nadaljuje oziroma ali obstaja verjetnost, da se bo ponovil. V pregledih zaradi izteka ukrepa res ni treba določiti stopnje dampinga za vse transakcije, saj je tak izračun potreben le za spremembo stopnje veljavnega protidampinškega ukrepa, kar ni namen pregleda zaradi izteka ukrepa. Izbrani štirje meseci so bili zadnji meseci vsakega četrtletja in zato so bili enakomerno porazdeljeni v 12-mesečnem OPP.

48. Po končnem razkritju je edini sodelujoči tajvanski proizvajalec izvoznik trdil, da so bile nekatere domače transakcije iz vprašalnika, ki so se upoštevale za izračun normalne vrednosti, dejansko namenjene za izvoz v Evropsko unijo in ne za domačo potrošnjo. Družba je trdila, da so bile te nadaljnje prodaje opravljene prek neodvisnih proizvajalcev pritrdilnih elementov ali trgovcev v Tajvanu.

49. Opozoriti je treba, da te trditve ne podpirajo dokazi o izvozu tega blaga v Evropsko unijo. Trditev je bila zato zavrnjena.

50. Ob upoštevanju uporabe člena 18 osnovne uredbe stopnja dampinga za preostala vzorčena proizvajalca izvoznika ni bila izračunana. Vendar je bil po podatkih iz zahtevka za pregled uvoz iz Tajvana domnevno dampinški, pri čemer naj bi stopnje znašale od 14 % do 50 %. Na voljo ni nobenih informacij, ki bi prispevale k drugačnemu sklepu. Poleg tega dejstvo, da je bilo za edino preiskovano družbo ugotovljeno, da izvaja damping na trgu Unije, in da je povprečna cena zadevnega izdelka, uvoženega iz Tajvana, nižja od povprečne izvozne cene navedene družbe, potrjuje obstoj dampinga na ravni države na podlagi preverjenih informacij.

2.3 Razvoj uvoza v primeru razveljavitve ukrepov

51. Poleg analize obstoja dampinga v OPP je bila verjetnost ponavljanja dampinga preučena tudi za Tajvan.

52. V zvezi s tem so bili analizirani naslednji dejavniki: prosta zmogljivost tajvanskih proizvajalcev izvoznikov, privlačnost trga Unije za tajvanske proizvajalce in njihov izvoz v tretje države.

2.3.1 Prosta zmogljivost izvoznikov

53. Ker o tajvanski industriji PENJ ni veliko razpoložljivih javnih informacij, naslednji sklepi o prosti zmogljivosti izvoznikov temeljijo zlasti na informacijah iz zahtevka za pregled in informacijah, pridobljenih med preveritvenimi obiski. Po podatkih iz zahtevka za pregled so novi tajvanski proizvajalci PENJ vlagali v novo opremo, da bi povečali svojo proizvodno zmogljivost. Poleg tega je preveritev pokazala, da se za naložbe v zmogljivost pričakuje, da se bodo leta 2011 povečale za 12 % v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave. V OPP je prosta zmogljivost sodelujočega proizvajalca znašala 7 % celotne proizvodne zmogljivosti. Za ravni zalog je bilo ugotovljeno, da so zelo nizke, saj je sodelujoča družba zadevni izdelek proizvajala le po naročilu.

2.3.2 Privlačnost trga Unije

54. Privlačnost trga Unije je mogoče ponazoriti z dejstvom, da uvedba protidampinških ukrepov ni vplivala na širitev tajvanskega izvoza v Unijo. Po Eurostatovih podatkih in preverjenih podatkih o uvozu je bil obseg uvoza iz Tajvana precej stabilen med letom 2007 in OPP, vendar se je vrednost tega uvoza v istem obdobju zmanjšala za 16 %. Iz tega izhaja, da se je povprečna prodajna cena PENJ s poreklom iz Tajvana v OPP znižala. To dokazuje, da so tajvanski izvozniki kljub veljavnim ukrepom še vedno lahko ohranili obseg izvoza in dodatno znižali svoje cene.

55. Glede tega je ena tajvanska zainteresirana stran poudarila, da znižanje tajvanskih izvoznih cen ni posledica sovražnega gibanja cen izvoznika, ampak je sledilo razvoju cen glavne surovine, tj. žičniške palice. Opozoriti je treba, da je znižanje cen surovin podobno vplivalo na vse proizvajalce pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla. Vendar se sklep, da ostaja trg Unije privlačen za tajvanske izvoznike, ne spremeni, saj so uspeli ohraniti obseg svojega izvoza kljub veljavnim protidampinškim ukrepom.

2.3.3 Izvozne cene za tretje države

56. V zvezi s tajvanskim izvozom v tretje države je treba opozoriti, da podatki o tajvanskem izvozu, ki jih je bilo mogoče analizirati, zadevajo celotne oznake HS. V primerjavi s statističnimi podatki o uvozu EU na ravni TARIC zadevni izdelek predstavlja približno 2,6% obsega znotraj teh oznak HS. Zato so ti podatki brez pomena kot vir informacij o obsegu in cenah izvoza zadevnega izdelka iz Tajvana v tretje države. Vendar preverjeni podatki o izvozu, pridobljeni od treh vzorčenih tajvanskih izvoznikov, kažejo na zmanjšanje obsega izvoza v tretje države. To kaže na dejstvo, da je tajvanski izvoz bolj usmerjen v EU.

