OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           Namen trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA) je vzpostavitev celovitega mednarodnega okvira, ki bo EU pomagal pri prizadevanjih za učinkovit boj proti kršenju pravic intelektualne lastnine (IPR). To kršenje škoduje zakonitemu trgovanju in konkurenčnosti EU, ker negativno vpliva na rast in delovna mesta. ACTA vključuje najsodobnejše določbe o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, vključno z določbami o izvršilnih ukrepih v civilnem, kriminalnem, mejnem in digitalnem okolju, mehanizme za tesnejše sodelovanje med pogodbenicami sporazuma ACTA, ki jim bodo pomagali pri njihovih prizadevanjih, ter vzpostavljanje najboljše prakse za učinkovito uveljavljanje pravic intelektualne lastnine.

2.           Čeprav ACTA ne spreminja pravnega reda EU, ker je zakonodaja EU že znatno naprednejša od veljavnih mednarodnih standardov, bo uvedel nov mednarodni standard, ki temelji na Sporazumu TRIPS Svetovne trgovinske organizacije (sprejetemu leta 1994). Zato bo koristil imetnikom izvoznih pravic, ki delujejo na svetovnem trgu in so trenutno oškodovani zaradi sistematičnih in razširjenih kršitev njihovih avtorskih pravic, znamk, patentov, zasnov in geografskih označb v tujini.

3.           Sočasno je ACTA uravnotežen sporazum, saj v celoti spoštuje pravice državljanov in pomisleke pomembnih zainteresiranih strani, kot so potrošniki, ponudniki internetnih storitev in partnerji v državah v razvoju.

4.           Po sprejetju pogajalskih smernic, ki jih je 14. aprila 2008 izdal Svet, so se 3. junija 2008 začela pogajanja. Sporazum je bil sklenjen 15. novembra 2010 in besedilo je bilo po 11 krogih pogajanj parafirano 25. novembra.

5.           O poteku pogajanj je države članice ustno in pisno obveščal Odbor Sveta za trgovinsko politiko. Aktualno predsedstvo EU je vodilo pogajanja v zvezi z uveljavljanjem kazenskih sankcij na podlagi stališč, ki jih je soglasno sprejel Svet na Odboru stalnih predstavnikov (COREPER). Odbor za mednarodno trgovino (INTA) in komisar De Gucht sta o razvoju redno obveščala Evropski parlament na treh plenarnih zasedanjih leta 2010. 24. novembra 2010 je Evropski parlament sprejel resolucijo, ki podpira sporazum ACTA.

6.           ACTA vsebuje številne določbe o izvrševanju kazenskopravnih ukrepov, ki sodijo v področje uporabe člena 83(2) PDEU. Za razliko od tistih delov, ki sodijo na področje uporabe člena 207, navedeni deli sporazuma sodijo na področje deljenih pristojnosti (člen 2(2) PDEU). Kadar zadeva sodi na področje deljene pristojnosti, lahko Evropska unija ali države članice izdajo zakonodajne in sprejmejo pravno zavezujoče akte. Glede podpisa in sklenitve ACTA se je Komisija odločila, da ne predlaga, naj Evropska unija izvaja svojo morebitno pristojnost na področju izvrševanja kazenskopravnih ukrepov v skladu s členom 83(2) PDEU. Komisija to šteje za primerno, saj nikoli ni bil namen, kar zadeva pogajanja v zvezi z ACTA, spreminjati pravni red EU ali usklajevati zakonodajo EU v zvezi z izvrševanjem kazenskopravnih ukrepov na področju pravic intelektualne lastnine. Komisija zato predlaga, da sporazum ACTA podpišejo in sklenejo tako EU kot tudi vse države članice.

7.           Kar zadeva druge pobude, stališče Komisije v zvezi z ACTA in členom 83(2) PDEU ne vpliva na stališče Komisije glede prihodnjega izvajanja deljenih pristojnosti iz člena 83(2) PDEU s strani EU.

2011/0167 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o podpisu trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami, Avstralijo, Kanado, Japonsko, Republiko Korejo, Združenimi mehiškimi državami, Kraljevino Maroko, Novo Zelandijo, Republiko Singapur, Švicarsko konfederacijo in Združenimi državami Amerike

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti 1. pododstavka člena 207(4) Pogodbe, v povezavi s členom 218(6)(a)(v) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju soglasja Evropskega parlamenta[1],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Svet je 14. aprila 2008 pooblastil Komisijo, da v imenu Evropske unije in njenih držav članic izvede pogajanja o večstranskem trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju.

(2) Ta pogajanja so bila zaključena in trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami, Avstralijo, Kanado, Japonsko, Republiko Korejo, Združenimi mehiškimi državami, Kraljevino Maroko, Novo Zelandijo, Republiko Singapur, Švicarsko konfederacijo in Združenimi državami Amerike je bil parafiran 25. novembra 2010.

(3) V skladu s Sklepom Sveta št. …/2010/EU z dne …[2] je bil sporazum podpisan v imenu Unije dne ….

(4) Sporazum je treba odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1:

Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami, Avstralijo, Kanado, Japonsko, Republiko Korejo, Združenimi mehiškimi državami, Kraljevino Maroko, Novo Zelandijo, Republiko Singapur, Švicarsko konfederacijo in Združenimi državami Amerike[3] se odobri v imenu Evropske unije.

