OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Komisija je 29. junija 2011 sprejela predlog naslednjega večletnega finančnega okvira proračuna za uresničevanje strategije Evropa 2020 za obdobje 2014–2020. V predlogu se je odločila, da mora podpora kulturnim in ustvarjalnim sektorjem (KUS) ostati bistveni sestavni del naslednjega finančnega svežnja, in predlagala enotni okvirni program „Ustvarjalna Evropa“, ki bo združil sedanje programe Kultura, MEDIA in MEDIA Mundus ter vključil nov finančni instrument, ki bo izboljšal dostop do financ malim in srednjim podjetjem (MSP) ter organizacijam v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.

S tem pristopom se priznava pomemben prispevek teh sektorjev k delovnim mestom in rasti, saj so leta 2008 pomenili 4,5 % skupnega evropskega BDP in zaposlovali približno 3,8 % delovne sile.[1] Poleg neposrednega prispevka k BDP imajo učinke na druga področja gospodarstva, kot je turizem, in spodbujajo vsebine za IKT. Širše gledano bo imela ustvarjalnost bistveno vlogo v sodobnem izobraževanju. Spodbujala bo inovacije, podjetništvo in pametno in trajnostno rast ter prispevala k socialni vključenosti. Države članice podpirajo številne pobude na področju kulture, od katerih jih je mnogo zajetih s predpisi o državni pomoči.

Vendar se ti sektorji kljub nadpovprečni rasti v številnih državah v zadnjih letih srečujejo z različnimi skupnimi izzivi in težavami ter imajo potencial za nadaljnjo rast v prihodnosti, če se bo uporabil skladen strateški pristop in bodo vzpostavljeni pravilni vzvodi.

Okvirni program Ustvarjalna Evropa bo prispeval k uresničevanju ciljev Evrope 2020 in nekaterih njenih vodilnih pobud, tako da bo odgovoril na izzive, s katerimi se kulturni in ustvarjalni sektorji srečujejo v smislu razdrobljenosti, globalizacije in digitalnega premika ter pomanjkanja podatkov in zasebnih naložb. Prizadeval si bo okrepiti konkurenčnost v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, tako da se bo odločno osredotočil na ukrepe za krepitev zmogljivosti in podporo nadnacionalnemu kroženju kulturnih del. Hkrati bo program ključen pri izpolnjevanju pravnih obveznosti Evropske unije glede varovanja in spodbujanja kulturne in jezikovne raznolikosti.

Program bo preprosta, prepoznavna in lahko dostopna platforma za zaposlene na področju evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in bo ponujal možnosti za dejavnosti v Evropski uniji (EU) in zunaj nje. Enotni okvirni program bo omogočal sinergije in izmenjavo med različnimi kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji.

Namen ukrepanja EU na tem področju bo zagotoviti sistemski vpliv in podpreti razvoj politike, bo pa to ukrepanje zlasti pomembno zaradi naslednjih razlogov:

– nadnacionalne narave dejavnosti in njihovega vpliva, ki bo dopolnila nacionalne in mednarodne programe ter druge programe EU;

– ekonomije obsega in kritične mase, ki ju lahko spodbudi podpora EU, kar povzroča učinek vzvoda na dodatna sredstva;

– nadnacionalnega sodelovanja, ki lahko spodbudi izčrpnejše, hitrejše in učinkovitejše odgovore na globalne izzive ter lahko ima dolgoročne sistemske učinke na sektor;

– zagotovitve bolj enakovrednega položaja v evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, tako da se upoštevajo države z nižjo proizvodno zmogljivostjo in/ali države ali regije z geografsko in jezikovno omejenim območjem.

Program bo, s tem da bo posebej usmerjen k potrebam kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, katerih namen je delovati zunaj nacionalnih meja, in s tem da bo tesno povezan s spodbujanjem kulturne in jezikovne raznolikosti, dopolnjeval druge programe EU na načine, kot so pomoč strukturnih skladov za naložbe v kulturne in ustvarjalne sektorje, obnova kulturne dediščine, infrastruktura in storitve na področju kulture, skladi za digitalizacijo kulturne dediščine in instrumenti za zunanje odnose. Poleg tega mu bodo v veliko pomoč izkušnje in uspeh obstoječih znamk, kot sta MEDIA in Evropske prestolnice kulture.

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA 2.1. Posvetovanje in strokovna mnenja

Od 15. septembra do 15. decembra 2010 je potekalo javno posvetovanje o prihodnosti programa Kultura. Številne organizacije so poslale tudi dokumente o stališču. Ker je bilo prejetih skoraj 1 000 odgovorov (589 od posameznikov in 376 od organizacij in javnih organov), je bil to dober vzorec za prihodnjo analizo. Na spletnem posvetovanju je bila postavljena vrsta vprašanj, ki so temeljila na ugotovitvah vmesne ocene. Povzetek izidov je bil objavljen junija 2011.[2] Spletnemu posvetovanju je sledilo javno posvetovanje, ki je potekalo 16. februarja 2011 v Bruslju in se ga je udeležilo več kot 550 ljudi, številni v imenu predstavniških evropskih kulturnih organizacij.[3]

Komisija je poleg izidov javnih posvetovanj upoštevala vmesno oceno sedanjega programa, izvedeno leta 2010,[4] povratne informacije v zvezi z zeleno knjigo Komisije z naslovom „Izkoriščanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij“ (na katero je prejela približno 350 odzivov), ugotovitve neodvisnih študij ter priporočila strokovnjakov v okviru odprte metode koordinacije (OMK) na področju kulture in strukturiranega dialoga s sektorjem v obdobju 2008–2010.

Na podlagi teh različnih virov so bile izpostavljene številne prednosti programa Kultura, vendar so bila odkrita tudi področja, na katerih so potrebne izboljšave in poenostavitve. Zlasti je postalo očitno, da je treba popraviti cilje glede na strategijo Evropa 2020 ter pravne in moralne obveznosti Unije v zvezi s podpiranjem varovanja in spodbujanja kulturne in jezikovne raznolikosti. Poleg tega se je pokazala močna podpora vlogi, ki jo lahko ima program, s tem da prispeva h krepitvi kulturnega sektorja s strokovnim izpopolnjevanjem in krepitvijo zmogljivosti umetnikov/kulturnih izvajalcev v mednarodnem okviru in spodbuja nadnacionalno kroženje kulturnih del in izdelkov, vključno z mobilnostjo umetnikov, izvajalcev in strokovnjakov v kulturnem sektorju. Podprte so bile tudi bolj socialne prednostne naloge, vključno s širjenjem dostopa do kulture in sodelovanjem prikrajšanih skupin v kulturi (socialna vključenost). Poleg tega so bile večkrat poudarjene težave MSP, ki delujejo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, pri dostopu do financ.

Komisija je od septembra do novembra 2010 izvajala spletno posvetovanje o prihodnosti programa MEDIA 2007. V javnem spletnem posvetovanju Komisije[5] je sodelovalo 2 586 anketirancev, ki predstavljajo širok krog zainteresiranih strani iz evropskega avdiovizualnega sektorja, številnih držav članic in drugih evropskih držav. Spletno posvetovanje je pokazalo, da so po mnenju anketirancev glavne prednostne naloge prihodnjega programa predvsem: nove tehnologije, vrzeli v usposabljanju, razdrobljenost, pravila za pomoč, medijska pismenost in kvote evropskih del.

Od marca do konca maja 2011 je potekalo ločeno spletno posvetovanje o prihodnosti programa MEDIA Mundus. Komisija je prejela 367 odgovorov iz 51 držav.[6] 86 % odgovorov so predložili strokovnjaki iz držav članic. Zainteresirane strani, ki so sodelovale pri posvetovanju o programu MEDIA Mundus, so v ospredje postavile ukrepe za pospeševanje koprodukcij, tj. pomoč koprodukcijskim trgom in mednarodnim koprodukcijskim skladom. Posebno močno so podprle tudi stalno usposabljanje.

18. marca 2011 je v Bruslju[7] potekala javna obravnava o programih MEDIA in MEDIA Mundus, na kateri se je zbralo skupno približno 250 zainteresiranih strani, kot so filmski ustvarjalci, producenti, distributerji, filmski režiserji, predvajalci filmov, filmski skladi itd., da bi predstavili stališča in razpravljali o prihodnosti programov. Dodatnih 900 ljudi je spremljalo obravnavo neposredno na spletu. Najpomembnejši izidi te obravnave so bili: program MEDIA je v 20 letih obstoja pomagal znatno spremeniti evropski avdiovizualni prostor; brez njegove podpore se večina evropskih filmov ne bi predvajala zunaj domačega okolja; evropska industrija animiranega filma ima zdaj zelo pomembno vlogo na svetovnih trgih, program MEDIA pa ima izreden vpliv na razvoj evropskih koprodukcij. Vendar se sektor zdaj srečuje s pomembnimi izzivi in priložnostmi digitalizacije in globalizacije ter bo zato potreboval podporo, da bo lahko razvil nove poslovne modele in imel koristi od spreminjajočih se tržnih razmer. Zelo pomembno bo podpreti projekte z učinkom na celotno vrednostno verigo in se bolj osredotočiti na privabljanje občinstva, trženje blagovnih znamk in filmsko pismenost.

Komisija je vodila tudi vrsto ciljnih skupin zainteresiranih strani za avdiovizualno področje, da bi dodatno raziskala stališča o programu, in organizirala konference in srečanja z različnimi zainteresiranimi stranmi v okviru filmskih festivalov v Rotterdamu, Berlinu in Cannesu leta 2011.

Potekala so številna dodatna ciljna posvetovanja o ugotovljenem problemu dostopa do financiranja, na katerih so sodelovale številne skupine različnih zainteresiranih strani iz avdiovizualnega, glasbenega in založniškega sektorja ter sektorja video iger. Na teh posvetovanjih so sodelovale tudi skupina EIB (Evropska investicijska banka in Evropski investicijski sklad) in finančne institucije. Komisija je 3. maja 2011 organizirala seminar z naslovom „Kako olajšati dostop do financiranja MSP, ki poslujejo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih“, na katerem so se srečali predstavniki evropskih finančnih institucij, katerih delovno področje je financiranje MSP, ki poslujejo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, gospodarske družbe iz teh sektorjev in strokovnjaki, ki preučujejo vprašanje dostopa do financ na tem področju.

Komisija je skrbno preučila povratne informacije o vseh navedenih posvetovanjih ter jih uporabila pri pripravi poročil o ocenah učinka in oblikovanju prihodnjega programa.

2.2. Ocena učinka

K temu predlogu so prispevale tri ocene učinka, in sicer ocena o nadaljevanju sedanjega programa Kultura, skupna ocena učinka o sedanjih programih MEDIA in MEDIA Mundus ter ločena ocena učinka o uvedbi finančnega instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje.

Na podlagi ocen učinka programov Kultura in MEDIA so bili ugotovljeni štirje skupni problemi, s katerimi se srečujejo kulturni in ustvarjalni sektorji in ki jih bo treba obravnavati na ravni EU, da bodo doseženi želeni učinki. Prvi je razdrobljeni trg, ki izvira iz kulturne in jezikovne raznolikosti Evrope, zaradi katere so ti sektorji v bistvu razdrobljeni ob nacionalnih in jezikovnih mejah ter nimajo kritične mase. Trenutno so posledica tega nezadostno nadnacionalno kroženje del in slabša mobilnost umetnikov in strokovnjakov ter geografsko neravnovesje. Razdrobljeni trg tudi omejuje izbiro potrošnikov in dostop do evropskih kulturnih del. Drugi problem je ta, da se morajo sektorji prilagoditi vplivu globalizacije in digitalnega premika. Globalizacija po navadi poveča koncentracijo ponudbe pri omejenem številu glavnih akterjev, kar pomeni nevarnost za kulturno in jezikovno raznolikost. Digitalni premik občutno vpliva na to, kako se kulturne dobrine izdelujejo, upravljajo, širijo, kako se do njih dostopa ter kako se porabijo in denarno izrazijo, kar pomeni priložnosti in izzive, zato bi imel sektor koristi od nadnacionalnih pristopov in rešitev. Tretji problem je pomanjkanje primerljivih podatkov o kulturnem sektorju na evropski in nacionalni ravni. To vpliva na usklajevanje evropske politike, ki je lahko koristen vir za razvoj nacionalnih politik in sistemskih sprememb z nizkimi stroški za proračun EU in ob celovitem upoštevanju načela subsidiarnosti. Četrti problem so težave, s katerimi se srečujejo MSP, ki poslujejo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, pri dostopu do financ. Vzrok za to je nematerialna narava številnih njihovih sredstev, kot so avtorske pravice, ki običajno niso izražene v finančnih poročilih (za razliko od patentov). Vzrok je tudi dejstvo, da se kulturna dela za razliko od drugih industrijskih projektov na splošno ne proizvajajo množično, saj so vsaka knjiga, opera, gledališka predstava, film in video igra edinstveni prototip, družbe pa po navadi delajo projektno.