57. Opozoriti je treba tudi, da informacije, ki jih je predložil sodelujoči tajvanski izvoznik, kažejo, da je prodajna cena na enoto za 10 % višja pri prodaji v Unijo v primerjavi z drugimi državami in da obseg izvoza v druge države predstavlja le 20 % obsega izvoza v Unijo.

2.4 Sklep o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga

58. Na podlagi navedenih ugotovitev je mogoče skleniti, da je izvoz iz Tajvana še vedno dampinški in da bi se damping na trgu Unije ob ukinitvi sedanjih protidampinških ukrepov verjetno nadaljeval. Ob upoštevanju sedanje proste zmogljivosti v Tajvanu in privlačnosti trga Unije se dejansko zdi, da obstaja spodbuda za tajvanske proizvajalce izvoznike, da v primeru izteka sedanjega ukrepa povečajo svoj izvoz na trg Unije po dampinških cenah.

D. OPREDELITEV INDUSTRIJE UNIJE

1. Proizvodnja Unije

59. Za določitev celotne proizvodnje Unije so bile uporabljene vse razpoložljive informacije o proizvajalcih Unije, vključno z informacijami iz zahtevka za pregled in podatki, ki so bili zbrani od proizvajalcev Unije pred začetkom preiskave in po njem.

60. Na podlagi tega se je ocenilo, da je proizvodnja Unije v OP znašala približno 63 000 ton. Ta podatek vključuje proizvodnjo vseh proizvajalcev Unije, ki so se javili, in ocenjen obseg proizvodnje proizvajalcev, ki se v postopku niso javili.

61. Kot je navedeno v uvodni izjavi (11), je bilo vzorčenje uporabljeno za preiskovanje proizvajalcev Unije. Od 12 proizvajalcev, ki so predložili informacije za izbiro vzorca, je bil izbran vzorec šestih proizvajalcev. Pozneje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (17), en proizvajalec ni sodeloval. Sodelujoče vzorčene družbe so predstavljale približno 31 % celotne ocenjene proizvodnje Unije.

2. Industrija Unije

62. Za vse proizvajalce Unije iz uvodne izjave (59) se šteje, da predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe, pri čemer bodo v nadaljnjem besedilu navedeni kot „industrija Unije“.

E. POLOŽAJ TRGA UNIJE

1. Uvodna opomba

63. Pri oceni obsega in cenovnih trendov so bili uporabljeni Eurostatovi statistični podatki o uvozu za oznake KN 7318 12 10, 7318 14 10, 7318 15 30, 7318 15 51, 7318 15 61 in 7318 15 70, skupaj s podatki iz zahtevka za pregled in podatki, zbranimi od proizvajalcev Unije pred začetkom pregleda in po njem ter podprtimi s preverjenimi izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

2. Potrošnja Unije

64. Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije v Uniji, vzetega iz zahtevka za pregled in podprtega s preverjenimi podatki, pridobljenimi od sodelujočih vzorčenih proizvajalcev, in obsega uvoza na podlagi Eurostatovih podatkov.

65. Na podlagi tega se je potrošnja Unije razvijala tako:

Razpredelnica 1

2007 | 2008 | 2009 | OPP |

Celotna potrošnja Unije (v tonah) | 123 224 | 120 598 | 101 143 | 121 402 |

Indeks (2007 = 100) | 100 | 98 | 82 | 99 |

66. Med letom 2007 in OPP je potrošnja Unije ostala razmeroma stabilna. Vendar se je med letoma 2007 in 2009 zaradi svetovnih negativnih učinkov finančne krize znatno zmanjšala, in sicer za 18 % Med letom 2009 in OPP si je potrošnja Unije spet opomogla, saj se je povečala za 20 %.

3. Obseg, tržni delež in cene uvoza iz zadevnih držav

3.1 Kumulacija

67. Za oceno kumulacije uvoza zadevnih držav je bil na podlagi pogojev iz člena 3(4) osnovne uredbe preučen položaj obeh držav.

68. Ugotovljeno je bilo, da je bil obseg uvoza LRK in Tajvana nad pragom de minimis iz člena 5(7) osnovne uredbe in da ni bil zanemarljiv. Poleg tega je bil za obseg uvoza iz teh dveh držav med obravnavanim obdobjem značilen precej podoben trend, pri čemer se je med letoma 2007 in 2009 zmanjšal, v OPP pa povečal. Kar zadeva povprečne uvozne cene, je razvoj cen kitajskega uvoza, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (32), pokazal, da se je povprečna uvozna cena po Eurostatovih podatkih zvišala. Vendar je podrobnejša analiza pokazala, da se je cena PENJ, ki so prijavljeni pod oznako KN in predstavljajo večino celotne uvožene količine v OPP, v obravnavanem obdobju znižala za 24 %. Tajvanske cene so se v obravnavanem obdobju znižale, najnižjo raven pa so dosegle v OPP. Preiskava je pokazala tudi, da so bili konkurenčni pogoji med zadevnimi izvajalci podobni. Zato se je štelo, da so bili pogoji za kumulacijo izpolnjeni.