Besedilo sporazuma, ki se sklene, je priloženo temu sklepu.

Člen 2:

Predsednik Sveta imenuje osebo, ki je pooblaščena, da v imenu Evropske unije deponira listino o odobritvi Sporazuma in s tem izrazi privolitev Evropske unije, da jo Sporazum zavezuje.

Člen 3:

Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

Dan začetka veljavnosti Sporazuma se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

PRILOGA

Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami, Avstralijo, Kanado, Japonsko, Republiko Korejo, Združenimi mehiškimi državami, Kraljevino Maroko, Novo Zelandijo, Republiko Singapur, Švicarsko konfederacijo in Združenimi državami Amerike

Pogodbenice tega sporazuma se

ob upoštevanju, da je učinkovito uveljavljanje pravic intelektualne lastnine ključnega pomena za ohranitev gospodarske rasti v vseh gospodarskih panogah in po svetu;

ob upoštevanju, da širjenje ponarejenega in piratskega blaga kot tudi storitev, ki širijo sporno blago, škoduje zakonitemu trgovanju in trajnostnemu razvoju svetovnega gospodarstva, povzroča znatne finančne izgube imetnikom pravic in zakonitemu poslovanju ter v nekaterih primerih zagotavlja vir dohodka organiziranemu kriminalu in tudi drugače predstavlja tveganja za javnost;

v želji, da se proti takemu širjenju borijo z okrepljenim mednarodnim sodelovanjem in učinkovitejšim mednarodnim izvrševanjem;

odločene, da ob upoštevanju razlik v svojih zadevnih pravnih sistemih in praksah zagotovijo učinkovita in primerna sredstva za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, ki dopolnjujejo Sporazum TRIPS;

v želji, da zagotovijo, da ukrepi in postopki za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine ne postanejo ovire za zakonito trgovanje;

v želji, da obravnavajo težavo kršenja pravic intelektualne lastnine, vključno s kršitvami v digitalnem okolju, zlasti v zvezi z avtorskimi ali sorodnimi pravicami, na način, ki vzpostavlja ravnovesje med pravicami in interesi zadevnih imetnikov pravic, ponudnikov storitev in uporabnikov;

v želji, da spodbujajo sodelovanje med ponudniki storitev in imetniki pravic pri reševanju zadevnih kršitev v digitalnem okolju;

v želji, da ta sporazum deluje na način, ki medsebojno podpira delo na področju mednarodnega izvrševanja in sodelovanje v okviru zadevnih mednarodnih organizacij;

ob priznavanju načel, določenih v Deklaraciji iz Dohe o Sporazumu TRIPS in javnem zdravju, sprejeti 14. novembra 2001 na četrti ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije;

dogovorijo o naslednjem:

Poglavje I: Osnovne določbe in splošne opredelitve pojmov

Oddelek 1: Osnovne določbe

Člen 1: Razmerje do drugih sporazumov

Nobena določba tega sporazuma ne sme pomeniti odstopanja od katerih koli obveznosti pogodbenice do katere koli druge pogodbenice na podlagi obstoječih sporazumov, vključno s Sporazumom TRIPS.

Člen 2: Narava in obseg obveznosti

1.           Vsaka pogodbenica je dolžna izvajati določbe tega sporazuma. Pogodbenica lahko v svoji zakonodaji uvede obsežnejše uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, kot ga zahteva ta sporazum, če táko uveljavljanje ni v nasprotju z določbami tega sporazuma. Vsaka pogodbenica svobodno določa ustrezen način izvajanja določb tega sporazuma v okviru svojega lastnega pravnega sistema in prakse.

2.           Nobena določba v tem sporazumu ne ustvarja nikakršne obveznosti glede razdelitve sredstev v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine in uveljavljanjem zakonodaje na splošno.

3.           Cilji in načela, določeni v delu I Sporazuma TRIPS, zlasti členih 7 in 8, se smiselno uporabljajo za ta sporazum.

Člen 3: Razmerje do standardov v zvezi z razpoložljivostjo in obsegom pravic intelektualne lastnine

1.           Ta sporazum ne posega v določbe zakonodaje pogodbenice, ki urejajo razpoložljivost, pridobivanje, obseg in ohranjanje pravic intelektualne lastnine.

2.           Ta sporazum ne pomeni nikakršne obveznosti pogodbenice, da uvede ukrepe v primerih, v katerih pravice do intelektualne lastnine ne ščitijo njeni zakoni in predpisi.

Člen 4: Zasebnost in razkrivanje informacij

1.           Nobena določba tega sporazuma od pogodbenice ne zahteva, da razkrije:

a)      informacije, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z njeno zakonodajo, vključno z zakoni, ki ščitijo varovanje zasebnosti, ali mednarodnimi sporazumu, katerih pogodbenica je;

b)      zaupne informacije, katerih razkritje bi oviralo uveljavljanje zakona ali bi bilo kako drugače v nasprotju z javnim interesom; ali

c)      zaupne informacije, katerih razkritje bi posegalo v zakonite tržne interese posameznih javnih ali zasebnih podjetij.

2.           Kadar pogodbenica zagotovi informacije v pisni obliki v skladu z določbami tega sporazuma, pogodbenica, ki informacije prejme, v skladu s svojo zakonodajo in prakso, informacij ne sme razkriti ali uporabiti za namene, drugačne od tistih, za katere so bile informacije zagotovljene, razen s predhodnim soglasjem pogodbenice, ki je informacije zagotovila.