Po oceni več možnosti je sklep obeh ocen učinka ta, da bi bila združitev programov Kultura, MEDIA in MEDIA Mundus ter novi finančni instrument v enotnem okvirnem programu ugodnejša od vseh drugih možnosti, obravnavanih glede na doseganje potrebnih ciljev, uspešnosti, stroškovne učinkovitosti (rezultati na podlagi vsakega porabljenega eura) in skladnosti.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Program bo temeljil na členih 166, 167 in 173 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Člen 166 je osnova za ukrepe EU na področju poklicnega usposabljanja. Člen 167 določa pristojnosti EU na področju kulture in poziva Evropsko unijo, naj prispeva k razcvetu kultur držav članic, pri čemer naj upošteva njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati postavlja v ospredje skupno kulturno dediščino, in naj, če je potrebno, podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic na področjih, navedenih v tem členu. Člen 173 PDEU določa, da Unija in države članice skrbijo za zagotovitev pogojev, ki so potrebni za konkurenčnost industrije Unije, vključno z ukrepanjem, namenjenim spodbujanju okolja, ki je naklonjeno pobudam in razvoju podjetij.

Poleg tega se v členu 3(3) Pogodbe o Evropski uniji priznava, da mora notranji trg in gospodarsko rast spremljati spoštovanje kulturne in jezikovne raznolikosti EU. Člen 22 Listine EU o temeljnih pravicah določa, da Unija spoštuje kulturno in jezikovno raznolikost. Nazadnje so pristojnosti in pooblastila Unije priznane z mednarodnim pravom, in sicer z Unescovo Konvencijo o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki je del pravnega reda EU.

4. POSLEDICE ZA PRORAČUN

Celotni proračun za ukrepe (2014–2020) znaša 1,801 milijarde EUR (v tekočih cenah).

5. NEOBVEZNI ELEMENTI

Predlagani program je sestavljen iz okvira s tremi sklopi:

– medsektorskim sklopom, ki je namenjen vsem kulturnim in ustvarjalnim sektorjem, vključno s finančnim instrumentom in podporo nadnacionalnemu sodelovanju na področju politik in inovativnim medsektorskim ukrepom;

– sklopom Kultura, ki je namenjen kulturnim in ustvarjalnim sektorjem;

– sklopom MEDIA, ki je namenjen avdiovizualnemu sektorju.

Okvirna proračunska dodelitev bo 15 % za medsektorski sklop, 30 % za sklop Kultura in 55 % za sklop MEDIA.

Splošna cilja programa bosta (i) varovati in spodbujati evropsko kulturno in jezikovno raznolikost ter (ii) okrepiti konkurenčnost sektorja; s čimer bo program prispeval k uresničevanju strategije EU 2020 in njenih vodilnih pobud.

Posebni cilji programa so:

– podpirati sposobnost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, da bodo delovali nadnacionalno, vključno s krepitvijo odnosov in mrež med izvajalci;

– spodbujati nadnacionalno kroženje kulturnih in ustvarjalnih del ter izvajalcev in doseči nova občinstva v Evropi in zunaj nje;

– okrepiti finančno sposobnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev;

– podpirati nadnacionalno sodelovanje na področju politik, da se spodbudijo razvoj politik, inovacije, privabljanje občinstva in novi poslovni modeli.

Za vsak sklop bodo določene posebne prednostne naloge in ukrepi, v ospredje pa postavljeni projekti s sistemskim učinkom na sektorje, na primer s podporo novim poslovnim modelom, vzpostavljanjem mrež ter izmenjavo znanj in izkušenj, zlasti o digitalnem premiku in globalizaciji teh sektorjev. Drug pomemben in nov cilj bo zbuditi zanimanje za evropska dela s podporo dejavnostim za privabljanje občinstva.

Mednarodna razsežnost Ustvarjalne Evrope bo vključena z naslednjimi ukrepi:

– možnostjo sodelovanja držav pristopnic, držav kandidatk in možnih kandidatk s predpristopno strategijo za pristop k Uniji, držav EGP, držav evropskega sosedskega območja in Švice;

– možnostjo dvostranskega sodelovanja z drugimi tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami;

– posebnimi ukrepi, ki so namenjeni mednarodnim strokovnjakom (vključitev programa MEDIA Mundus).

6. POENOSTAVITEV

Precejšnje število poenostavitev je bilo že uvedenih za upravljanje sedanjih programov Kultura in MEDIA. Kljub temu bodo v program Ustvarjalna Evropa uvedene nadaljnje izboljšave.

Na splošno se bodo več uporabljale pavšalne stopnje, več bo sklepov o odobritvi donacije in okvirnih partnerskih sporazumov, uvedeni bodo elektronska prijava in poročanje za vse ukrepe ter elektronski portal za zmanjšanje papirne dokumentacije za prosilce in upravičence.

Število instrumentov in razpisov za zbiranje predlogov, ki jih upravlja Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) v okviru sklopa Kultura, bo poenostavljeno tako, da se bo število njihovih glavnih kategorij zmanjšalo z 9 na 4. Donacije za poslovanje, zaradi katerih so bili prosilci in upravičenci zmedeni, bodo nadomeščene z donacijami za projekte.

Finančni instrument bo z učinkom finančnega vzvoda, ki ga bo povzročil, in ponovno uporabo obnovljivih sredstev izboljšal uporabo sredstev EU, kar bo Komisiji zagotovilo večjo učinkovitost kot tradicionalne donacije upravičencem.

Drug pomemben ukrep poenostavitve bo združitev dveh informacijskih mrež za izkoriščenje ekonomije obsega in večjo preglednost za javnost, ki bo imela tako samo eno vstopno točko EU, in sicer centre Ustvarjalne Evrope.

Uvedba enotnega programskega odbora bi prispevala tudi k stroškovno učinkovitejšemu in varčnejšemu upravljanju programa, ne samo s prihranki pri stroških za izvajanje, ampak tudi z večjo učinkovitostjo zaradi močnejših sinergij med zadevnimi politikami in sektorji.

2011/0370 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti prve alinee člena 167(5), člena 173(3) in člena 166(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi predloga nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Cilj Pogodbe je vse tesnejša unija med narodi Evrope in med drugim daje Uniji nalogo, da prispeva k razcvetu kultur držav članic in pri tem upošteva njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati zagotavlja pogoje, ki so potrebni za konkurenčnost industrije Unije. Unija, če je to potrebno, podpira in dopolnjuje ukrepe držav članic na področjih spoštovanja kulturne in jezikovne raznolikosti, krepitve konkurenčnosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in olajševanja prilagajanja spremembam v industriji, zlasti s poklicnim usposabljanjem.

(2) Podpora Unije kulturnim in ustvarjalnim sektorjem temelji na izkušnjah, pridobljenih z naslednjimi programi in ukrepi: Sklep št. 1855/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi programa Kultura (2007–2013)[8], Sklep št. 1718/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o izvajanju podpornega programa za evropski avdiovizualni sektor (MEDIA 2007)[9], Sklep št. 1041/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi programa za sodelovanje s strokovnjaki iz tretjih držav na avdiovizualnem področju (MEDIA Mundus 2011–2013)[10], Sklep št. 1622/2006/ES[11] Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2007 do 2019 in Sklep št. xy/2011[12] (znak evropske dediščine).

(3) „Evropska agenda za kulturo v svetu globalizacije“[13], ki jo je Svet podprl v resoluciji z dne 16. novembra 2007[14], določa cilje za prihodnje dejavnosti Evropske unije za kulturne in ustvarjalne sektorje. Njen namen je spodbujati kulturno raznolikost in medkulturni dialog, kulturo kot pobudnico ustvarjalnosti v okviru za rast in delovna mesta ter kulturo kot bistveni sestavni del mednarodnih odnosov Unije.

(4) Kulturni in ustvarjalni sektorji ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti njenih členov 11 in 21 pomembno prispevajo k boju proti vsem oblikam diskriminacije, vključno z rasizmom in ksenofobijo, in so pomembna podlaga za svobodo izražanja. Člen 22 nalaga obveznost spoštovanja kulturne in jezikovne raznolikosti.

(5) Namen Unescove Konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki je začela veljati 18. marca 2007 in katere pogodbenica je Unija, je okrepiti mednarodno sodelovanje, vključno z mednarodnimi sporazumi o koprodukciji in sočasni distribuciji, ter solidarnost, tako da se spodbuja kulturno izražanje vseh držav.

(6) Unija je od 1. januarja 1995 članica Svetovne trgovinske organizacije (STO) in je zato na splošno zavezana k spoštovanju obveznosti, sprejetih v sporazumih STO.

(7) V sporočilu Evropske komisije[15] o evropski strategiji za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020) je opredeljena strategija, katere namen je preoblikovati Unijo v pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo, ki ga bo odlikovala visoka stopnja zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije. Komisija je v tej strategiji opozorila, da mora Unija zagotoviti privlačnejše okvirne pogoje za inovativnost in ustvarjalnost, med drugim s pobudami za rast podjetij, temelječih na znanju, in večji dostop do financ kulturnim in ustvarjalnim sektorjem.

(8) Podpora Unije kulturnim in ustvarjalnim sektorjem temelji na pomembnih izkušnjah s programi Kultura, MEDIA in MEDIA Mundus. Ti programi so bili predmet rednega spremljanja in zunanjih ocen, o njihovi prihodnosti pa so bila organizirana javna posvetovanja.

(9) Na podlagi navedenih spremljanj, ocen in javnih posvetovanj je očitno, da imajo programi Kultura, MEDIA in MEDIA Mundus zelo pomembno vlogo pri varovanju in spodbujanju evropske kulturne in jezikovne raznolikosti in da so pomembni za potrebe kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, vendar tudi, da je treba cilje vsakega novega programa uskladiti s cilji Evrope 2020. Iz navedenih ocen, posvetovanj in različnih neodvisnih študij, zlasti študije o podjetniški razsežnosti kulturnih in ustvarjalnih industrij, je razvidno tudi, da se kulturni in ustvarjalni sektorji srečujejo s skupnimi izzivi, in sicer z zelo razdrobljenim trgom, vplivom digitalnega premika in globalizacije, s težavami pri dostopu do financ in pomanjkanjem primerljivih podatkov, zaradi katerih je potrebno ukrepanje na ravni Unije.

(10) Evropski kulturni in ustvarjalni sektorji so sami po sebi razdrobljeni ob nacionalnih in jezikovnih mejah. Po eni strani je posledica razdrobljenosti kulturno raznoliko in zelo neodvisno kulturno okolje, ki omogoča izražanje različnih kulturnih tradicij, ki oblikujejo raznolikost naše evropske dediščine. Po drugi strani pa so posledice razdrobljenosti omejeno in nezadostno nadnacionalno kroženje kulturnih in ustvarjalnih del in izvajalcev v Uniji in zunaj nje, geografsko neravnovesje in – zato – omejena izbira za potrošnika.