3.2 Dampinški uvoz iz LRK in Tajvana

69. Uvoz iz LRK in Tajvana se je v obravnavanem obdobju razvijal tako:

Razpredelnica 2

2007 | 2008 | 2009 | OPP |

Obseg uvoza iz zadevnih držav (v tonah) | 8 559 | 6 636 | 6 154 | 8 795 |

Indeks (2007 = 100) | 100 | 78 | 72 | 103 |

Tržni delež uvoza iz zadevnih držav | 6,9 % | 5,5 % | 6,1 % | 7,2 % |

Indeks (2007 = 100) | 100 | 79 | 88 | 104 |

Povprečna cena uvoza iz zadevnih držav (v EUR/tono) | 4 998 | 4 709 | 4 656 | 4 730 |

Indeks (2007 = 100) | 100 | 94 | 93 | 95 |

70. Kot je prikazano v razpredelnici, se je obseg uvoza s poreklom iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju povečal za 3 %. V obdobju 2008–2009 je v skladu z razvojem potrošnje prišlo do upada. Vendar to zmanjšanje ni bilo tako izrazito kot zmanjšanje potrošnje v istem obdobju. Med letom 2009 in OPP se je uvoz spet povečal, in sicer za kar 43 %.

71. Povprečne uvozne cene so se v obravnavanem obdobju znižale za 5 %. Kar zadeva obseg, so bile tudi uvozne cene leta 2009 na najnižji ravni, vendar so se pozneje nekoliko zvišale.

72. V obravnavanem obdobju je tržni delež dampinškega uvoza sledil razvoju potrošnje in ostal stabilen na približno 7 %.

3.3 Nelojalno nižanje prodajnih cen

73. Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov in omejenega sodelovanja tajvanskih proizvajalcev izvoznikov je količina razpoložljivih informacij o vrstah PENJ, ki so se izvažale v Unijo, zelo omejena. Zaradi tega in dejstva, da zadevni izdelek zajema veliko različnih vrst PENJ z velikimi razlikami v ceni (cene na enoto v kategoriji lesnih vijakov se lahko na primer razlikujejo za 30-krat), ni bilo mogoče izvesti pomenljive primerjave cen za namen določitve stopenj nelojalnega nižanja. Primerjava tehtane povprečne prodajne cene industrije Unije, zaračunane nepovezanim strankam v Uniji in prilagojene na raven franko tovarna, in povprečne uvozne cene CIF zadevnih držav iz Eurostatovih podatkov ni pokazala nobenih znakov nelojalnega nižanja v OPP. Kar zadeva Tajvan, je edini sodelujoči proizvajalec izvoznik izvažal posebno vrsto PENJ, katere proizvodnja v Uniji je zelo omejena. Ker ni bilo ujemajočih se vrst izdelkov, za to družbo zato ni bilo mogoče izračunati nelojalnega nižanja za vsako vrsto posebej.

4. Gospodarski položaj industrije Unije

4.1 Uvodne opombe

74. Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe preučila vse gospodarske dejavnike in indekse, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

75. Zaradi uporabe vzorčenja so bili kazalci škode določeni delno za industrijo Unije kot celoto, delno pa le za vzorčene proizvajalce Unije. Analiza škode glede makroekonomskih podatkov, kot so tržni delež, proizvodnja, zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, rast, zaloge, zaposlenost ter produktivnost, temelji na podatkih celotne industrije Unije. Sicer so bili uporabljeni podatki glede vzorčenih proizvajalcev Unije (cene transakcij, naložbe in donosnost naložb, plače, dobičkonosnost, denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala).

4.2 Proizvodnja

76. Spodnja Razpredelnica kaže, da se je proizvodnja v obravnavanem obdobju zmanjšala za 17 %. Proizvodnja industrije Unije se je v skladu z zmanjšanim povpraševanjem med letoma 2007 in 2009 najprej znatno zmanjšala za 24 %, nato pa se je med letom 2009 in OPP nekoliko povečala, in sicer za 10 %.

Razpredelnica 3

2007 | 2008 | 2009 | OPP |

Proizvodnja (v tonah) | 74 514 | 69 514 | 56 396 | 62 213 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 93 | 76 | 83 |

Vir: mikropodatki.

4.3 Zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

77. Proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 13 %, stopnja izkoriščenosti zmogljivosti pa se je med letom 2007 in OPP v skladu z razvojem proizvodnje nekoliko znižala, in sicer za 4 %.

Razpredelnica 4

2007 | 2008 | 2009 | OPP |

Proizvodna zmogljivost (v tonah) | 148 039 | 140 743 | 127 200 | 128 881 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 95 | 86 | 87 |

Izkoriščenost zmogljivosti | 50 % | 49 % | 44 % | 48 % |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 98 | 88 | 96 |

Vir: mikropodatki.

4.4 Zaloge

78. Raven končnih zalog industrije Unije se je leta 2008 v primerjavi z letom 2007 znižala, nato pa je med letom 2008 in OPP ostala stabilna. Raven zalog se je v OPP nekoliko zvišala, vendar je bila še vedno za 26 % nižja kot leta 2007.

Razpredelnica 5

2007 | 2008 | 2009 | OPP |

Končne zaloge (v tonah) | 9 688 | 7 465 | 6 964 | 7 139 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 77 | 72 | 74 |

Vir: makropodatki.

4.5 Obseg prodaje

79. Prodaja industrije Unije nepovezanim strankam na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 25 %. Obseg prodaje se je med letoma 2007 in 2009 zmanjšal za 28 %, najnižjo raven pa je dosegel leta 2009. Vendar si je obseg prodaje v OPP opomogel in se v primerjavi z ravnmi iz leta 2009 povečal za 5 %. Opozoriti je treba, da je bilo to povečanje veliko manjše od povečanja povpraševanja (20 %) v istem obdobju.

Razpredelnica 6

2007 | 2008 | 2009 | OPP |

Obseg prodaje EU nepovezanim strankam (v tonah) | 62 326 | 56 042 | 44 627 | 46 851 |

Indeks (2007 = 100) | 100 | 90 | 72 | 75 |

Vir: makropodatki.