Oddelek 2: Splošne opredelitve pojmov

Člen 5: Splošne opredelitve pojmov

Če ni drugače določeno, imajo izrazi v tem sporazumu naslednji pomen:

a)      ACTA pomeni trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju;

b)      Odbor pomeni Odbor ACTA, ustanovljen v skladu s poglavjem V (Institucionalna ureditev);

c)      pristojni organi vključujejo ustrezne pravosodne organe, upravne organe ali organe kazenskega pregona po zakonodaji pogodbenice;

d)      blago s ponarejeno blagovno znamko pomeni vsako blago, vključno z embalažo, ki ima brez dovoljenja znamko, enako znamki, veljavno registrirani v zvezi s takim blagom, oziroma je v bistvenih vidikih ni mogoče ločiti od take znamke, in ki s tem krši pravice lastnika zadevne znamke v skladu z zakonodajo države, v kateri so uveljavljeni postopki, določeni v poglavju II (Pravni okvir za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine);

e)      državo je treba razumeti v enakem pomenu, kot je določeno v pojasnilih k Sporazumu STO;

f)       carinski tranzitni postopek pomeni carinski postopek, v skladu s katerim je blago pod carinskim nadzorom preneseno iz enega carinskega urada v drugega;

g)      dnevi pomenijo koledarske dneve;

h)      intelektualna lastnina se nanaša na vse kategorije intelektualne lastnine, ki so predmet oddelkov od 1 do 7 dela II Sporazuma TRIPS;

i)       blago v tranzitu pomeni blago v carinskem tranzitnem postopku ali pretovarjanju;

j)       oseba pomeni fizično ali pravno osebo;

k)      piratsko avtorsko blago pomeni vsako blago, katerega kopije so izdelane brez pristanka imetnika pravice ali osebe, ki jo pooblasti imetnik pravice v državi izdelave, in ki je posredno ali neposredno izdelano iz predmeta, pri katerem bi izdelava kopije pomenila kršitev avtorske ali sorodne pravice v skladu z zakonodajo države, v kateri so uveljavljeni postopki, določeni v poglavju II (Pravni okvir za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine);

l)       imetnik pravice vključuje zvezo ali združenje, ki lahko zakonito zahteva pravice do intelektualne lastnine;

m)     ozemlje, za namene oddelka 3 (Ukrepi na meji) poglavja II (Pravni okvir za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine), pomeni carinsko ozemlje in vse proste cone[4] pogodbenice;

n)      pretovarjanje pomeni carinski postopek, v skladu s katerim je blago pod carinskim nadzorom preneseno s prevoznega sredstva, ki je blago uvozilo, na prevozno sredstvo, ki bo blago izvozilo, v območju enega carinskega urada, ki je urad uvoza in izvoza;

o)      Sporazum TRIPS pomeni Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine iz Priloge 1C k Sporazumu STO;

p)      STO pomeni Svetovno trgovinsko organizacijo; ter

q)      Sporazum STO pomeni Marakeški sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije z dne 15. aprila 1994.

Poglavje II: Pravni okvir za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine

Oddelek 1: Splošne obveznosti

Člen 6: Splošne obveznosti glede uveljavljanja

1.           Vsaka pogodbenica zagotovi, da so po njeni zakonodaji na razpolago postopki za uveljavljanje pravic, ki omogočajo učinkovito ukrepanje zoper vsako dejanje kršitve pravic intelektualne lastnine, zajeto v tem sporazumu, vključno s hitrimi sredstvi za preprečitev kršitev in sredstvi, ki odvračajo od nadaljnjih kršitev. Ti postopki se uporabljajo na način, ki prepreči nastajanje ovir za zakonito trgovanje, in zagotavljajo zaščito pred zlorabami teh postopkov.

2.           Postopki, ki so sprejeti, ohranjeni ali uvedeni za izvajanje določb tega poglavja, morajo biti pravični in zagotavljati, da so pravice vseh udeležencev v takih postopkih ustrezno zaščitene. Ti postopki ne smejo biti po nepotrebnem zapleteni ali dragi ali postavljati nerazumne časovne omejitve ali povzročati neupravičene zamude.

3.           Pri izvajanju določb tega poglavja vsaka pogodbenica upošteva potrebo po sorazmernosti med resnostjo kršitve, interesi tretjih oseb ter veljavnimi ukrepi, sredstvi in kaznimi.

4.           Nobena določba tega poglavja se ne razlaga kot zahteva za pogodbenico, da svoje uradnike obravnava kot odgovorne za dejanja, storjena pri izvajanju njihovih uradnih dolžnosti.

Oddelek 2: Izvrševanje civilnopravnih ukrepov[5]

Člen 7: Razpoložljivost civilnih postopkov

1.           Vsaka pogodbenica imetnikom pravic v zvezi z uveljavljanjem vsake pravice intelektualne lastnine omogoči civilne sodne postopke, kot je določeno v tem oddelku.

2.           V meri, do katere je civilnopravno sredstvo možno odrediti kot rezultat upravnih postopkov o teži primera, vsaka pogodbenica zagotovi, da so taki postopki v skladu z načeli, ki so vsebinsko enaka načelom tega oddelka.