(11) Digitalni premik občutno vpliva na to, kako se kulturne in ustvarjalne dobrine in storitve ustvarjajo oziroma opravljajo, širijo, kako se do njih dostopa ter kako se porabijo in denarno izrazijo. Te spremembe ponujajo velike priložnosti za evropske kulturne in ustvarjalne sektorje. Nižji stroški distribucije, novi distribucijski kanali in nove priložnosti za proizvode tržne niše lahko olajšajo dostop in povečajo kroženje po svetu. Kulturni in ustvarjalni sektorji morajo, da bi lahko izkoristili te priložnosti ter se prilagodili digitalnemu premiku in globalizaciji, razviti nova znanja in spretnosti ter zahtevati boljši dostop do financ, da bodo lahko nadgradili opremo, razvili nove produkcijske in distribucijske postopke ter prilagodili poslovne modele.

(12) Sedanje prakse na področju distribucije sicer podpirajo sistem financiranja filmov, vendar je potreba po spodbujanju privlačnih zakonitih spletnih ponudb in inovacij vse večja, zato je treba spodbujati prožnost novih načinov distribucije za vzpostavitev novih poslovnih modelov.

(13) Eden največjih izzivov kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, zlasti malih izvajalcev, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP) in mikropodjetji, je težaven dostop do sredstev, ki jih potrebujejo za financiranje dejavnosti, rast, ohranjanje konkurenčnosti ali mednarodno uveljavitev. Medtem ko je tak izziv za MSP na splošno nekaj običajnega, pa je zaradi nematerialne narave številnih njihovih sredstev, prototipičnosti njihovih dejavnosti, nepripravljenosti izvajalcev, da bi vlagali v sektorje, in nezadostne pripravljenosti finančnih institucij za vlaganje položaj v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih precej težji.

(14) Evropska zveza ustvarjalnih industrij je kot pilotni projekt medsektorska politična pobuda, ki bo podpirala predvsem ustvarjalne industrije na ravni politike. Njen namen je učinkovati kot finančni vzvod za dodatna sredstva za ustvarjalne industrije in spodbuditi povpraševanje drugih industrij in sektorjev po storitvah ustvarjalnih industrij. Potekalo bo preskušanje novih orodij za boljšo podporo inovacijam v ustvarjalnih industrijah, ki bo podprto s finančnimi vzvodi, da se bo uporabilo za platformo za seznanjanje s politiko, ki bo sestavljena iz evropskih, nacionalnih in regionalnih zainteresiranih strani.

(15) Sedanje posamezne programe Unije za kulturne in ustvarjalne sektorje je treba združiti v enotni skupni okvirni program, da se bolj učinkovito podprejo izvajalci v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, zato da bodo lahko izkoristili priložnosti, ki jih ponujata digitalni premik in globalizacija, ter da se jim pomagajo obravnavati vprašanja, ki so trenutno vzrok za razdrobljenost trga. Program mora, da bo učinkovit, s prilagojenimi pristopi v okviru neodvisnih sklopov upoštevati posebno naravo podsektorjev, njihove različne ciljne skupine in njihove posebne potrebe.

(16) Evropska prestolnica kulture in znak evropske dediščine pomagata krepiti občutek pripadnosti skupnemu kulturnemu območju in prispevata k povečanju vrednosti kulturne dediščine. Treba je zagotoviti sredstva za ta ukrepa Unije.

(17) V programu bodo v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za sodelovanje teh držav v programih Unije, določenimi v okvirnih sporazumih, sklepih pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih, lahko sodelovale države pristopnice, države kandidatke in možne kandidatke s predpristopno strategijo za pristop k Uniji; države Efte, ki so podpisnice Sporazuma EGP, in države evropskega sosedskega območja bodo lahko sodelovale v skladu s postopki, ki so bili s temi državami določeni v skladu z okvirnimi sporazumi, ki določajo njihovo sodelovanje v programih Evropske unije. Sodelovanje Švicarske konfederacije je odvisno od posebnih dogovorov s to državo.

(18) Program mora biti odprt še za dvostranske ali večstranske ukrepe sodelovanja z drugimi državami nečlanicami EU na podlagi dodatnih odobrenih proračunskih sredstev, ki jih je treba še opredeliti.

(19) Spodbujati je treba sodelovanje programa in mednarodnih organizacij s področja kulture in avdiovizualnega področja, kot so UNESCO, Svet Evrope ter zlasti Eurimages, OECD in Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO).

(20) Zagotoviti je treba evropsko dodano vrednost vseh ukrepov, ki se izvajajo v okviru programa, dopolnjevanje z dejavnostmi držav članic in skladnost s členom 167(4) Pogodbe in drugimi dejavnostmi Unije, zlasti na področju izobraževanja, raziskav in inovacij, industrijske in kohezijske politike, turizma ter zunanjih odnosov.

(21) Ta uredba določa finančna sredstva za celotno trajanje programa in pomeni za proračunski organ v okviru letnega proračunskega postopka prednostni referenčni okvir v smislu točke [17] Medinstitucionalnega sporazuma z dne XX/YY/201Z med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju.

(22) Komisija je v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti, leta 2009 pooblastila Izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za izvajalske naloge pri upravljanju programa ukrepov Skupnosti na področju izobraževanja, avdiovizualnem področju in področju kulture. Komisija lahko zato na podlagi analize stroškov in koristi za izvajanje programa Ustvarjalna Evropa 2014–2020 uporablja obstoječo izvajalsko agencijo, kot določa Uredba Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti.

(23) Pri izvajanju programa je treba upoštevati posebno naravo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in posebej paziti, da so upravni in finančni postopki poenostavljeni.

(24) V skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta ter ob upoštevanju Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) je treba pripraviti in izvajati ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij in povračilo izgubljenih ali nepravilno prenesenih ali uporabljenih sredstev.

(25) Kot je navedeno v Poročilu Komisije o vplivu sklepov Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah pravnih podlag evropskih programov na področju vseživljenjskega učenja, kulture, mladih in državljanstva z dne 30. julija 2010, se je zaradi znatnega zmanjšanja zamud v postopkih upravljanja povečala učinkovitost programov. Tako poenostavljanje je treba nadaljevati.

(26) Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega programa je treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, ki jih je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[16].

(27) Postopki za spremljanje in ocenjevanje programa morajo v skladu z načeli za oceno uspešnosti vključevati podrobna letna poročila in se nanašati na posebne, merljive, dosegljive, pomembne in časovno omejene cilje ter kazalnike, ki so določeni v tej uredbi.

(28) Finančni interesi Unije morajo biti skozi celoten cikel odhodkov zaščiteni s sorazmernimi ukrepi, med katerimi so preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi globe.

(29) Določiti bi bilo treba ukrepe za prehod od programov Kultura 2007, MEDIA 2007 in MEDIA Mundus k programu iz te uredbe.

(30) Glede na nadnacionalno in mednarodno naravo predlaganih ukrepov države članice ne morejo same zadovoljivo uresničiti ciljev iz te uredbe. Zaradi obsega in pričakovanih učinkov navedenih ukrepov je nadnacionalne rezultate laže doseči z ukrepanjem na ravni Unije. Unija lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za podporo doseganja ciljev varovanja in spodbujanja evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ter krepitve konkurenčnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet

1. Ta uredba uvaja program Ustvarjalna Evropa, podporni program za evropske kulturne in ustvarjalne sektorje (v nadaljnjem besedilu: program), za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

1. „kulturni in ustvarjalni sektorji“ pomeni vse sektorje, katerih dejavnosti temeljijo na kulturnih vrednotah in/ali umetniških in ustvarjalnih izrazih, ne glede na to, ali so te dejavnosti tržno ali netržno usmerjene, in ne glede na to, katera vrsta strukture jih izvaja. Te dejavnosti vključujejo ustvarjanje, produkcijo, širjenje in ohranjanje izdelkov in storitev, ki vsebujejo kulturne, umetniške ali ustvarjalne izraze, ter sorodne funkcije, kot so izobraževanje, upravljanje ali urejanje. Kulturni in ustvarjalni sektorji vključujejo zlasti arhitekturo, arhive in knjižnice, umetniške veščine, avdiovizualno področje (vključno s filmom, televizijo, video igrami in večpredstavnostnimi vsebinami), kulturno dediščino, oblikovanje, festivale, glasbo, uprizoritvene umetnosti, objavljanje, radio in vizualne umetnosti;

2. „izvajalec“ pomeni strokovnjaka, organizacijo, podjetje ali institucijo, ki so dejavni v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;

3. „finančni posredniki“ pomeni finančne institucije, ki zagotavljajo ali načrtujejo zagotavljanje posojil ali dodatnega strokovnega znanja in izkušenj v zvezi s kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji.

Člen 3

Evropska dodana vrednost

1. S programom se podpirajo samo ukrepi in dejavnosti, ki pomenijo morebitno evropsko dodano vrednost in prispevajo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 ter njenih vodilnih pobud.

2. Evropska dodana vrednost se zagotovi zlasti s/z:

(a) nadnacionalno naravo dejavnosti programa in njihovega vpliva, ki bo dopolnila nacionalne in mednarodne programe ter druge programe Unije;

(b) ekonomijo obsega in kritično maso, ki ju spodbuja podpora Unije, kar povzroča učinek vzvoda na dodatna sredstva;

(c) nadnacionalnim sodelovanjem, ki spodbuja izčrpnejše, hitrejše in učinkovitejše odgovore na globalne izzive in ima dolgoročne sistemske učinke na sektorje;

(d) zagotovitvijo bolj enakovrednega položaja v evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, tako da se upoštevajo države z nizko proizvodno zmogljivostjo in/ali države ali regije z geografsko in jezikovno omejenim območjem.

Člen 4

Splošna cilja programa

Splošna cilja programa sta:

(a) podpirati varovanje in spodbujanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti;

(b) okrepiti konkurenčnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti.

Člen 5

Posebni cilji programa

Posebni cilji programa so:

(a) podpirati sposobnost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za nadnacionalno delovanje;

(b) spodbujati nadnacionalno kroženje kulturnih in ustvarjalnih del ter izvajalcev in doseči nova občinstva v Evropi in zunaj nje;

(c) okrepiti finančno sposobnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter zlasti malih in srednjih podjetij in organizacij;

(d) podpirati nadnacionalno sodelovanje na področju politik, da se spodbudijo razvoj politik, inovacije, privabljanje občinstva in novi poslovni modeli.

Člen 6

Struktura programa

Program sestavljajo naslednji sklopi:

(a) medsektorski sklop, ki je namenjen vsem kulturnim in ustvarjalnim sektorjem;

(b) sklop Kultura, ki je namenjen kulturnim in ustvarjalnim sektorjem;

(c) sklop MEDIA, ki je namenjen avdiovizualnemu sektorju.

POGLAVJE II

Medsektorski sklop

Člen 7

Instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje

1. Komisija uvede instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje, ki deluje v okviru dolžniškega instrumenta Unije za mala in srednja podjetja. Instrument ima naslednji prednostni nalogi:

(a) olajšati dostop do financ malim in srednjim podjetjem ter organizacijam v evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;

(b) v ta namen izboljšati sposobnost finančnih institucij za ocenjevanje projektov v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, vključno s tehnično pomočjo in ukrepi za povezovanje v mreže.