4.6 Tržni delež

80. Tržni delež industrije Unije se je med letom 2007 in OPP postopno zmanjšal za 12 odstotnih točk.

Razpredelnica 7

2007 | 2008 | 2009 | OPP |

Tržni delež industrije Unije | 50,6 % | 46,5 % | 44,1 % | 38,6 % |

Indeks (2007 = 100) | 100 | 92 | 87 | 76 |

Vir: makropodatki.

4.7 Rast

81. Kot je prikazano v razpredelnici 1 v uvodni izjavi (65), se je potrošnja Unije med letoma 2007 in 2009 zmanjšala, nato pa se je povečala na skoraj enako raven kot leta 2007. Vendar je industrija Unije v obravnavanem obdobju izgubila 12 odstotnih točk, medtem ko je tržni delež zadevnega uvoza uspel ostati stabilen.

4.8 Zaposlenost

82. Raven zaposlenosti v industriji Unije se je med letom 2007 in OPP znižala za 7 %.

Razpredelnica 8

2007 | 2008 | 2009 | OPP |

Zaposlenost na področju zadevnega izdelka (število oseb) | 954 | 1 007 | 863 | 886 |

Indeks (2007 = 100) | 100 | 106 | 90 | 93 |

Vir: makropodatki.

4.9 Produktivnost

83. Produktivnost delovne sile v industriji Unije, merjena s proizvodnjo na zaposleno osebo na leto, se je med letom 2007 in OPP zmanjšala za 10 %. Najnižjo raven je dosegla leta 2009, v OPP pa si je opomogla.

Razpredelnica 9

2007 | 2008 | 2009 | OPP |

Produktivnost (v tonah na zaposlenega) | 78,1 | 69 | 65,3 | 70,2 |

Indeks (2007 = 100) | 100 | 88 | 84 | 90 |

Vir: makropodatki.

4.10 Prodajne cene in dejavniki, ki vplivajo na domače cene

84. Prodajne cene industrije Unije na enoto so se med letoma 2007 in 2009 znatno znižale, in sicer za 50 %. To je bila delno posledica znatnega zmanjšanja stroškov surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo PENJ. Prodajne cene so si v OPP opomogle, vendar so bile v primerjavi z letom 2009 še vedno 35 % nižje od prodajnih cen, ki so prevladovale na začetku obravnavanega obdobja.

85. Preiskava je pokazala, da je znižanje prodajnih cen med letoma 2007 in 2009 delno odražalo učinek gospodarske krize, ki je v navedenem obdobju privedla do zmanjšanja stroškov za 28 %. To zmanjšanje je odražalo zlasti razvoj cen niklja, tj. glavne surovine, ki se uporablja v proizvodnji pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla. Vendar je preiskava pokazala, da je poleg negativnega učinka finančne krize na prodajne cene k znižanju prispeval tudi uvoz, zlasti iz tretjih držav, ki se je na trgu Unije razširil kljub nizki potrošnji in izvajal pritisk na cene osnovnih vrst izdelkov, ki jih proizvaja in prodaja industrija Unije, ki je bila prisiljena znižati svoje prodajne cene za več, kot so se zmanjšali stroški. To je privedlo do znatnega poslabšanja učinkovitosti industrije Unije v tem obdobju. Čeprav so se prodajne cene v OPP v primerjavi z letom 2009 zvišale, njihova raven ni zadostovala, da bi krila vse stroške in omogočila industriji Unije, da ustvari ustrezno stopnjo dobička.

86. Prodajne cene iz spodnje razpredelnice so povprečne cene na tono, ki so precej odvisne od ponudbe. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (73), se lahko cene znotraj nekaterih kategorij PENJ razlikujejo celo do 30-krat.

Razpredelnica 10

2007 | 2008 | 2009 | OPP |

Povprečne prodajne cene (v EUR/tono) | 5 842 | 4 437 | 2 914 | 3 803 |

Indeks (2007 = 100) | 100 | 76 | 50 | 65 |

Vir: mikropodatki.

4.11 Plače

87. Med letom 2007 in OPP so se povprečne plače zaposlenega zmanjšale za 12 %.

Razpredelnica 11

2007 | 2008 | 2009 | OPP |

Letni stroški dela na zaposlenega (v 1 000 EUR) | 47 | 44 | 41 | 42 |

Indeks (2007 = 100) | 100 | 94 | 87 | 88 |

Vir: mikropodatki.

4.12 Naložbe

88. Industrija Unije je leta 2008 veliko vlagala v proizvodnjo PENJ v primerjavi z drugimi leti obravnavanega obdobja. Po tem letu so se naložbe zmanjšale.

Razpredelnica 12

2007 | 2008 | 2009 | OPP |

Neto naložbe (v 000 EUR) | 2 504 | 9899 | 3 087 | 2 299 |

Indeks (2007 = 100) | 100 | 395 | 123 | 92 |

Vir: mikropodatki.

4.13 Dobičkonosnost in donosnost naložb

89. Kot je navedeno v uvodni izjavi (85), je preiskava pokazala, da je bila cena industrije Unije ne glede na to, da je znižanje prodajnih cen delno odražalo zmanjšanje stroškov, pod pritiskom uvoza PENJ in ni omogočala kritja vseh stroškov, nastalih pri proizvodnji in prodaji PENJ. To je privedlo do znatnega poslabšanja dobičkonosnosti, ki je bila leta 2007 pozitivna, pozneje pa negativna, kot je prikazano v spodnji preglednici.