Člen 8: Sodne odredbe

1.           Vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo v civilnem sodnem postopku v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine njene sodne oblasti pravico, da stranki odredijo, naj preneha s kršitvijo, in med drugim tej stranki ali, če je potrebno, tretji osebi, ki je pod pristojnostjo zadevne sodne oblasti, odredijo, naj prepreči blagu, ki krši pravice intelektualne lastnine, vstop v trgovinske tokove.

2.           Ne glede na druge določbe tega oddelka lahko pogodbenica omeji razpoložljiva sredstva proti taki uporabi vlade ali tretjih oseb, ki jih pooblasti vlada, a brez dovoljenja imetnika pravice, na plačilo nadomestila, če pogodbenica upošteva določbe dela II Sporazuma TRIPS, ki se posebej nanaša na tako uporabo. V drugih primerih se uporabljajo sredstva, določena v tem oddelku, kadar pa sredstva niso v skladu z zakonodajo pogodbenice, morajo biti na voljo ugotovitvene sodbe in ustrezno nadomestilo.

Člen 9: Odškodnina

1.           Vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo v civilnem sodnem postopku v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine njene sodne oblasti pravico zahtevati od kršilca, ki je, namenoma ali bi iz utemeljenih razlogov lahko vedel, s svojimi dejanji kršil te pravice, naj plača imetniku pravice ustrezno odškodnino za nadomestilo zaradi škode, ki jo je imetnik pravice utrpel zaradi kršitve. Pri določanju zneska odškodnine zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine imajo sodne oblasti pogodbenice pravico, da med drugim upoštevajo vsako zakonito merilo vrednosti, ki ga predloži imetnik pravice in lahko vključuje izgubljen dobiček, vrednost blaga ali storitev, pri katerih so bile kršene pravice, merjeno glede na tržno ceno, ali predlagano maloprodajno ceno.

2.           Vsaj v primerih kršitve avtorskih ali sorodnih pravic in ponarejanja blagovnih znamk vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo v civilnem sodnem postopku njene sodne oblasti pravico, da kršilcu odredijo, naj imetniku pravice plača dobiček, ki ga je imel kršilec in ga je mogoče pripisati kršitvi. Pogodbenica lahko predpostavlja, da je ta dobiček znesek odškodnine iz odstavka 1.

3.           Vsaj glede kršitve avtorskih ali sorodnih pravic, ki ščitijo dela, fonograme ali izvedbe, in v primerih ponarejanja blagovnih znamk, vsaka pogodbenica vzpostavi ali ohranja sistem, ki zagotavlja enega ali več naštetih elementov:

a)      pavšalno odškodnino; ali

b)      domneve[6] za določanje zneska odškodnine, ki zadošča za izravnavo škode imetnika pravice zaradi kršitve; ali

c)      vsaj za avtorske pravice, dodatno odškodnino.

4.           Kadar pogodbenica zagotovi sredstvo iz pododstavka 3(a) ali predpostavke iz pododstavka 3(b), zagotovi, da ima njena sodna oblast ali imetnik pravice pravico izbrati táko sredstvo ali predpostavke kot alternativo sredstvom iz odstavkov 1 in 2.

5.           Vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo njene sodne oblasti, če je potrebno, v zaključku civilnega sodnega postopka v zvezi s kršitvijo vsaj avtorskih ali sorodnih pravic ali blagovnih znamk pravico, da poraženi stranki odredijo, naj zmagoviti stranki plača sodne stroške ali pristojbine in ustrezne odvetniške stroške ali katere koli druge stroške, kot to določa zakonodaja pogodbenice.

Člen 10: Druga sredstva

1.           Vsaj glede piratskega avtorskega blaga in blaga s ponarejeno blagovno znamko vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo v civilnem sodnem postopku na zahtevo imetnika pravic njene sodne oblasti pravico odrediti uničenje takega spornega blaga, razen v izjemnih okoliščinah, brez kakršnega koli nadomestila.

2.           Prav tako vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo njene sodne oblasti pravico odrediti, naj se material ali orodje, ki se pretežno uporabljata pri izdelavi spornega blaga, brez nepotrebnega odlašanja in brez kakršnega koli nadomestila uniči ali umakne iz trgovinskih tokov tako, da se zmanjša tveganje nadaljnjih kršitev.

3.           Pogodbenica lahko zagotovi, da se sredstva iz tega člena izvedejo na stroške kršilca.

Člen 11: Informacije v zvezi s kršitvijo

Brez poseganja v svojo zakonodajo, ki ureja pravice, zaščito zaupnosti virov informacij ali obdelavo osebnih podatkov, vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo v civilnem sodnem postopku v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine njene sodne oblasti na utemeljeno zahtevo imetnika pravice kršilcu ali domnevnemu kršilcu pravico odrediti, naj imetniku pravice ali sodnim oblastem vsaj za namene zbiranja dokazov zagotovi ustrezne informacije, ki jih kršitelj ali domnevni kršitelj poseduje ali nadzira, kot to določajo njeni veljavni zakoni in predpisi. Take informacije lahko vključujejo informacije glede katere koli osebe, ki je udeležena pri katerem koli vidiku kršitve ali domnevne kršitve, ter glede proizvodnih sredstev ali distribucijskih kanalov spornega ali domnevno spornega blaga ali storitev, vključno z istovetnostjo tretjih oseb, ki so domnevno vpletene v proizvodnjo in promet takega blaga ali storitev, in njihovih distribucijskih kanalov.