2. Prednostne naloge se izvajajo v skladu s Prilogo I.

Člen 8

Nadnacionalno sodelovanje na področju politik

Komisija, da bi spodbudila razvoj politik, inovacije, privabljanje občinstva in poslovne modele v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, izvaja naslednje podporne ukrepe za nadnacionalno sodelovanje na področju politik:

(a) nadnacionalno izmenjavo znanja in izkušenj o novih poslovnih modelih, dejavnosti vzajemnega učenja in povezovanje v mreže kulturnih izvajalcev in oblikovalcev politik pri razvoju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev;

(b) tržne podatke, študije, spretnosti in znanja za predvidevanje in delovna orodja, ocene, analizo politike in podporo statističnim raziskavam;

(c) prispevek za članstvo v Evropskem avdiovizualnem observatoriju za spodbujanje zbiranja podatkov in analize v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;

(d) preskušanje novih in medsektorskih poslovnih pristopov k financiranju, distribuciji in denarnemu izražanju ustvarjanja;

(e) konference, seminarje in dialog o politikah, tudi na področju kulturne in medijske pismenosti;

(f) podporo nacionalnim članom mreže centrov Ustvarjalne Evrope pri izvajanju naslednjih nalog:

– spodbujanju programa Ustvarjalna Evropa na nacionalni ravni;

– pomoči kulturnim in ustvarjalnim sektorjem v zvezi s programom Ustvarjalna Evropa in zagotavljanju informacij o različnih vrstah pomoči, ki so na voljo v okviru politike Unije;

– spodbujanju čezmejnega sodelovanja strokovnjakov, institucionalnih platform in mrež v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;

– podpori Komisije z zagotavljanjem pomoči v zvezi s kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji v državah članicah, na primer z zagotavljanjem podatkov o teh sektorjih;

– podpori Komisije z zagotavljanjem primerne komunikacije ter širjenja rezultatov in učinkov programa.

POGLAVJE III

Sklop Kultura

Člen 9

Prednostne naloge sklopa Kultura

1. Prednostne naloge za krepitev zmogljivosti sektorja so:

(a) podpirati ukrepe, ki izvajalcem zagotavljajo spretnosti ter znanje in izkušnje, ki spodbujajo prilagajanje digitalnim tehnologijam, vključno s preskušanjem novih pristopov za privabljanje občinstva in poslovne modele;

(b) podpirati ukrepe, ki izvajalcem omogočajo mednarodno uveljavljanje v Evropi in zunaj nje;

(c) zagotavljati podporo za krepitev evropskih izvajalcev in mednarodnih kulturnih mrež, da se olajša dostop do poklicnih priložnosti.

2. Prednostne naloge za spodbujanje nadnacionalnega kroženja so:

(a) podpirati mednarodne turneje, prireditve in razstave;

(b) podpirati kroženje evropske literature;

(c) podpirati privabljanje občinstva kot sredstva za spodbujanje zanimanja za evropska kulturna dela.

Člen 10

Podporni ukrepi sklopa Kultura

Sklop Kultura podpira naslednje ukrepe:

(a) ukrepe sodelovanja, ki bodo povezali izvajalce iz različnih držav, da bodo izvajali sektorske ali medsektorske dejavnosti;

(b) dejavnosti evropskih organov, ki vključujejo mreže izvajalcev iz različnih držav;

(c) dejavnosti organizacij, ki zagotavljajo promocijsko evropsko platformo za razvoj uveljavljajočih se talentov in spodbujanje kroženja umetnikov in del s sistemskim in velikim učinkom;

(d) podporo literarnega prevajanja;

(e) posebne ukrepe za dosego večje prepoznavnosti bogastva in raznolikosti evropskih kultur in spodbujanje medkulturnega dialoga ter medsebojnega razumevanja, vključno z evropskimi kulturnimi nagradami, znakom evropske dediščine in evropskimi prestolnicami kulture.

POGLAVJE IV

Sklop MEDIA

Člen 11

Prednostne naloge sklopa MEDIA

1. Prednostne naloge za krepitev zmogljivosti sektorja so:

(a) omogočati pridobivanje znanj in spretnosti in razvoj mrež ter zlasti spodbujati uporabo digitalnih tehnologij, da se zagotovi prilagajanje razvoju trga;

(b) povečati sposobnost izvajalcev v avdiovizualnem sektorju za razvijanje avdiovizualnih del, ki bodo lahko krožila po Evropi in zunaj nje, ter pospeševanje evropske in mednarodne koprodukcije, tudi s ponudniki storitev radiotelevizije;

(c) spodbujati izmenjave med podjetji z olajšanjem dostopa do trgov in poslovnih orodij za izvajalce v avdiovizualnem sektorju, da se bo povečala prepoznavnost njihovih projektov na evropskih in mednarodnih trgih.

2. Prednostne naloge za spodbujanje nadnacionalnega kroženja so:

(a) podpirati kinematografsko distribucijo z nadnacionalnim trženjem, trženjem blagovnih znamk, distribucijo in razstavljanjem avdiovizualnih projektov;

(b) podpirati nadnacionalno trženje in distribucijo na spletnih platformah;

(c) podpirati privabljanje občinstva kot sredstva za spodbujanje zanimanja za avdiovizualna dela, zlasti s promocijo, prireditvami, filmsko pismenostjo in festivali;

(d) spodbujati prožnost novih načinov distribucije za vzpostavitev novih poslovnih modelov.

Člen 12

Podporni ukrepi sklopa MEDIA

Sklop MEDIA podpira naslednje ukrepe:

(a) podporo razvoju obsežne ponudbe pridobivanja novih znanj in spretnosti, izmenjave znanj in pobud za povezovanje v mreže;

(b) podporo izvajalcem v avdiovizualnem sektorju, da bodo razvili evropska avdiovizualna dela, ki imajo večje možnosti za čezmejno kroženje;

(c) podporo dejavnostim, namenjenim pospeševanju evropskih in mednarodnih koprodukcij, vključno s televizijo;

(d) olajšanje dostopa do strokovnih avdiovizualnih tržnih prireditev in trgov ter uporabe spletnih poslovnih orodij v Evropi in zunaj nje;

(e) vzpostavitev podpornih sistemov za distribucijo nenacionalnih evropskih filmov na vseh platformah in za mednarodne prodajne dejavnosti;

(f) pospeševanje kroženja evropskih filmov po svetu in mednarodnih filmov na vseh platformah v Evropi;

(g) podporo mreži evropskih lastnikov kinodvoran, ki predvajajo precejšnji del nenacionalnih evropskih filmov, vključno z vključevanjem digitalnih tehnologij;

(h) podporo pobudam, ki predstavljajo in spodbujajo raznolikost evropskih avdiovizualnih del;

(i) podporo dejavnostim, namenjenim povečevanju znanja in zanimanja občinstev;

(j) podporo inovativnim ukrepom za preskušanje novih poslovnih modelov in orodij na področjih, za katera je verjetno, da bosta na njih vplivala uvedba in uporaba digitalnih tehnologij.

POGLAVJE V

Rezultati izvedbe in širjenje

Člen 13

Doslednost in dopolnjevanje

1. Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi splošno doslednost in dopolnjevanje z:

(a) zadevnimi politikami EU, zlasti tistimi na področju izobraževanja, zaposlovanja, zdravja, raziskav in inovacij, podjetništva, turizma, pravosodja in razvoja;

(b) drugimi zadevnimi viri financiranja EU za politike na področju kulture in medijev, zlasti Evropskim socialnim skladom, Evropskim skladom za regionalni razvoj, programi za raziskave in inovacije, finančnimi instrumenti za pravosodje in državljanstvo, programi za zunanje sodelovanje in predpristopnimi instrumenti. Zagotoviti bo treba zlasti sinergije na ravni izvajanja med programom ter nacionalnimi in regionalnimi strategijami za pametno specializacijo.

2. Ta uredba se uporablja in izvaja ob spoštovanju mednarodnih obveznosti Unije.

Člen 14

Spremljanje in ocenjevanje

1. Komisija zagotovi redno spremljanje in zunanje ocenjevanje programa Ustvarjalna Evropa na podlagi naslednjih kazalnikov uspešnosti. Treba je upoštevati, da je uresničitev rezultatov izvedbe odvisna od dopolnilnega učinka drugih dejavnosti, ki potekajo na evropski in nacionalni ravni ter vplivajo na kulturne in ustvarjalne sektorje:

(a) kazalnika za splošne cilje iz člena 4:

– delež zaposlenih v sektorjih in njihov delež BDP;

– odstotek ljudi, ki poročajo, da imajo dostop do evropskih kulturnih del.

(b) kazalnika za posebne cilje iz člena 5:

Kar zadeva cilj podpore sposobnosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev iz člena 5(a):

– internacionalizacija kulturnih izvajalcev in število sklenjenih nadnacionalnih partnerstev;

– število učnih izkušenj za umetnike/kulturne izvajalce, ki so obogatile njihova znanja in spretnosti ter jim povečale možnosti za zaposlitev.

Kar zadeva cilj spodbujanja nadnacionalnega kroženja kulturnih in ustvarjalnih del in izvajalcev ter doseganja novih občinstev v Evropi in zunaj nje iz člena 5(b):

Sklop Kultura:

– število ljudi, ki so jih neposredno in posredno dosegli projekti, ki jih program podpira.

Sklop MEDIA:

– število gledalcev evropskih filmov v Evropi in po svetu (10 najpomembnejših neevropskih trgov);

– odstotek evropskih avdiovizualnih del v kinematografih, na televiziji in digitalnih platformah.

Kar zadeva cilj okrepitve finančne sposobnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev iz člena 5(c):

– obseg posojil, odobrenih v okviru finančnega instrumenta;

– število in geografska razširjenost finančnih institucij, ki zagotavljajo dostop do financ kulturnim in ustvarjalnim sektorjem;

– število, narodnost in podsektorji končnih upravičencev pomoči finančnega instrumenta.

Kar zadeva cilj podpore nadnacionalnega sodelovanja na področju politik iz člena 5(d):

– število držav članic, ki uporabljajo rezultate odprte metode koordinacije pri razvoju nacionalne politike, in število novih pobud.

2. Rezultati spremljanja in ocenjevanja se upoštevajo pri izvajanju programa.

3. Ocenjevanje poteka v pravem obsegu in se izvede dovolj pravočasno, da se njegovi rezultati uporabijo v procesu odločanja.

(a) Komisija poleg rednega spremljanja najpozneje do konca leta 2017 pripravi poročilo o zunanji oceni, v katerem oceni učinkovitost uresničevanja ciljev ter uspešnost programa in njegovo evropsko dodano vrednost, da se lahko odloči o podaljšanju, spremembi ali opustitvi programa. Ocenjujejo se možnosti poenostavitev, notranja in zunanja skladnost programa, dolgoročna ustreznost vseh ciljev in prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Pri ocenjevanju se upoštevajo rezultati ocenjevanja dolgoročnega učinka sklepov št. 1855/2006/ES, št. 1718/2006/ES in št. 1041/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

(b) Komisija oceni dolgoročnejše učinke in trajnostnost učinkov ukrepov tako, da lahko rezultate ocene uporabi pri odločitvi o možnem podaljšanju, spremembi ali opustitvi programa v prihodnosti.

Člen 15

Obveščanje in širjenje

1. Upravičenci projektov, ki jih podpira program, zagotovijo obveščanje in širjenje informacij o prejetih sredstvih Unije in doseženih rezultatih.

2. Mreža centrov Ustvarjalne Evrope iz člena 8(f) zagotovi obveščanje in širjenje informacij o dodeljenih sredstvih Unije in rezultatih, doseženih v njihovi državi.

POGLAVJE VI

Dostop do programa

Člen 16

Določbe o državah nečlanicah EU in mednarodnih organizacijah

1. Program spodbuja kulturno raznolikost na mednarodni ravni v skladu z Unescovo Konvencijo o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov iz leta 2005.

2. V sklopih lahko sodelujejo naslednje države, če so izpolnjeni zahtevani pogoji, vključno s tistimi iz Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev za sklop MEDIA, in zagotovljena dodatna sredstva:

(a) države pristopnice, države kandidatke in možne kandidatke s predpristopno strategijo za pristop k Uniji v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za sodelovanje teh držav v programih Unije, določenimi v okvirnih sporazumih, sklepih pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih;

(b) države Efte, ki so članice EGP, v skladu z določbami Sporazuma EGP;

(c) Švicarska konfederacija na podlagi dvostranskega sporazuma, ki bo sklenjen s to državo;

(d) države evropskega sosedskega območja v skladu s postopki, ki so bile s temi državami določene v skladu z okvirnimi sporazumi, ki določajo njihovo sodelovanje v programih Evropske unije.