90. Donosnost naložb („DN“) se je z 29 % leta 2007 znatno zmanjšala na –17 % v OPP.

Razpredelnica 13

2007 | 2008 | 2009 | OPP |

Neto dobiček prodaje EU nepovezanim strankam (% neto prodaje) | 7 % | –9 % | –36 % | –3 % |

DN (neto dobiček v % neto knjigovodske vrednosti naložb) | 29 % | –16 % | –41 % | –17 % |

Vir: mikropodatki.

4.14 Denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala

91. Neto denarni tok iz poslovanja se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšal. Najnižjo raven je dosegel leta 2009, potem pa se je rahlo povečal. Vendar je bil denarni tok v OPP še vedno znatno manjši kot leta 2007.

Razpredelnica 14

2007 | 2008 | 2009 | OPP |

Denarni tok (v 000 EUR) | 15 899 | –698 | –12 357 | –8 271 |

Indeks (2007 = 100) | 100 | –4 | –78 | –52 |

Vir: mikropodatki.

4.15 Višina stopnje dampinga

92. Na podlagi podatkov, pridobljenih iz zahtevka za pregled in od edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika v Tajvanu, se je znaten damping kljub veljavnim ukrepom nadaljeval pri stopnjah od 13,6 % do 61,8 % za LRK ter od 14 % do 50 % za Tajvan. Učinka dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega.

4.16 Okrevanje od učinkov preteklega dampinga

93. Skoraj vsi preučeni kazalci kažejo na poslabšanje gospodarskega in finančnega položaja industrije Unije po letu 2007. Uvoz iz zadevnih držav se je kljub veljavnim ukrepom nekoliko povečal, njegov tržni delež pa je uspel ostati stabilen. Ko je finančna kriza leta 2009 vplivala na splošno povpraševanje v Uniji in so bile prodajne cene pod pritiskom, so proizvajalci Unije izgubili znaten del svojih strank. Le nekateri proizvajalci Unije so lahko povečali obseg svoje proizvodnje, tako da so proizvajali drugačno vrsto pritrdilnih elementov (npr. pritrdilne elemente iz ogljikovega jekla), in imeli koristi od ekonomije obsega, s čimer so lahko nadomestili izgubo obsega prodaje, nastalo pri poslovanju s PENJ. Proizvajalci Unije so si hkrati prizadevali za zvišanje svojih naložb, da bi izboljšali učinkovitost proizvodnje. V OPP je industrija Unije uspela izboljšati svojo učinkovitost, čeprav je še vedno ustvarjala izgubo. Glede na zelo nizko raven izkoriščenosti zmogljivosti, ki je predvidena, se položaj verjetno ne bo izboljšal.

5. Učinek dampinškega uvoza in drugih dejavnikov

5.1 Učinek dampinškega uvoza

94. Preiskava je pokazala, da se je uvoz iz LRK in Tajvana v obravnavanem obdobju kljub veljavnim ukrepom in zmanjšanja potrošnje v Uniji v obravnavanem obdobju nekoliko povečal ter ohranil stabilen tržen delež.

95. Kot je navedeno v uvodni izjavi (73), zaradi pomanjkanja informacij o vrstah, ki so jih izvažali kitajski in tajvanski proizvajalci izvozniki, ter velike razlike v cenah različnih vrst izdelkov v okviru te povprečne cene ni bilo mogoče izvesti pomenljive primerjave cen med uvoznimi cenami zadevnih držav in prodajnimi cenami industrije Unije na trgu Unije. Izvoznih cen edinega sodelujočega tajvanskega proizvajalca dejansko ni bilo mogoče pomenljivo primerjati s cenami vzorčenih proizvajalcev Unije, saj ni bilo ujemajočih se podobnih vrst izdelkov.

96. Po končnem razkritju je sodelujoči tajvanski proizvajalec iz uvodne izjave (22) trdil, da njegov izvoz ni povzročil škode vložniku, saj proizvaja vrste PENJ, ki jih v omejenih količinah proizvajajo le redki proizvajalci Unije. Glede tega je treba najprej opozoriti, da je ocena škode izvedena za industrijo Unije kot celoto in ne le za vložnika. Poleg tega so ukrepi veljavni za obseg izdelka, kot je določen v prvotni preiskavi, in kot je razloženo v uvodni izjavi (21) obsega izdelka v okviru pregleda zaradi izteka ukrepa ni mogoče spremeniti.

5.2 Učinek gospodarske krize

97. Zaradi pozitivnih gospodarskih pogojev, ki so leta 2007 prevladovali v industriji jekla in povezanih industrijah, je bila industrija Unije v razmeroma dobrem gospodarskem položaju, ko se je konec leta 2008 začela gospodarska kriza. Nekateri proizvajalci so kljub stagniranju trga, zlasti leta 2009, nadaljevali z naložbami v zamenjavo zastarelih strojev in opreme, da bi zmanjšali stroške proizvodnje in povečali svojo konkurenčnost glede na dampinški uvoz iz zadevnih držav in nenadno povečanje nizkocenovnega uvoza iz drugih tretjih držav. Poleg tega so bili proizvajalci Unije, ko je bil ugotovljen upad povpraševanja, soočeni tudi s precejšnjo pogajalsko močjo velikih distributerjev, ki so začeli izvajati večji pritisk na cene, kar je negativno vplivalo na gospodarski položaj industrije Unije.