Člen 12: Začasni ukrepi

1.           Vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo njene sodne oblasti pravico odrediti takojšnje in učinkovite začasne ukrepe:

a)      proti stranki ali, če je potrebno, tretji osebi, ki je pod pristojnostjo zadevne sodne oblasti, da bi preprečili nastanek kršitve kakršne koli pravice intelektualne lastnine in zlasti vstop blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine, v trgovinske tokove;

b)      da bi ohranili pravno ustrezne dokaze v zvezi z domnevno kršitvijo.

2.           Vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo njene sodne oblasti, če je potrebno, pravico sprejeti začasne ukrepe brez zaslišanja druge strani, zlasti če lahko morebitna zamuda povzroči nepopravljivo škodo imetniku pravice ali če obstaja nevarnost uničenja dokazov. V postopkih, izvedenih brez zaslišanja druge strani, vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo njene sodne oblasti pravico čimbolj hitro ukrepati na zahtevo za začasne ukrepe in sprejeti odločitev brez nepotrebnega odlašanja.

3.           Vsaj v primerih kršitve avtorskih ali sorodnih pravic in ponarejanja blagovnih znamk vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo v civilnem sodnem postopku njene sodne oblasti pravico odrediti odvzem ali kako drugače prevzeti skrbništvo nad sumljivim blagom, materiali in orodjem, povezanimi z dejanjem kršitve, ter, vsaj v primeru ponarejanja blagovnih znamk, nad dokumentarnimi dokazili ali njihovimi kopijami, povezanimi s kršitvijo.

4.           Vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo njene sodne oblasti v zvezi z začasnimi ukrepi pravico zahtevati od vlagatelja, da predloži vse razumno dosegljive dokaze, da bi se lahko z zadostno mero gotovosti prepričale o tem, da se krši pravico vlagatelja ali da je taka kršitev neizbežna, in odrediti vlagatelju, naj položi varščino ali drugo primerno zavarovanje za zaščito toženca in preprečitev zlorabe. Taka varščina ali zavarovanje ne sme nerazumno odvračati od postopkov za take začasne ukrepe.

5.           Kadar so začasni ukrepi preklicani ali če prenehajo veljati zaradi kakšnega koli vlagateljevega dejanja ali opustitve ali če se pozneje ugotovi, da kršitve pravice intelektualne lastnine ni bilo, imajo sodne oblasti na toženčevo zahtevo pravico zahtevati od vlagatelja, naj tožencu zagotovi ustrezno nadomestilo škode, povzročeno s temi ukrepi.

Oddelek 3: Ukrepi na meji[7],[8]

Člen 13: Področje uporabe ukrepov na meji[9]

Zagotavljanje učinkovitega uveljavljanja pravic intelektualne lastnine na meji, kot je primerno in v skladu z njenim nacionalnim sistemom za varstvo pravic intelektualne lastnine ter brez poseganja v zahteve Sporazuma TRIPS, mora pogodbenica izvajati na način, ki neupravičeno ne razlikuje med pravicami intelektualne lastnine in ki preprečuje nastajanje ovir za zakonito trgovanje.

Člen 14: Majhne pošiljke in osebna prtljaga

1.           Vsaka pogodbenica v uporabo tega oddelka vključi blago komercialne narave, poslano v majhnih pošiljkah.

2.           Pogodbenica lahko iz uporabe tega oddelka izključi majhne količine blaga nekomercialne narave v osebni prtljagi potnika.

Člen 15: Zagotavljanje informacij s strani imetnika pravic

Vsaka pogodbenica svojim pristojnim oblastem dovoli, da od imetnika pravic zahtevajo, naj predloži ustrezne informacije, ki bodo pristojnim organom pomagale pri sprejetju ukrepov na meji iz tega oddelka. Pogodbenica lahko imetniku pravice tudi dovoli, da ustrezne informacije predloži njenim pristojnim organom.

Člen 16: Ukrepi na meji

1.           Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani postopke v zvezi z uvoznimi in izvoznimi pošiljkami, v skladu s katerimi:

a)      lahko njeni carinski organi na lastno pobudo ukrepajo in prekinejo sprostitev sumljivega blaga; ter

b)      kadar je primerno, lahko imetnik pravice od njenih pristojnih organov zahteva, da začasno prekinejo sprostitev sumljivega blaga.

2.           Pogodbenica lahko sprejme ali ohrani postopke v zvezi s sumljivim blagom v tranzitu ali v drugih primerih, ko je blago pod carinskim nadzorom, v skladu s katerimi:

a)      lahko njeni carinski organi na lastno pobudo ukrepajo in prekinejo ali zadržijo sprostitev sumljivega blaga; ter

b)      kadar je primerno, lahko imetnik pravice od njenih pristojnih organov zahteva, da prekinejo ali zadržijo sprostitev sumljivega blaga.