3. Program je odprt za dvostranske ali večstranske ukrepe sodelovanja, usmerjene na izbrane države ali regije, na podlagi dodatnih sredstev.

4. Program dopušča sodelovanje in skupne ukrepe z državami, ki ne sodelujejo v programu, in z mednarodnimi organizacijami, ki so dejavne v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, kot so UNESCO, Svet Evrope, OECD ali Svetovna organizacija za intelektualno lastnino, na podlagi skupnih prispevkov za uresničitev ciljev programa.

POGLAVJE VII

Izvedbene določbe

Člen 17

Izvajanje programa

Komisija za izvajanje programa v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 18(2) sprejme letne delovne programe z izvedbenimi akti. V letnih delovnih programih so določeni cilji, pričakovani rezultati, način izvajanja in skupni znesek finančnega načrta. Vsebujejo tudi opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo zneska, dodeljenega vsaki dejavnosti, in okviren urnik izvajanja. V zvezi z donacijami vključujejo še prednostne naloge, bistvena merila za ocenjevanje in najvišjo stopnjo sofinanciranja.

Člen 18

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Odbor za program Ustvarjalna Evropa. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 19

Finančne določbe

1. Finančna sredstva za izvajanje tega programa v obdobju iz člena 1(1) se določijo na 1 801 000 000 EUR.

2. Finančni okvir programa lahko pokriva tudi stroške, ki se nanašajo na dejavnosti priprave, spremljanja, preverjanja, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne neposredno za upravljanje programa in uresničitev njegovih ciljev, predvsem stroške študij, sestankov strokovnjakov, dejavnosti obveščanja in komunikacije, vključno z institucionalno komunikacijo o političnih prednostnih nalogah Evropske unije, če se nanašajo na splošne cilje te uredbe, stroške, povezane z omrežji IT, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo informacij, skupaj z vsemi drugimi stroški tehnične in upravne pomoči, ki jih ima Komisija pri upravljanju programa.

3. Finančni okvir lahko pokriva tudi stroške tehnične in upravne pomoči, potrebne za zagotovitev prehoda od ukrepov, sprejetih na podlagi sklepov št. 1855/2006/ES, št. 1718/2006/ES in št. 1041/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta, na program Ustvarjalna Evropa. Po potrebi se lahko v proračun za obdobje po letu 2020 vnesejo odobrena proračunska sredstva za podobne stroške, da se omogoči upravljanje dejavnosti, ki 31. decembra 2020 še niso končane.

4. Komisija izvaja finančno podporo Unije v skladu z uredbo XX/2012 [finančna uredba].

5. Komisija lahko v utemeljenih primerih kot upravičene stroške upošteva tiste stroške, ki so neposredno povezani z izvajanjem podprtih dejavnosti, čeprav so upravičencu nastali pred oddajo vloge za financiranje.

Člen 20

Zaščita finančnih interesov Evropske unije

1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Evropske unije zaščiteni z izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2. Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče lahko opravijo revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih donacij, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije v okviru programa. Evropski urad za boj proti goljufijam (urad OLAF) lahko opravi preglede in inšpekcije na kraju samem pri gospodarskih subjektih, ki jih neposredno ali posredno zadeva takšno financiranje, v skladu s postopki iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96, da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o donaciji ali pogodbo o financiranju s strani Unije prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

3. Ne glede na prvi in drugi pododstavek se v sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter sporazumih in sklepih o donacijah ter pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja tega programa, Komisija, Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblastijo za opravljanje takšnih revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem Uredba XX/2012 [finančna uredba].

POGLAVJE VIII

Končne določbe

Člen 21

Razveljavitev in prehodne določbe

1. Sklepi št. 1855/2006/ES, št. 1718/2006/ES in št. 1041/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta se razveljavijo z učinkom od 1. januarja 2014.

2. Dejavnosti, ki so se začele izvajati pred 31. decembrom 2013 na podlagi sklepov št. 1855/2006/ES, št. 1718/2006/ES in št. 1041/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta, se bodo še naprej izvajale, dokler ne bodo zaključene v skladu z določbami teh sklepov.

Člen 22

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA I

UREDITEV ZA IZVAJANJE INSTRUMENTA ZA KULTURNE IN USTVARJALNE SEKTORJE

Komisija uvede instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje, ki deluje v okviru dolžniškega instrumenta Unije za mala in srednja podjetja. Tako zagotovljena finančna podpora se nameni malim in srednjim podjetjem in organizacijam, ki delujejo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.

1. Naloge

Instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje opravlja naslednje naloge:

(a) zagotavlja jamstva ustreznim finančnim posrednikom iz vseh držav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa;

(b) zagotavlja finančnim posrednikom dodatno strokovno znanje in izkušnje ter sposobnost, da ocenijo tveganja, povezana z izvajalci v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.

2. Izbira posrednikov

Posrednike izberejo skladno z najboljšo prakso na trgu v zvezi z učinkom na:

– obseg posojila, ki je na voljo izvajalcu v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, in/ali

– dostop izvajalca v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih do finančnih virov in/ali

– tveganje pri financiranju, ki ga izvaja zadevni posrednik in je namenjeno izvajalcu v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.

3. Trajanje instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje

Posamezna jamstva imajo lahko rok zapadlosti do 10 let.

V skladu s členom 18(2) Uredbe XX/2012 [finančna uredba] se prihodki in vračila, ustvarjeni z jamstvi, dodelijo finančnemu instrumentu. Za finančne instrumente, ki so bili vzpostavljeni že v prejšnjem večletnem finančnem okviru, se prihodki in vračila, ustvarjeni z dejavnostmi, ki so se začele v prejšnjem obdobju, dodelijo finančnemu instrumentu tekočega obdobja.

4. Krepitev zmogljivosti

Krepitev zmogljivosti v okviru instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje je v bistvu zagotavljanje storitev strokovnjakov finančnim posrednikom, ki so podpisali sporazum o odobrenih sredstvih v okviru instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje, da se vsem finančnim posrednikom zagotovijo dodatno strokovno znanje ter sposobnost, da ocenijo tveganja, povezana s financiranjem kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. Poleg tega bi lahko imeli izvajalci v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih korist od krepitve zmogljivosti, tako da bi pridobili ustrezna znanja in spretnosti za oblikovanje poslovnih načrtov in pripravo natančnih podatkov o svojih projektih, ki bi finančnim posrednikom pomagali učinkovito oceniti projekte v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.

5. Proračun

Proračunska dodelitev pokriva vse stroške instrumenta, vključno s plačilnimi obveznostmi do finančnih posrednikov, kot so izgube zaradi jamstev, provizija za upravljanje za EIS, ki upravlja vire Unije, in vsi drugi upravičeni stroški ali izdatki.

6. Prepoznavnost in ozaveščanje

Vsak posrednik zagotovi ustrezno raven prepoznavnosti in preglednosti podpore, ki jo daje Unija, vključno z ustreznimi informacijami o finančnih možnostih, ki jih ponuja program.

Zagotovi se, da so končni upravičenci ustrezno obveščeni o razpoložljivih možnostih financiranja.

PRILOGA II

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1         Naslov predloga/pobude

Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa

1.2         Zadevna področja ABM/ABB[17]

Naslov 15 Izobraževanje in kultura

1.3         Vrsta predloga/pobude

ü Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[18].

¨ Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na ukrep z novo usmeritvijo.

1.4         Cilji

1.4.1      Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Program bo prispeval k uresničevanju strategije Evropa 2020 (COM(2010) 2020, 3. 3. 2010) s:

(a) podpiranjem varovanja in spodbujanja evropske kulturne in jezikovne raznolikosti;

(b) krepitvijo konkurenčnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, da se spodbuja pametna, trajnostna in vključujoča rast.

1.4.2      Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB

Specifični cilji:

(a) podpirati sposobnost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za nadnacionalno delovanje;

(b) spodbujati nadnacionalno kroženje kulturnih in ustvarjalnih del in izvajalcev ter doseči nova občinstva v Evropi in zunaj nje;

(c) okrepiti finančno sposobnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev;

(d) podpirati nadnacionalno sodelovanje na področju politik, da se spodbudijo razvoj politik, inovacije, privabljanje občinstva in novi poslovni modeli.

Zadevne dejavnosti ABM/ABB

15.04 Ustvarjalna Evropa

1.4.3      Pričakovani izid in učinki

Navedite, kakšne posledice naj bi imel predlog/pobuda na upravičence/ciljne skupine.

Program bo okrepil prilaganje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev globalizaciji in digitalnemu premiku ter povečal nadnacionalno izmenjavo kulturnih del in gostovanj umetnikov in drugih strokovnjakov, s čimer bo izboljšal njihovo sposobnost za mednarodno delovanje in prispevanje h gospodarski rasti in zaposlovanju. To bo dosegel z usmeritvijo k projektom, ki lahko spodbujajo znanje in izkušnje ter spretnosti, s katerimi se lahko v celoti izkoristijo možnosti, ki jih digitalni premik ponuja za dosego širših občinstev, razvoj novih poslovnih modelov in izkoriščanje novih tokov prihodkov (s čimer bo tudi pomagal zmanjšati odvisnost od javnega financiranja). Z usmeritvijo na oblikovalce javnega mnenja si bo prizadeval doseči eksponentni učinek. Bolj ciljno usmerjena podpora nadnacionalnemu kroženju del naj bi s podpiranjem fizičnih mrež za umetnike, strokovnjake in dela ali širšo digitalno distribucijo zunaj tradicionalnih distribucijskih verig pomagala ustvariti ekonomijo obsega in naj bi tako z daljšim prikazovanjem in širšim občinstvom pospešila povračilo stroškov.

Struktura okvirnega programa, ki vključuje prejšnje programe Kultura, MEDIA 2007 in MEDIA Mundus, bo zagotovila bolj gladek pretok informacij med sektorji in pomagala povečati izmenjavo znanj, na primer novih poslovnih znanj in spretnosti. V primerjavi z dvema ločenima programoma taka struktura omogoča lažje usklajevanje povezovanja v mreže, sodelovanja in strateških partnerstev med izvajalci.

Poleg tega bo vključitev finančnega instrumenta pomagala kulturnim in ustvarjalnim sektorjem z digitalno distribucijo in s prodajo doseči finančno stabilnost, vlagati v inovacije in doseči nove trge rasti ter s tem nova in širša občinstva.

1.4.4      Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

(a) Kazalnika za splošna cilja (člen 4 Uredbe):

– delež zaposlenih v sektorjih in njihov delež BDP [cilj do leta 2020: 5-odstotno povečanje deleža zaposlenih in deleža BDP];

– odstotek ljudi, ki poročajo, da imajo dostop do nenacionalnih evropskih kulturnih del [cilj do leta 2020: povečanje za 2 odstotni točki v primerjavi z raziskavo Eurobarometra iz leta 2007].

(b) Kazalnika za posebne cilje (člen 5 Uredbe):

Kar zadeva podporo sposobnosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev (člen 5(a)):

– internacionalizacija kulturnih izvajalcev in število sklenjenih nadnacionalnih partnerstev [cilj do leta 2020: skleniti 10 000 nadnacionalnih partnerstev];

– število učnih izkušenj za umetnike/kulturne izvajalce, ki so obogatile njihova znanja in spretnosti ter povečale njihove možnosti za zaposlitev [cilj do leta 2020: 300 000 strokovnjakov z učnimi izkušnjami].

Kar zadeva spodbujanje nadnacionalnega kroženja kulturnih in ustvarjalnih del in izvajalcev ter doseganje novih občinstev v Evropi in zunaj nje (člen 5(b)):

Sklop Kultura:

– število ljudi, ki so jih neposredno in posredno dosegli projekti, ki jih podpira program [100 milijonov ljudi].