5.3 Uvoz iz drugih držav

98. Analiziran je bil tudi učinek uvoza iz drugih tretjih držav. Njihov skupni obseg uvoza se je v obravnavanem obdobju povečal za 26 %, in sicer s približno 52 000 ton na približno 66 000 ton. Hkrati so se povprečne uvozne cene v obravnavanem obdobju znižale za 28 %, zaradi česar se je njihov tržni delež povečal, in sicer s 42,5 % leta 2007 na 54,2 % v OPP.

99. Večina uvoza iz drugih tretjih držav očitno prihaja iz Indije, Filipinov in Malezije. Uvoz iz teh treh držav je v OPP predstavljal 36 % celotnega tržnega deleža.

100. Uvoz iz Indije se je v obravnavanem obdobju povečal za 141 %, in sicer s približno 8 000 ton leta 2007 na skoraj 20 000 ton v OPP. Povprečne uvozne cene so se v istem obdobju znižale za 32 % in so bile znatno pod povprečno prodajno ceno industrije Unije v OPP. Posledično so indijski izvozniki povečali svoj tržni delež s 6,7 % leta 2007 na 16,4 % v OPP.

101. Uvoz iz Filipinov kaže podoben trend kot uvoz iz Indije, saj se je v obravnavanem obdobju povečal za 129 %, in sicer s približno 6 000 ton leta 2007 na skoraj 14 000 ton v OPP. Povprečne uvozne cene so se v istem obdobju znižale za 38 % in so nelojalno znižale povprečne prodajne cene industrije Unije v OPP. Posledično se je filipinski tržni delež povečal s 4,9 % leta 2007 na 11,4 % v OPP.

102. Kar zadeva uvoz iz Malezije, je tržni delež malezijskih izvoznikov kljub trendu zmanjševanja uvoza v obravnavanem obdobju (–27 %) še vedno znašal 8,2 % v OPP. Poleg tega so bile na začetku obravnavanega obdobja povprečne uvozne cene iz Malezije po Eurostatovih podatkih višje od uvoznih cen zadevnih držav, vendar so bile v drugem delu znatno nižje.

103. Na koncu se zdi, da so izvozniki v drugih tretjih državah, zlasti Indiji, Filipinih in Maleziji, ustvarili dobiček od obstoja protidampinških ukrepov proti LRK in Tajvanu. V drugem delu obravnavanega obdobja se je uvoz iz Indije in Filipinov več kot podvojil po cenah, ki so bile nižje od cen LRK in Tajvana, medtem ko se je uvoz iz Malezije zmanjšal. Ta dodaten pritisk na cene je imel nadaljnji negativen učinek na industrijo Unije, katere dobički in drugi finančni kazalniki so se od leta 2008 zelo poslabšali. Tako je razvoj uvoza, zlasti iz Indije in Filipinov, vsekakor prispeval k izgubi tržnega deleža industrije Unije in poslabšanju njenega finančnega stanja.

Razpredelnica 15

2007 | 2008 | 2009 | OPP |

Obseg uvoza iz drugih držav (v tonah) | 52 339 | 57 920 | 50 362 | 65 756 |

Indeks (2007 = 100) | 100 | 111 | 96 | 126 |

Tržni delež uvoza iz drugih držav | 42,5 % | 48,0 % | 49,8 % | 54,2 % |

Cena uvoza iz drugih držav (v EUR/tono) | 5 830 | 4 993 | 4 384 | 4 196 |

Indeks (2007 = 100) | 100 | 86 | 75 | 72 |

2007 | 2008 | 2009 | OPP |

Obseg uvoza iz Indije (v tonah) | 8 282 | 13 667 | 16 776 | 19 945 |

Indeks (2007 = 100) | 100 | 165 | 203 | 241 |

Tržni delež uvoza iz Indije | 6,7 % | 11,3 % | 16,6 % | 16,4 % |

Cena uvoza iz Indije (v EUR/tono) | 4 632 | 3 758 | 3 123 | 3 164 |

Indeks (2007 = 100) | 100 | 81 | 67 | 68 |

2007 | 2008 | 2009 | OPP |

Obseg uvoza iz Filipinov (v tonah) | 6 048 | 7 046 | 5 406 | 13 854 |

Indeks (2007 = 100) | 100 | 117 | 89 | 229 |

Tržni delež uvoza iz Filipinov | 4,9 % | 5,8 % | 5,3 % | 11,4 % |

Cena uvoza iz Filipinov (v EUR/tono) | 5 685 | 4 645 | 3 474 | 3 505 |

Indeks (2007 = 100) | 100 | 82 | 61 | 62 |

2007 | 2008 | 2009 | OPP |

Obseg uvoza iz Malezije (v tonah) | 13 548 | 13 712 | 9 810 | 9 933 |

Indeks (2007 = 100) | 100 | 101 | 72 | 73 |

Tržni delež uvoza iz Malezije | 11,0 % | 11,4 % | 9,7 % | 8,2 % |

Cena uvoza iz Malezije (v EUR/tono) | 5 062 | 4 203 | 2 963 | 3 068 |

Indeks (2007 = 100) | 100 | 83 | 59 | 61 |

6. Sklep

104. Medtem ko je potrošnja Unije v obravnavnem obdobju ostala precej stabilna, je industrija Unije v istem obdobju izgubila 25 % obsega prodaje v Uniji, kar je privedlo do izgube tržnega deleža s 50,6 % leta 2007 na 38,6 % v OPP. Hkrati je tržni delež dampinškega uvoza iz zadevnih držav uspel ostati stabilen.