Člen 17: Zahteva imetnika pravic

1.           Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni pristojni organi od imetnika pravic, ki zahteva postopke iz pododstavkov 1(b) in 2(b) člena 16 (Ukrepi na meji), zahtevajo, naj zagotovi ustrezne dokaze, da je po zakonih pogodbenice, ki postopke zagotavlja, njegova pravica intelektualne lastnine kršena prima facie, in predloži dovolj informacij, za katere se lahko razumno pričakuje, da jih imetnik pravic ima, da bo blago za carinske organe razumno razpoznavno v razumni meri. Zahteva glede zagotavljanja zadostnih informacij ne sme nerazumno odvračati od postopkov iz pododstavkov 1(b) in 2(b) člena 16 (Ukrepi na meji).

2.           Vsaka pogodbenica omogoči zahteve za začasno prekinitev sprostitve ali zadržanje katerega koli sumljivega blaga[10] pod carinskim nadzorom na njenem ozemlju. Pogodbenica lahko določi, da take zahteve veljajo za večkratne pošiljke. Pogodbenica lahko določi, da zahteva za začasno prekinitev ali zadržanje sumljivega blaga na zahtevo imetnika pravice velja za izbrane točke vstopa in izstopa pod carinskim nadzorom.

3.           Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni pristojni organi vlagatelja v razumnem roku obvestijo, ali so sprejeli zahtevo. Kadar njeni pristojni organi sprejmejo zahtevo, vlagatelja obvestijo tudi o obdobju veljavnosti zahteve.

4.           Pogodbenica lahko določi, da imajo v primerih, ko je vlagatelj zlorabil postopke iz pododstavkov 1(b) in 2(b) člena 16 (Ukrepi na meji), ali kadar za to obstajajo ustrezni razlogi, njeni pristojni organi pravico, da zahtevo zavrnejo, začasno prekličejo ali razglasijo za neveljavno.

Člen 18: Varščina ali enakovredno zavarovanje

Vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo njeni pristojni organi pravico, da od imetnika pravice, ki zahteva postopke iz pododstavkov 1(b) in 2(b) člena 16 (Ukrepi na meji), zahtevajo, naj priskrbi varščino ali enakovredno zavarovanje, ki dovolj ščiti toženca in pristojne oblasti ter preprečuje zlorabo. Vsaka pogodbenica zagotovi, da taka varščina ali zavarovanje nerazumno ne odvrača od teh postopkov. Pogodbenica lahko določi, da je taka varščina v obliki obveznice, pogojene s tem, da toženec ni odgovoren za kakršno koli izgubo ali škodo zaradi začasne prekinitve ali zadržanja blaga, če pristojne oblasti ugotovijo, da blago ni sporno. Pogodbenica lahko v izjemnih okoliščinah ali v skladu s sodno odredbo tožencu dovoli, da pridobi lastništvo nad sumljivim blagom s predložitvijo obveznice ali druge varščine.

Člen 19: Odločanje o kršitvi

Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani postopke, s pomočjo katerih se lahko njeni pristojni organi v razumnem obdobju po začetku postopkov iz člena 16 (Ukrepi na meji), odločijo, ali sumljivo blago krši pravico intelektualne lastnine.

Člen 20: Pravna sredstva

1.           Vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo njeni pristojni organi pravico, da po sprejetju odločitve iz člena 19 (Odločanje o kršitvi), da je blago sporno, zahtevajo uničenje blaga. Kadar tako blago ni uničeno, vsaka pogodbenica zagotovi, da se tako blago, razen v izjemnih okoliščinah, iz trgovinskih tokov umakne tako, da se prepreči povzročitev škode imetniku pravice.

2.           Pri blagu s ponarejeno blagovno znamko ne zadostuje samo odstranitev nezakonito pritrjene znamke, razen v izjemnih primerih, da se dovoli sprostitev takega blaga v trgovinske tokove.

3.           Pogodbenica lahko zagotovi, da imajo njeni pristojni organi pravico, da po sprejetju odločitve iz člena 19 (Odločanje o kršitvi), da je blago sporno, naložijo upravne kazni.

Člen 21: Pristojbine

Vsaka pogodbenica zagotovi, da kakršne koli pristojbine za zahtevek, hrambo ali uničenje, ki jih določijo njeni pristojni organi v zvezi s postopki iz tega oddelka, niso uporabljene za nerazumno odvračanje od teh postopkov.

Člen 22: Razkrivanje informacij

Brez poseganja v zakonodajo pogodbenice, ki se nanaša na zasebnost ali zaupnost podatkov:

a)      lahko pogodbenica svoje pristojne organe pooblasti, da imetniku pravice zagotovijo informacije o določenih pošiljkah blaga, vključno z opisom in količino blaga, za pomoč pri odkrivanju spornega blaga;

b)      lahko pogodbenica svoje pristojne organe pooblasti, da imetniku pravice zagotovijo informacije o blagu, ki vključujejo, vendar niso omejene na, opis in količino blaga, ime in naslov pošiljatelja, uvoznika, izvoznika ali prejemnika, in, če je znano, državo porekla blaga ter ime in naslov proizvajalca blaga, za pomoč pri odločanju iz člena 19 (Odločanje o kršitvi);

c)      razen če je pogodbenica svojim pristojnim organom zagotovila pooblastilo iz pododstavka (b), vsaj v primerih uvoženega blaga, ko so njeni pristojni organi blago odvzeli, ali sprejela odločitev iz člena 19 (Odločanje o kršitvi), da je blago sporno, pogodbenica svoje pristojne organe pooblasti, da imetniku pravice v roku tridesetih dni[11] po odvzemu ali odločitvi zagotovi informacije o takem blagu, ki vključujejo, vendar niso omejene na, opis in količino blaga, ime in naslov pošiljatelja, uvoznika, izvoznika ali prejemnika, in, če je znano, državo porekla blaga ter ime in naslov proizvajalca blaga.