Sklop MEDIA:

– število gledalcev evropskih filmov v Evropi in po svetu (10 najpomembnejših neevropskih trgov) [cilj do leta 2020: 325 milijonov gledalcev (v Evropi), 165 milijonov gledalcev (po svetu, 10 najpomembnejših trgov) (10-odstotno povečanje)];

– odstotek evropskih avdiovizualnih del v kinematografih, na televiziji in digitalnih platformah [cilj do leta 2020: 60 % za kinematografe, 67 % za televizijo, 67 % za digitalne platforme].

Kar zadeva krepitev finančne sposobnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev (člen 5(c)):

– obseg posojil, odobrenih v okviru finančnega instrumenta [cilj do leta 2020: posojila v vrednosti 1 milijarde EUR];

– število in geografska razširjenost finančnih institucij, ki zagotavljajo dostop do financ kulturnim in ustvarjalnim sektorjem [cilj do leta 2020: finančne institucije iz 10 različnih držav];

– število, narodnost in podsektorji končnih upravičencev pomoči finančnega instrumenta [cilj do leta 2020: 15 000 upravičencev iz 5 različnih podsektorjev].

Kar zadeva podporo nadnacionalnemu sodelovanju na področju politike (člen 5(d)):

– število držav članic, ki uporabljajo rezultate odprte metode koordinacije (OMK) pri razvoju nacionalne politike, in število novih pobud [cilj do leta 2020: vse države članice, ki sodelujejo v OMK, uporabljajo rezultate in predstavijo vsaj eno pobudo].

1.5         Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1      Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Program bo odgovoril na izzive, s katerimi se kulturni in ustvarjalni sektorji srečujejo v smislu razdrobljenosti, globalizacije in digitalnega premika ter pomanjkanja podatkov in zasebnih naložb, ter bo s spodbujanjem inovacij, podjetništva, pametne in trajnostne rasti ter socialne vključenosti prispeval k uresničevanju ciljev Evrope 2020.

Povečal bo prispevek sektorjev k deležu zaposlenih in rasti, ki trenutno pomeni 4,5 % skupnega evropskega BDP v letu 2008 in približno 3,8 % delovne sile.

1.5.2      Dodana vrednost ukrepanja EU

Poleg dopolnjevanja z drugimi politikami in programi EU bi imela nova pobuda naslednjo dodano vrednost ukrepanja EU:

– nadnacionalno naravo njenih dejavnosti in vpliva njihovih učinkov, ki bodo dopolnili nacionalne in mednarodne programe ter druge programe Evropske unije;

– ekonomijo obsega in kritično maso, ki ju lahko spodbudi podpora Evropske unije, kar povzroča učinek vzvoda na dodatna sredstva;

– nadnacionalno sodelovanje, ki lahko spodbudi izčrpnejše, hitrejše in učinkovitejše odgovore na globalne izzive in lahko ima dolgoročne sistemske učinke na sektor;

– zagotovitev bolj enakovrednega položaja v evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, tako da se upoštevajo države z nizko proizvodno zmogljivostjo in/ali države ali regije z geografsko in jezikovno omejenim območjem.

1.5.3      Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

Program Ustvarjalna Evropa bo v skladu z rezultati več ocen in javnih posvetovanj o prejšnjih programih uvedel ukrepe, prilagojene sedanjim in prihodnjim potrebam sektorjev, ter poenostavil upravljanje in izvajanje programa.

Zaradi korenitih sprememb sektorja v smislu digitalizacije, globalizacije in stalno razvijajoče se tehnologije je potrebno veliko prilagajanja izvajalcev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. Te potrebe so izražene v predlaganem ukrepu. Program omogoča pridobivanje novih znanj, kot so razvoj novih poslovnih modelov in tokov prihodkov, vključno z znanji in spretnostmi o trženju in privabljanju občinstva, najnovejše znanje in izkušnje s področja IKT in boljše poznavanje vprašanj, kot je vprašanje avtorskih pravic, odgovarja pa tudi na trenutno pomanjkanje podatkov o trgu. Program bo dosegel nove geografske trge in trge izdelkov z uvedbo mednarodne razsežnosti za celoten program in na primer z večjo osredotočenostjo na video igre. Zaradi podpore pilotnih projektov bo program lahko omogočal nadaljnje preskušanje. Poleg tega program izpolnjuje potrebo po ukrepih na področju medijske in kulturne pismenosti, da bo privabil in širil občinstvo ter prispeval h kritičnemu razumevanju evropskih kulturnih in ustvarjalnih del.

Program uvaja prepoznavno in preprosto enotno vstopno točko za izvajalce v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih v Evropi. Enotni center Ustvarjalne Evrope bo prihranil sredstva in izboljšal upravljanje centrov ter olajšal uporabo in poskrbel za večjo prepoznavnost programa.

Uvedene bodo dodatne poenostavitve za pospešitev operativnega upravljanja programa. Vključevale bodo: izboljšave orodij in sredstev za zbiranje podatkov in analizo; več financiranja v obliki pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, okvirnih partnerskih sporazumov in sklepov o odobritvi pomoči; zmanjšanje števila instrumentov v primeru programa Kultura; portale za upravičence in druga orodja IKT za zmanjšanje papirne dokumentacije za prosilce/upravičence; obrazce za elektronsko prijavo in končno poročilo za vse ukrepe.

1.5.4      Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi relevantnimi instrumenti

Program bo v celoti dopolnjeval druge instrumente EU. Noben drug program EU ne spodbuja nadnacionalne mobilnosti umetnikov/strokovnjakov v kulturnem in avdiovizualnem sektorju in kroženja del. Program bo v zvezi z jezikovno raznolikostjo dopolnjeval ukrepe EU za učenje jezikov. Vendar namen programa ni formalno ali neformalno učenje, ki ju pokriva program Erasmus za vse, temveč je osredotočen na spodbujanje vzajemnega in pospešenega učenja kulturnih organizacij o temah, pri katerih se sektor srečuje s ključnimi izzivi.

Program bo dopolnjeval kulturno politiko EU, tako da bo kulturne izvajalce dosegel neposredno in s tem pomagal doseči sistemske spremembe v smislu prednostnih nalog politike EU.

Za razliko od druge denarne podpore EU, kot so ESRR, ESS in Okvirni program za konkurenčnost in inovacije (PKI), bo program posebno usmerjen k potrebam kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z željo, da bi delovali zunaj nacionalnih mej, v tesni povezavi s spodbujanjem kulturne in jezikovne raznolikosti. Sedanja podpora ESRR/ESS je dejansko namenjena ohranjanju, obnavljanju in razvoju kulturne dediščine, razvoju kulturne infrastrukture, obnovi mest, podpori turizmu, spodbujanju podjetništva, podpori kulturnih storitev na podlagi IKT in izboljšanju človeškega kapitala, z zelo velikim poudarkom na inovacijah ter regionalnem ali lokalnem razvoju. Poleg tega bi bila podpora razvoju politik ugodna za izmenjavo znanj pri razvoju regionalnih politik držav članic.

PKI zagotavlja dostop do sredstev za MSP (z jamstvi in lastniškim kapitalom) ter koriščenje digitalnih tehnologij in vsebin, vendar so to generična orodja, ki ne širijo strokovnega znanja in strokovnih izkušenj, specifičnih za sektor. Finančni instrument, ki ga program uvaja, da bi okrepil finančno sposobnost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, bo osredotočen na posebne potrebe teh sektorjev, zato da podpre finančne institucije pri boljšem razumevanju ocenjevanja tveganj v teh sektorjih in jih spodbudi k povezovanju v mreže.

Kulturni sklop programa ne bo podprl množične digitalizacije kulturne dediščine. Ta bi se lahko financirala v okviru strukturnih skladov. Poleg tega se politika in ukrepi, ki se nanašajo na digitalizacijo in združevanje vsebin v okviru knjižnice Europeana (evropske digitalne knjižnice), izvajajo v okviru Digitalne agende za Evropo.

Mednarodno financiranje v okviru kulturnega sklopa programa bo evropskemu kulturnemu sektorju pomagalo, da bo deloval mednarodno in bo odraz ciljev notranjega programa. Za razliko od drugih instrumentov EU, katerih namen je kulturno sodelovanje s tretjimi državami, program ni dvostransko, temveč večstransko orodje, in ni usmerjen k razvojnemu sodelovanju v tretjih državah. Kljub temu bo dopolnjeval te programe, ko se bodo okrepili kulturni in ustvarjalni sektorji.

1.6         Trajanje ukrepa in finančnih posledic

þ Časovno omejen predlog/pobuda

– þ  trajanje predloga/pobude od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020.

– þ  finančne posledice med letoma 2014 in 2020 (in po letu 2020 za plačila)

¨ Časovno neomejen predlog/pobuda

– izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi polno delovanje.

1.7         Načrtovani načini upravljanja[19]

þ Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija

þ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– þ  izvajalske agencije

– ¨  organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[20]

– þ  nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

– ¨  osebe, ki jim je zaupana izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami

þ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite)

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Program bodo izvajali:

– Komisija na naslednjih področjih delovanja: posebni ukrepi v okviru sklopa Kultura (nagrade, evropska prestolnica kulture, znak evropske dediščine itd.), podpora skladu za koprodukcijo in podpora nadnacionalnemu sodelovanju na področju politik;

– Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo na ostalih področjih delovanja;

– EIS, kar zadeva finančni instrument kulturnih in ustvarjalnih sektorjev;

– mednarodni skladi za koprodukcijo s sedežem v Evropi (organi iz člena 54 finančne uredbe) na področju delovanja koprodukcije.

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1         Določbe glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

Komisija zagotovi redno spremljanje in zunanje ocenjevanje programa Ustvarjalna Evropa na podlagi kazalnikov, navedenih v točki 1.4.4. Treba je upoštevati, da je ocena na podlagi kazalnikov odvisna od dopolnilnega učinka drugih dejavnosti, ki potekajo na evropski in nacionalni ravni in vplivajo na kulturni in ustvarjalni sektor. Komisija do 31. decembra 2017 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o oceni doseženih rezultatov ter o kvalitativnih in kvantitativnih vidikih izvajanja programa. Ocenjevanje vključuje naknadno oceno prejšnjih programov.

2.2         Sistem upravljanja in nadzora

2.2.1      Ugotovljena tveganja

A: Ključna tveganja in ključni vzroki za napake

Za program Ustvarjalna Evropa so bila na podlagi zadevnih poročil o sedanjih programih MEDIA in Kultura ugotovljena naslednja ključna tveganja in ključni vzroki za napake:

– posebna ciljna publika: večina udeležencev programa bodo verjetno male in srednje organizacije, ki delujejo v avdiovizualnih in ustvarjalnih sektorjih. Nekatere od njih morda ne bodo imele močnih finančnih temeljev ali naprednih upravljavskih struktur. To bo lahko vplivalo na njihovo finančno in operativno sposobnost za upravljanje sredstev EU;

– napake v zvezi z upravičenostjo stroškov pri donacijah na podlagi proračuna zaradi zapletenih pravil, pomanjkanja primerne podporne dokumentacije, ki jo hranijo upravičenci donacij, ali neprimernega pregleda dokumentacije: to tveganje bo v okviru programa Ustvarjalna Evropa še vedno prisotno, vendar bi moralo biti zaradi poenostavljenih pravil, večje uporabe pavšalnih stopenj in pavšalnih zneskov ter boljšega in bolj usmerjenega pregleda dokumentacije manjše kot pri sedanji generaciji programov (glej točko 2.2.2);

– omejeno tveganje dvojnega financiranja, saj podjetja lahko prejemajo več donacij na podlagi različnih programov EU.

Opozoriti je treba, da (bo) večino ukrepov v okviru sedanjih programov MEDIA in Kultura ter programa Ustvarjalna Evropa upravlja(-la) Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA). Ta agencija bo zato odgovorna predvsem za zmanjšanje zgoraj navedenih tveganj.