105. Kljub obstoju protidampinških ukrepov se je med letom 2007 in OPP večina kazalcev škode razvijala negativno: obseg proizvodnje se je zmanjšal za 17 %, obseg prodaje pa za 25 %, zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti sta upadli, sledilo pa jima je znižanje ravni zaposlenosti in produktivnosti. Dobičkonosnost se je zmanjšala s 7 % leta 2007 na –3 % v OPP, podobno pa se je zmanjšal tudi denarni tok.

106. Sklene se, da se je položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju na splošno poslabšal in da je bila ta ob koncu OPP v ranljivem položaju, pri čemer sta njeno prizadevanje, da bi ohranila obseg prodaje in dovolj visoko raven cen, oteževala vse večji dampinški uvoz iz zadevnih držav in nizkocenovni uvoz iz drugih tretjih držav.

F. VERJETNOST NADALJEVANJA ŠKODE

1. Povezava med obsegom izvoza in cenami zadevnih držav za tretje države ter obsegom izvoza in cenami za Unijo

107. Ker kitajski izvozniki niso sodelovali, ni nobenih razpoložljivih informacij o njihovih izvoznih cenah za druge trge. Kar zadeva Tajvan, so povprečne izvozne cene za tretje države na podlagi podatkov, pridobljenih od preverjenih družb, nižje od cen, ki se zaračunavajo na trgu Unije. Zato se šteje, da bi iztek ukrepov spodbudil tajvanske izvoznike, da bi znatno količino izvoza iz drugih tretjih držav preusmerili na privlačnejši trg Unije.

2. Neizkoriščena zmogljivost v zadevnih državah

108. Na podlagi razpoložljivih informacij se zdi, da v LRK in Tajvanu obstaja velika proizvodna zmogljivost, pri čemer sta obe državi zmožni hitro povečati obseg svoje proizvodnje. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je uvedba protidampinških ukrepov na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla iz LRK leta 2009[10] privedla do upada kitajskega uvoza in proste zmogljivosti, ki bi jo bilo mogoče uporabiti za proizvodnjo PENJ. Poleg tega je treba omeniti, da so bili v okviru nedavno zaključene preiskave o izogibanju ukrepi, uvedeni na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa in jekla s poreklom iz LRK, razširjeni na uvoz, poslan iz Malezije[11]. Zato obstaja zmogljivost za znatno povečanje izvoznih količin v EU, zlasti ker ni kazalnikov, da bi lahko trgi tretjih držav ali notranji trg absorbiral morebitno dodatno proizvodnjo.

3. Sklep

109. Jasno je, da imajo proizvajalci v zadevnih državah možnost znatno povečati obseg svojega uvoza na trg EU. Poleg tega se v zvezi s Tajvanom zdi, da so izvozne cene za tretje države nižje od cen, ki se zaračunavajo na trgu Unije, kar povečuje verjetnost, da bo ob odsotnosti ukrepov delež izvoza v tretje države preusmerjen na trg EU. To bi verjetno negativno vplivalo na gospodarski položaj industrije Unije.

110. Iz navedenega je razvidno, da industrija Unije ostaja v občutljivem položaju. Posledica izpostavljenosti industrije Unije povečanemu obsegu uvoza iz zadevnih držav po dampinških cenah bi bila verjetno dodatno poslabšanje njene prodaje, tržnega deleža, prodajnih cen in posledično tudi poslabšanje finančnega stanja. Na podlagi tega se sklene, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila poslabšanje že tako ranljivega položaja in bi se znatna škoda industriji Unije nadaljevala.

G. INTERES UNIJE

1. Uvod

111. V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali bi bila ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Pri določitvi interesa Unije so bili upoštevani različni vključeni interesi, tj. interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

112. Opozoriti je treba, da se v prvotni preiskavi uvedba ukrepov ni štela za nasprotno interesu Unije. Poleg tega dejstvo, da je sedanja preiskava pregled, tj. analiza položaja, v katerem že veljajo protidampinški ukrepi, omogoča oceno kakršnega koli nesorazmernega negativnega učinka sedanjih protidampinških ukrepov na zadevne strani.

113. Na podlagi tega je bilo preučeno, ali kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja škodljivega dampinga obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da v tem posebnem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Unije.

2. Interes industrije Unije

114. Industrija Unije dokazuje, da je strukturno sposobna preživeti. To je bilo potrjeno s precej trdnim gospodarskim položajem, ki je bil ugotovljen na začetku obravnavanega obdobja. Vendar je industrija Unije v obravnavanem obdobju izgubila obseg prodaje in tržni delež, prodajne cene so se znižale, uvoz iz zadevnih držav pa se je kljub veljavnim ukrepom nekoliko povečal. Finančno stanje industrije Unije se je v istem obdobju poslabšalo, pri čemer je začela ustvarjati izgubo. Brez obstoja ukrepov bi bila industrija Unije po vsej verjetnosti v še slabšem položaju.

3. Interes uvoznikov/uporabnikov

115. Nobeden od 20 kontaktiranih uporabnikov se ni javil k sodelovanju. Opozoriti je treba, da je v prvotni preiskavi sodeloval le en uporabnik, pri čemer je bilo sklenjeno, da lahko uporabniki dobijo izdelek v preiskavi ne le od zadevnih držav, ampak tudi od drugih virov dobave. Poleg tega je bilo glede na neznaten učinek PENJ na stroške izdelkov na koncu proizvodne verige sklenjeno, da ukrepi ne bi imeli škodljivega učinka na uporabniško industrijo.