Oddelek 4: Izvrševanje kazenskopravnih ukrepov

Člen 23: Kazniva dejanja

1.           Vsaka pogodbenica zagotovi kazenske postopke in kazni, ki se uporabljajo vsaj pri zavestnem ponarejanju znamk ali piratstvu avtorskih ali sorodnih pravic v trgovinsko pomembnem obsegu[12]. Za namene tega oddelka dejanja, izvedena v trgovinsko pomembnem obsegu, vključujejo vsaj tista, ki so izvedena kot trgovinske dejavnosti za neposredno ali posredno gospodarsko ali komercialno korist.

2.           Vsaka pogodbenica zagotovi, da se kazenske postopke in kazni uporabi v primerih namernega uvoza[13] in domače uporabe, v gospodarskem prometu in v trgovinsko pomembnem obsegu, etiket ali embalaže[14]:

a)      za katere je bila znamka uporabljena brez dovoljenja in je enaka blagovni znamki, registrirani na njenem ozemlju, ali pa je od nje ni mogoče razločiti; ter

b)      ki so namenjene uporabi v gospodarskem prometu na blagu ali v zvezi s storitvami, ki so enake blagu ali storitvam, za katere je registrirana taka znamka.

3.           Pogodbenica lahko zagotovi kazenske postopke in kazni v ustreznih primerih za nedovoljeno kopiranje kinematografskih del med predstavo v objektu za prikazovanje filmov, splošno odprtemu za javnost.

4.           V zvezi s kaznivimi dejanji iz tega člena, za katere pogodbenica zagotovi kazenske postopke in kazni, pogodbenica zagotovi, da je po njeni zakonodaji na voljo kazenska odgovornost za pomoč in napeljevanje.

5.           Vsaka pogodbenica take ukrepe po potrebi in v skladu s svojimi pravnimi načeli sprejme za ugotavljanje odgovornosti, ki je lahko odgovornost za kazniva dejanja, pravnih oseb za kazniva dejanja iz tega člena, za katera pogodbenica zagotovi kazenske postopke in kazni. Taka odgovornost ne posega v odgovornost za kazniva dejanja fizičnih oseb, ki so storile kazniva dejanja.

Člen 24: Kazni

Za kazniva dejanja, določena v odstavkih 1, 2 in 4 člena 23 (Kazniva dejanja), vsaka pogodbenica določi kazni, ki vključujejo zaporno kazen in denarne kazni[15] ter so dovolj visoke, da pomenijo odvračanje od dejanj kršitve v prihodnosti, sorazmerno z višino kazni za ustrezna kazniva dejanja.

Člen 25: Odvzem, zaplemba in uničenje

1.           V zvezi s kaznivimi dejanji iz odstavkov 1, 2, 3 in 4 člena 23 (Kazniva dejanja), za katera pogodbenica zagotovi kazenske postopke in kazni, ta pogodbenica zagotovi, da imajo njeni pristojni organi pravico odrediti odvzem blaga z domnevno ponarejeno blagovno znamko ali piratskega avtorskega blaga, kakršnega koli povezanega materiala in orodij, uporabljenih pri storitvi domnevnega kaznivega dejanja, dokumentarnih dokazil v zvezi z domnevnim kaznivim dejanjem in premoženja, ki izhaja iz kršitve ali pa je z njo neposredno ali posredno pridobljeno.

2.           Kadar pogodbenica kot predpogoj za izdajo odredbe iz odstavka 1 zahteva opredelitev predmetov za odvzem, pogodbenica ne zahteva, da so predmeti opisani bolj podrobno, kot je potrebno za njihovo opredelitev za namene odvzema.

3.           V zvezi s kaznivimi dejanji iz odstavkov 1, 2, 3 in 4 člena 23 (Kazniva dejanja), za katera pogodbenica zagotovi kazenske postopke in kazni, navedena pogodbenica zagotovi, da imajo njeni pristojni organi pravico odrediti zaplembo ali uničenje vsega blaga s ponarejeno blagovno znamko ali piratskega avtorskega blaga. Kadar blago s ponarejeno blagovno znamko ali piratsko avtorsko blago ni uničeno, pristojni organi zagotovijo, da se tako blago, razen v izjemnih okoliščinah, iz trgovinskih tokov umakne tako, da se prepreči povzročitev škode imetniku pravice. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se zaplemba ali uničenje takega blaga izvede brez kakršnega koli nadomestila kršitelju.

4.           V zvezi s kaznivimi dejanji iz odstavkov 1, 2, 3 in 4 člena 23 (Kazniva dejanja), za katera pogodbenica zagotovi kazenske postopke in kazni, navedena pogodbenica zagotovi, da imajo njeni pristojni organi pravico odrediti zaplembo ali uničenje materiala in orodij, uporabljenih pri izdelavi blaga s ponarejeno blagovno znamko ali piratskega avtorskega blaga, in, vsaj v primerih resnih kaznivih dejanj, premoženja, ki izhaja iz kršitve ali pa je z njo neposredno ali posredno pridobljeno. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se zaplemba ali uničenje takega materiala, orodij ali premoženja izvede brez kakršnega koli nadomestila kršitelju.