B: Pričakovane stopnje napak

Podatki za leti 2009 in 2010 kažejo, da je stopnja napak pri programu MEDIA zelo nizka (nižja od 0,50 %). To potrjujejo dostopni okvirni podatki za leto 2011.

Pri programu Kultura je stopnja napak leta 2009 znašala 0,57 % in bi morala biti na podlagi začasnih podatkov tudi leta 2011 precej nižja od 2 %, približno 0,6–0,7 %. Pomembnost tvegane vrednosti, ki izhaja iz stopnje napak, je leta 2010 presegla prag 2 % (4,28 %), vendar je bil vzorec revizij opravljen na manjšem znesku proračuna kot v letih 2009 in 2011. Zato je večletna stopnja napak za obdobje med letoma 2009 in 2011 nižja od 1 %.

Analiza napak, ki jo je v zvezi s stopnjo napak v letu 2010 opravila EACEA, je pokazala, da so bila vzrok za večino napak zgoraj navedena ključna tveganja. Zasnovan je bil akcijski načrt, ki vsebuje ukrepe za izboljšanje kakovosti informacij za upravičence o njihovih finančnih obveznostih, strategijo za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti nadzornih obiskov, strategijo za izboljšanje pregleda dokumentacije in pripravo prečiščene različice revizijskega načrta za leto 2011.

Na podlagi stopenj napak za leti 2009 in 2010 ter ocene verjetnih stopenj napak za leto 2011 je mogoče skleniti, da je pričakovana stopnja neskladnosti programa Ustvarjalna Evropa precej nižja od praga 2 %. Ta predpostavka je podprta z dejstvom, da se v primerjavi s sedanjimi programi načrtuje izvajanje dodatnih ukrepov za poenostavitev in nadzornih ukrepov (glej točko 2.2.2).

2.2.2      Načrtovani načini nadzora

A: Informacije o notranjem nadzornem sistemu

Nadzorni sistem za program Ustvarjalna Evropa bo temeljil na oceni tveganja. Vključeval bo naslednje glavne vrste nadzora, ki jih bo večinoma izvajala EACEA. Isti nadzorni sistem se bo izvajal za ukrepe, ki jih upravlja neposredno EAC.

1. V fazi izbora:

– nadzor operativne in finančne sposobnosti prosilcev;

– preverjanje upravičenosti in izpolnjevanja meril za izključitev;

– ocena in preverjanje proračuna in vsebine;

– pravna in finančna preverjanja;

– odkrivanje primerov morebitnega dvojnega financiranja z uporabo ustreznih orodij IT.

2. V fazi upravljanja pogodb:

– finančni tokovi na podlagi ločevanja nalog;

– širša uporaba pavšalnih stopenj in pavšalnih zneskov za zmanjšanje tveganja napak;

– opredelitev pregleda dokumentacije, ki se uporablja za končne bilance na podlagi ocene tveganj in stroškov nadzora, pri donacijah na podlagi proračuna:

          * pri donacijah, ki presegajo prag, so ob končnem plačilu obvezna revizijska potrdila;

          * pri manjših donacijah upravičenci predložijo vzorce računov; vsebina vzorcev se določi za vsak ukrep na podlagi analize tveganja.

– poenostavitev pravil ter jasnejše in preglednejše informacije za upravičence o teh pravilih;

– izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti nadzornih obiskov z uporabo meril na podlagi ocene tveganja pri izbiri projektov, ki se obiščejo, in kakovostnih meril za spremljanje njihovega izvajanja.

3. Naknadno

– letni naknadni revizijski načrt (na podlagi ocene tveganja in naključnega izbora), ki temelji na obsežni analizi tveganja;

– ad hoc revizije, ki se izvedejo v primeru resne zaskrbljenosti glede nepravilnosti in/ali suma goljufije.

Konkretno breme nadzora upravičencev bi se moralo v primerjavi s sedanjim položajem zmanjšati, saj se manjše tveganje neskladnosti delno pričakuje zaradi dodatnih poenostavitev in bolj kakovostnih podpornih informacij za upravičence.

4. Nadzor EACEA, ki ga izvaja Komisija

Komisija bo poleg nadzora postopka dodeljevanja donacij izvajala tudi ukrepe, potrebne za nadzor izvajalskih agencij v skladu s členom 59 finančne uredbe. Komisija bo spremljala in nadzorovala agencijo EACEA pri uresničevanju ustreznih nadzornih ciljev pri ukrepih, ki ji bodo zaupani v upravljanje. Ta nadzor bo vključen v sodelovanje matičnega GD in agencije EACEA ter polletno poročanje agencije.

B: Ocena stroškov nadzora ukrepov, ki jih upravljata EACEA in EAC

1. V fazah izbora in upravljanja pogodb

1.1 Stroški osebja

Pri oceni so upoštevane nadzorne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru sedanjih programov MEDIA in Kultura:

– nadzorne dejavnosti, ki jih izvaja operativno in finančno osebje ob začetku in preverjanju dejavnosti;

– nadzorne dejavnosti, ki se izvajajo v vseh fazah projekta (ob izboru, sklepanju pogodb in plačilih).

Število osebja, ki izvaja nadzorne dejavnosti || Standardni stroški || Skupno (na leto)

Pogodbeni uslužbenci (EACEA): 21,75 || 64 000 EUR || 1 392 000 EUR

Začasni uslužbenci (EACEA): 6,6 || 127 000 EUR || 838 200 EUR

Uradniki (del upravlja EAC): 1,6 || 127 000 EUR || 212 200 EUR

|| || Skupno za trajanje programa: 17 096 800 EUR

1.2 Drugi stroški

|| Standardni stroški || Skupno (na leto)

Misije na kraju samem (EACEA) || 1 000 EUR || 95 000 EUR

Revizijska potrdila, ki jih predložijo upravičenci (EACEA) || 1 300 EUR || 2 550 000 EUR

Misije na kraju samem (del upravlja EAC) || 1 000 EUR || 6 000 EUR

Revizijska potrdila, ki jih predložijo upravičenci (del upravlja EAC) || 1 300 EUR || 150 000 EUR

|| || Skupno za trajanje programa: 19 607 000 EUR

2. Naknadni nadzor

2.1 Osebje

Število osebja, ki izvaja nadzorne dejavnosti || Standardni stroški || Skupno (na leto)

Pogodbeni uslužbenci (EACEA): 1 || 64 000 EUR || 64 000 EUR

Začasni uslužbenci (EACEA): 0,2 || 127 000 EUR || 25 400 EUR

Uradniki (del upravlja EAC): 0,1 || 127 000 EUR || 12 700 EUR

|| || Skupno za trajanje programa: 714 700 EUR

1.2 Naknadne revizije

Naključne revizije, revizije na podlagi ocene tveganja in ad hoc revizije || Standardni stroški || Skupno (na leto)

EACEA || 10 500 EUR || 409 500 EUR

EAC || 10 500 EUR || 25 000 EUR

|| || Skupno za trajanje programa: 3 041 500 EUR

3. Skupni stroški nadzora v EACEA in EAC v primerjavi z operativnim proračunom, ki se upravlja

Glede na operativni proračun programa Ustvarjalna Evropa v višini 1 678,7 EUR skupni stroški nadzora ukrepov, ki jih upravljata EACEA in EAC, pomenijo približno 2,4 % proračuna.

2.3         Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Majhno število primerov goljufije skupaj z zelo nizkimi stopnjami napak upravičuje sorazmernost in stroškovno učinkovitost ukrepov za preprečevanje goljufij in nepravilnosti v okviru novega programa.

GD EAC bo poleg uporabe vseh regulativnih mehanizmov nadzora oblikoval strategijo za boj proti goljufijam v skladu z novo strategijo za boj proti goljufijam (CAFS), ki jo je Komisija sprejela 24. junija 2011, da bi zagotovil, med drugim, da je njegov notranji nadzor boja proti goljufijam prilagojen CAFS in da je njegov pristop za obvladovanje tveganj goljufij zasnovan tako, da se z njim odkrivajo področja s tveganjem za goljufije in primerni odzivi. Kjer bo potrebno, bodo vzpostavljene skupine za povezovanje v mreže in primerna orodja IT, namenjena analizi primerov goljufij, ki so povezane s programom Erasmus za vse.

Za zmanjšanje morebitnih goljufij in nepravilnosti so načrtovani naslednji ukrepi:

– preprečevanje morebitnih goljufij in nepravilnosti je s poenostavitvijo pravil ter širšo uporabo pavšalnih stopenj in pavšalnih zneskov upoštevano že ob uvedbi programa;

– sistematsko se preverjajo morebitni primeri dvojnega financiranja in odkrivajo se upravičenci, ki jim je bilo dodeljenih več donacij;

– v primeru resne zaskrbljenosti glede nepravilnosti in/ali suma goljufije se izvajajo ad hoc revizije;

– Izvajalska agencija mora Komisiji priložnostno in v okviru rednega poročanja poročati o morebitnih goljufijah in nepravilnostih.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1         Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

· Obstoječe proračunske vrstice odhodkov

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

Številka [Opis………………………...……….] || dif./nedif. ([21]) || držav Efte[22] || držav kandidatk[23] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

5 || 15.01 Upravni odhodki na področju izobraževanja in kulture, členi od 1 do 3 || nedif. || DA || DA || DA || NE

3 || 15.01.04.31 Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo – prispevek iz programov pod razdelkom 3 || nedif. || DA || DA || DA || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

Številka [Razdelek……………………………………..] || dif./ nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

3 || 15.01.04.04 Ustvarjalna Evropa – Odhodki za upravno poslovodenje || nedif. || DA || DA || DA || NE

3 || 15.04.01 Ustvarjalna Evropa || dif. || DA || DA || DA || NE

3.2         Ocenjeni učinek na odhodke

3.2.1      Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: || Številka || Razdelek 3

GD: EAC || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Leto po 2020 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice || prevzete obveznosti || (1) || 178,670 || 198,139 || 218,564 || 239,022 || 260,243 || 280,850 || 303,212 || || 1 678,700

plačila || (2) || 107,197 || 158,513 || 174,855 || 244,503 || 266,739 || 288,369 || 311,700 || 126,824 || 1 678,700

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev posebnih programov[24] || || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice || || (3) || 14,330 || 14,861 || 15,436 || 16,978 || 17,757 || 20,150 || 22,788 || || 122,3

Odobritve za GD EAC SKUPAJ || prevzete obveznosti || = 1 + 1a + 3 || 193,000 || 213,000 || 234,000 || 256,000 || 278,000 || 301,000 || 326,000 || || 1 801,000

|| plačila || = 2 + 2a + 3 || 121,525 || 173,374 || 190,291 || 261,481 || 284,496 || 308,519 || 334,488 || 126,824 || 1 801,000

|| || || || || || || || || ||

Komisija predvideva (delno) zunanje izvajanje tega programa s strani izvajalske agencije. Zneske in razčlenitev ocenjenih stroškov bo morda treba prilagoditi v skladu s končno stopnjo zunanjega izvajanja.