116. Le eden od treh vzorčenih uvoznikov je izpolnil vprašalnik. Njegov delež uvoza iz zadevnih držav je bil zelo omejen, pri čemer je v OPP znašal 1,1 %. Poleg tega je preiskava pokazala, da je uvoznik dosegel zdravo stopnjo dobičkonosnosti (med 5 % in 10 %), medtem ko je bil delež zadevnega izdelka v povezavi s celotno dejavnostjo družbe pod 10 %. Posledično se lahko sklene, da bi imelo nadaljevanje ukrepov na tega uvoznika zelo omejen učinek.

4. Sklep

117. Glede na navedeno se sklene, da ni tehtnih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi sedanjih protidampinških ukrepov.

H . PROTIDAMPINŠKI UKREPI

118. Vse strani so bile obveščene o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti ohranitev veljavnih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil odobren tudi rok za predložitev pripomb. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, kjer je bilo to upravičeno.

119. Na podlagi navedenega se v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe sklene, da je treba ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana ter so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 1890/2005 –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

120. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN 7318 12 10, 7318 14 10, 7318 15 30, 7318 15 51, 7318 15 61 in 7318 15 70, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana.

121. Stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije, pred plačilom dajatve, za izdelke, ki jih proizvajajo spodaj navedene družbe, so:

Država | Družbe | Stopnja protidampinške dajatve (%) | Dodatna oznaka TARIC |

Ljudska republika Kitajska | Tengzhou Tengda Stainless Steel Product Co. Ltd., Tengzhou City | 11,4 | A650 |

Tong Ming Enterprise (Jiaxing) Co. Ltd., Zhejiang | 12,2 | A651 |

Vse druge družbe | 27,4 | A999 |

Tajvan | Arrow Fasteners Co. Ltd., Taipei | 15,2 | A653 |

Jin Shing Stainless Ind. Co. Ltd, Tao Yuan | 8,8 | A654 |

Min Hwei Enterprise Co. Ltd, Pingtung | 16,1 | A655 |

Tong Hwei Enterprise, Co. Ltd., Kaohsiung | 16,1 | A656 |

Yi Tai Shen Co. Ltd., Tainan | 11,4 | A657 |

Družbe, navedene v Prilogi | 15,8 | A649 |

Vse druge družbe | 23,6 | A999 |

122. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA

(Dodatna oznaka TARIC A649)

A-STAINLESS INTERNATIONAL CO. LTD., Taipei |

BOLTUN CORPORATION, Tainan |

CHAEN WEI CORPORATION, Taipei |

CHIAN SHYANG ENT CO. LTD., Chung-Li City |

CHONG CHENG FASTENER CORP., Tainan |

DIING SEN FASTENERS & INDUSTRIAL CO. LTD., Taipei |

DRAGON IRON FACTORY CO. LTD., Kaohsiung |

EXTEND FORMING INDUSTRIAL CORP. LTD., Lu Chu |

FORTUNE BRIGHT INDUSTRIAL CO. LTD., Lung Tan Hsiang |

FWU KUANG ENTERPRISES CO. LTD., Tainan |

HSIN YU SCREW ENTERPRISE CO. LTD., Taipin City |

HU PAO INDUSTRIES CO. LTD., Tainan |

J C GRAND CORPORATION, Taipei |

JAU YEOU INDUSTRY CO. LTD., Kangshan |

JOHN CHEN SCREW IND CO. LTD., Taipei |

KUOLIEN SCREW INDUSTRIAL CO. LTD., Kaohsiung |

KWANTEX RESEARCH INC., Tainan |

LIH LIN ENTERPRISES & INDUSTRIAL CO. LTD., Taipei |

LIH TA SCREW CO. LTD., Kweishan |

LU CHU SHIN YEE WORKS CO. LTD., Kaohsiung |

M & W FASTENER CO. LTD., Kaohsiung |

MULTI-TEK FASTENERS & PARTS MANIFACTURER CORP., Tainan |

NATIONAL AEROSPACE FASTENERS CORP., Ping Jen City |

QST INTERNATIONAL CORP., Tainan |

SEN CHANG INDUSTRIAL CO. LTD., Ta-Yuan |

SPEC PRODUCTS CORP., Tainan |

SUMEEKO INDUSTRIES CO. LTD., Kaohsiung |

TAIWAN SHAN YIN INTERNATIONAL CO. LTD., Kaohsiung |

VIM INTERNATIONAL ENTERPRISE CO. LTD., Taichung |

YEA-JANN INDUSTRIAL CO. LTD., Kaohsiung |

ZONBIX ENTERPRISE CO. LTD., Kaohsiung |

ZYH YIN ENTERPRISE CO. LTD., Kaohsiung |

[1] UL L 302, 19.11.2005, str. 1.

[2] UL L 221, 25.8.2009, str. 1.

[3] UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

[4] UL L 302, 19.11.2005, str. 1.

[5] UL L 221, 25.8.2009, str. 1.

[6] UL C 129, 19.5.2010, str. 16.

[7] UL C 315, 19.11.2010, str. 7.

[8] Uredba Sveta (ES) št. 91/2009 z dne 26. januarja 2009, UL L 29, 31.1.2009, str. 1.

[9] V skladu z Eurostatovo podatkovno zbirko Comext.

[10] Uredba Sveta (ES) št. 91/2009 z dne 26. januarja 2009, UL L 29, 31.1.2009, str. 1.

[11] Uredba Sveta (ES) št. 723/2011 z dne 18. julija 201, UL L 194, 26.7.2011, str. 6.