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || (4) || || || || || || || || ||

plačila || (5) || || || || || || || || ||

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || || ||

Odobritve za RAZDELEK 3 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || = 4 + 6 || 193,000 || 213,000 || 234,000 || 256,000 || 278,000 || 301,000 || 326,000 || || 1 801,000

plačila || = 5 + 6 || 121,525 || 173,374 || 190,291 || 261,481 || 284,496 || 308,519 || 334,488 || 126,824 || 1 801,000

Če predlog/pobuda vpliva na več razdelkov:

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || (4) || || || || || || || ||

plačila || (5) || || || || || || || ||

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || ||

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek) || prevzete obveznosti || = 4 + 6 || || || || || || || ||

plačila || = 5 + 6 || || || || || || || ||

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

GD: izobraževanje in kultura ||

Ÿ Človeški viri || 5,619 || 5,619 || 5,619 || 5,873 || 6,127 || 6,381 || 6,703 || 41,946

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,505 || 0,505 || 0,505 || 0,505 || 0,505 || 0,505 || 0,505 || 3,535

GD za izobraževanje in kulturo SKUPAJ || odobritve || 6,124 || 6,124 || 6,124 || 6,378 || 6,632 || 6,886 || 7,213 || 45,481

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (prevzete obveznosti SKUPAJ = plačila SKUPAJ) || 6,124 || 6,124 || 6,124 || 6,378 || 6,632 || 6,886 || 7,213 || 45,481

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Leto po 2020 || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || 198,804 || 218,804 || 239,804 || 262,058 || 284,312 || 307,566 || 332,893 || || 1 844,241

Plačila || 127,331 || 179,178 || 196,095 || 267,539 || 290,808 || 315,085 || 341,381 || 170,065 || 1 887.482

3.2.2      Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

– þ  Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ò || ||

REALIZACIJE sklopa MEDIA ||

Vrsta realizacije || Povprečni stroški realizacije || Število realizacij skupaj (2014-2020) || Stroški skupaj ||

SPECIFIČNI CILJ št. 1: Podpreti sposobnost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za nadnacionalno delovanje ||

– realizacija || Nova znanja in spretnosti ter povezovanje v mreže [realizacije: število tečajev/delavnic/dogodkov] || 0,150 || 425 || 63,7 ||

– realizacija || Razvoj avdiovizualnih projektov (vključno s produkcijo televizijskega programa) [realizacije: število projektov] || 0,110 || 2 301 || 253,1 ||

– realizacija || Podpora skladom za koprodukcijo [realizacija: število podprtih skladov za koprodukcijo] || 0,300 || 48 || 14,3 ||

– realizacija || Avdiovizualni trgi, promocijska orodja in sklopi [realizacija: število projektov] || 0,1925 || 452 || 87,1 ||

– realizacija || Inovativni projekti na področju IKT, ki se lahko uporabljajo v avdiovizualni industriji [realizacija: število primerov uporabe IKT v industriji] || 0,500 || 30 || 15,2 ||

Seštevek za specifični cilj št. 1 || 3 256 || 433,4 ||

SPECIFIČNI CILJ št. 2: Spodbuditi nadnacionalno kroženje kulturnih in ustvarjalnih del in izvajalcev ter doseči nova občinstva v Evropi in zunaj nje ||

– realizacija || Distribucijske kampanje evropskih nenacionalnih filmov [realizacija: število projektov] || 0,046 || 6 932 || 318,9 ||

– realizacija || Mednarodne skupine pooblaščenih prodajalcev, distributerjev in imetnikov pravic [realizacije: število skupin] || 0,271 || 40 || 10,8 ||

– realizacija || Mreža kinematografov, ki predvaja večino evropskih filmov [realizacija: število kinematografskih mrež] || 13,893 || 7 || 97,2 ||

– realizacija || Filmski festivali in prireditve [realizacija: število festivalov in prireditev] || 0,040 || 645 || 26 ||

– realizacija || Pobude za filmsko pismenost [realizacija: število projektov] || 0,040 || 269 || 10,7 ||

– realizacija || Nova orodja za trženje in oglaševanje [realizacije: število projektov, ki uvajajo na primer platforme filmskih skupnosti] || 0,040 || 213 || 8,5 ||

Seštevek za specifični cilj št. 2 || || 472,1 ||

STROŠKI SKUPAJ || 11,362 || 905,5 ||

Navedba ciljev in realizacij ò || ||

REALIZACIJE sklopa KULTURA ||

Vrsta realizacije[25] || Povprečni stroški realizacije || Število realizacij skupaj || Stroški skupaj ||

SPECIFIČNI CILJ št. 1: Podpreti sposobnost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za nadnacionalno delovanje ||

– realizacija || Ukrepi sodelovanja, kot so dejavnosti, ki spodbujajo vzajemno učenje || 0,360 || 356 || 128,1 ||

– realizacija || Evropske mreže, kot so mreže za krepitev zmogljivosti || 0,100 || 132 || 13,2 ||

– realizacija || Evropske platforme, kot so platforme, ki zagotavljajo strukturo za mednarodni strokovni razvoj || 0,340 || 39 || 13,2 ||

– realizacija || Posebni ukrepi, kot so nagrade, evropska prestolnica kulture, znak evropske dediščine itd. label, || 0,406 || 48 || 19,4 ||

|| || ||

Seštevek za specifični cilj št. 1 || 575 || 173,9 ||

SPECIFIČNI CILJ št. 2: Spodbuditi nadnacionalno kroženje kulturnih in ustvarjalnih del in izvajalcev ter doseči nova občinstva v Evropi in zunaj nje ||

– realizacija || Ukrepi sodelovanja, kot so ukrepi, ki podpirajo mednarodna gostovanja || 0,360 || 553 || 199,2 ||

– realizacija || Evropske mreže, kot so mreže, ki spodbujajo privabljanje občinstva || 0,100 || 205 || 20,5 ||

– realizacija || Evropske platforme, kot so platforme, ki podpirajo mednarodne kariere || 0,340 || 60 || 20,5 ||

– realizacija || Literarni prevodi in promocijska podpora || 0,05 || 859 || 42,9 ||

– realizacija || Posebni ukrepi, kot so nagrade, evropska prestolnica kulture, znak evropske dediščine itd. label, || 0,406 || 74 || 30,2 ||

|| || || || ||

Seštevek za specifični cilj št. 2 || 1 751 || 313,3 ||

STROŠKI SKUPAJ || 2 326 || 487,2 ||

.

Navedba ciljev in realizacij ò || ||

REALIZACIJE medsektorskega sklopa ||

Vrsta realizacije || Povprečni stroški realizacije || Število realizacij skupaj (2014–2020) || Stroški skupaj ||

SPECIFIČNI CILJ št. 1: Okrepiti finančno sposobnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ||

– realizacija || Uvedba instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje [realizacije: število posojil, ki so jih banke zagotovile izvajalcem v sedmih letih] || 848 [Provizija EIS in pričakovana izguba] || 14 420 || 211,20 ||

Seštevek za specifični cilj št. 1 || || 211,20 ||

SPECIFIČNI CILJ št. 2: Podpreti nadnacionalno sodelovanje na področju politik ||

– realizacija || Mreža centrov Ustvarjalne Evrope || 0,226 || 189 || 42,7 ||

– realizacija || Študije, ocene in politična analiza [Opomba: To vključuje tudi Evropski avdiovizualni observatorij]. || 0,317 || 36 || 11,4 ||

– realizacija || Nadnacionalne izmenjave in povezovanje v mreže || 1,585 || 4 || 6,4 ||

– realizacija || Preskušanje novih medsektorskih pristopov || 1,132 || 4 || 4,5 ||

– realizacija || Konference, seminarji in politični dialog || 0,232 || 42 || 9,8 ||

Seštevek za specifični cilj št. 2 || 275 || 74,8 ||

|| || ||

STROŠKI SKUPAJ || || 286,00 ||

3.2.3      Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

3.2.3.1   Povzetek

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev upravne narave

– þ  Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 5,619 || 5,619 || 5,619 || 5,873 || 6,127 || 6,381 || 6,708 || 41,946

Drugi upravni odhodki || 0,505 || 0,505 || 0,505 || 0,505 || 0,505 || 0,505 || 0,505 || 3,535

Seštevek RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 6,124 || 6,124 || 6,124 || 6,378 || 6,632 || 6,886 || 7,213 || 45,481

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[26] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi odhodki upravne narave[27] || 14,330 || 14,861 || 15,436 || 16,978 || 17,757 || 20,150 || 22,788 || 122,3

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

SKUPAJ || 20,454 || 20,985 || 21,560 || 23,356 || 24,389 || 27,036 || 30,001 || 167,78

3.2.3.2   Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov

– ü  Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ocena je izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

Ÿ Kadrovski načrt (za uradnike in začasne uslužbence) ||

XX 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 40 || 40 || 40 || 42 || 44 || 46 || 48 || 300 ||

XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || || || ||

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || || || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || || || ||

Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[28] ||

XX 01 02 01 (PU, UA, NNS iz „splošnih sredstev“) || 8 || 8 || 8 || 8 || 8 || 8 || 9 || 57 ||

XX 01 02 02 (PU, UA, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || || || ||

XX 01 04 yy [29] || – na sedežu[30] || || || || || || || ||

– v delegacijah || || || || || || || ||

XX 01 05 02 (PU, UA, NNS za posredne raziskave) || || || || || || || ||

10 01 05 02 (PU, UA, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || ||

SKUPAJ || 48 || 48 || 48 || 50 || 52 || 54 || 57 || 357

XX je zadevno področje politike ali proračunski naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve. Zneski in vračunani zneski bodo prilagojeni glede na rezultate predvidenega postopka zunanjega izvajanja.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || Izvajanje programa

Zunanje osebje || Izvajanje programa

3.2.4      Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– ü  Predlog/pobuda je skladna z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020.

– ¨  Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite potrebno spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

– ¨  Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[31].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5      Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (glej točko 1.6) || Skupaj

Navedite vir/organ sofinanciranja || || || || || || || ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||

3.3         Ocenjeni učinek na prihodke

– þ  Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

¨         na lastna sredstva,

¨         na razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov: || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Učinek predloga/pobude[32]

Leto N || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (glej točko 1.6)

Člen …. || || || || || || || ||

Za razne namenske prihodke navedite zadevne proračunske vrstice.

.

Navedite metodo za izračun učinka na prihodke.

[1]               Building a Digital Economy: The importance of saving jobs in the EU's creative industries, TERA Consultants, marec 2010. Glej tudi poudarek na kulturnih in ustvarjalnih sektorjih v Evropskem poročilu o konkurenčnosti za leto 2010, delovni dokument služb Komisije, COM(2010) 614.

[2]               Povzetek izidov spletnega posvetovanja o programu Kultura po letu 2013 je dostopen na: http://ec.europa.eu/culture/our-programmes-and-actions/consultation-on-the-future-culture-programme_en.htm.

[3]               Povzetek te javne obravnave je dostopen na: http://ec.europa.eu/culture/our-programmes-and-actions/doc/culture/summary-public-meeting-16-02-2011_en.pdf.

[4]               Vmesna ocena je dostopna na: http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/evalreports/culture/2010/progreport_en.pdf.

[5]               Povzetek izidov spletnega posvetovanja o programu MEDIA po letu 2013 je dostopen na: http://ec.europa.eu/culture/media/programme/docs/overview/online_consultation_summary_en.pdf.

[6]               Povzetek izidov spletnega posvetovanja o programu MEDIA Mundus po letu 2013 je dostopen na: http://ec.europa.eu/culture/media/mundus/public_consultation/index_en.htm.

[7]               Sklepi te javne obravnave so dostopni na:

                http://ec.europa.eu/culture/media/mundus/docs/Programme_public_hearing_The_future_of_the_MEDIAs_en.pdf.

[8]               UL L 372, 27.12.2006, str. 1.

[9]               UL L 327, 24.11.2006, str. 12.

[10]             UL L 288, 4.11.2009, str. 10.

[11]             UL L 304, 3.11.2006, str. 1.

[12]             UL L

[13]             COM(2007) 242 konč.

[14]             UL C 287, 29.11.2007, str. 6.

[15]             COM(2010) 2020, 3.3.2010.

[16]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[17]             ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[18]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[19]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[20]             Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[21]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[22]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[23]             Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[24]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[25]             Realizacije se nanašajo na dobavljene proizvode in opravljene storitve (na primer število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest itd.).

[26]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[27]             Komisija predvideva (delno) zunanje izvajanje tega programa s strani EACEA. Zgoraj navedene številke bodo po potrebi prilagojene v skladu s predvidenim zunanjim izvajanjem.

[28]             PU = pogodbeni uslužbenec; UA = uslužbenec agencije (intérimaire); MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji (jeune expert en délégation); LU= lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[29]             V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[30]             Zlasti za Strukturne sklade, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[31]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[32]             Glede na tradicionalna lastna sredstva (carinske dajatve, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.