5.           V zvezi s kaznivimi dejanji iz odstavkov 1, 2, 3 in 4 člena 23 (Kazniva dejanja), za katera pogodbenica zagotovi kazenske postopke in kazni, lahko navedena pogodbenica zagotovi, da imajo njeni pristojni organi pravico odrediti:

a)      odvzem premoženja v vrednosti, ki ustreza vrednosti premoženja, ki izhaja iz domnevne kršitve ali pa je z njo neposredno ali posredno pridobljeno; ter

b)      zaplembo premoženja v vrednosti, ki ustreza vrednosti premoženja, ki izhaja iz kršitve ali pa je z njo neposredno ali posredno pridobljeno.

Člen 26: Izvrševanje kazenskopravnih ukrepov po uradni dolžnosti

Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko v ustreznih primerih njeni pristojni organi na lastno pobudo začnejo preiskavo ali pravno ukrepajo glede kaznivih dejanj iz odstavkov 1, 2, 3 in 4 člena 23 (Kazniva dejanja), za katera ta pogodbenica zagotovi kazenske postopke in kazni.

Oddelek 5: Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v digitalnem okolju

Člen 27: Uveljavljanje v digitalnem okolju

1.           Vsaka pogodbenica zagotovi, da so po njeni zakonodaji na voljo postopki za uveljavljanje pravic v obsegu iz oddelkov 2 (Izvrševanje civilnopravnih ukrepov) in 4 (Izvrševanje kazensko pravnih ukrepov), ki omogočajo učinkovito ukrepanje zoper vsako dejanje kršitve pravic intelektualne lastnine v digitalnem okolju, vključno s hitrimi sredstvi za preprečitev kršitev in sredstvi, ki odvračajo od nadaljnjih kršitev.

2.           Poleg postopkov iz odstavka 1 se postopki za uveljavljanje pravic vsake pogodbenice uporabljajo za kršitev avtorskih ali sorodnih pravic preko digitalnih omrežij, ki lahko vključujejo nezakonito uporabo sredstev za široko distribucijo za namene kršitve. Te postopke se uvede na način, ki preprečuje nastajanje ovir za zakonito dejavnost, vključno z elektronskim poslovanjem, ter, skladno z zakonodajo te pogodbenice, ohranja temeljna načela, kot so svoboda izražanja, pošten postopek in zasebnost[16].

3.           Vsaka pogodbenica si v poslovni skupnosti prizadeva spodbujati skupna prizadevanja za učinkovito obravnavanje kršitev blagovnih znamk in avtorskih ali sorodnih pravic, pri čemer ohranja zakonito konkurenco ter, v skladu s svojo zakonodajo, temeljna načela, kot so svoboda izražanja, pošten postopek in zasebnost.

4.           Pogodbenica lahko v skladu s svojimi zakoni in predpisi svojim pristojnim organom zagotovi pravico odrediti ponudniku spletnih storitev, naj imetniku pravice kar najhitreje razkrije informacije, ki zadoščajo za opredelitev naročnika, katerega račun je bil domnevno uporabljen za kršitev, kadar je imetnik pravice vložil pravno zadosten zahtevek glede kršitve blagovnih znamk ali avtorskih oziroma sorodnih pravic in kadar je taka informacija iskana za namene zaščite ali uveljavljanja teh pravic. Te postopke se uvede na način, ki preprečuje nastajanje ovir za zakonito dejavnost, vključno z elektronskim poslovanjem, ter, skladno z zakonodajo te pogodbenice, ohranja temeljna načela, kot so svoboda izražanja, pošten postopek in zasebnost.

5.           Vsaka pogodbenica zagotovi ustrezno pravno varstvo in učinkovita pravna sredstva zoper izogibanje dejanskim tehničnim ukrepom[17], ki jih uporabljajo avtorji, izvajalci ali proizvajalci fonogramov v zvezi z uresničevanjem svojih pravic in ki omejujejo dejanja v zvezi z njihovimi deli, izvedbami ali fonogrami, ki jih avtorji, izvajalci oziroma proizvajalci zadevnih fonogramov niso dovolili ali ki po zakonu niso dovoljena.

6.           Da bi zagotovila ustrezno pravno varstvo in učinkovita pravna sredstva iz odstavka 5, vsaka pogodbenica zagotovi zaščito vsaj proti:

a)      v obsegu, ki ga zagotavlja njena zakonodaja:

i)        nezakonitemu izogibanju dejanskim tehničnim ukrepom, ki se izvaja namenoma ali bi kršilec iz utemeljenih razlogov lahko vedel, da se izvaja; ter

ii)       ponujanju naprave ali izdelka, vključno z računalniškimi programi, ali storitev kot sredstvo za izogibanje veljavnim tehničnim ukrepom, javnosti s trženjem; ter

b)      proizvodnji, uvozu ali distribuciji naprave ali izdelka, vključno z računalniškimi programi, ali zagotavljanju storitve, ki:

i)        je prvenstveno zasnovana ali proizvedena za namene izogibanja veljavnim tehničnim ukrepom; ali

ii)       ima poleg izogibanja veljavnim tehničnim ukrepom samo omejen komercialno pomemben namen. [18]

7.           Za zaščito elektronskih podatkov za upravljanje pravic[19] vsaka pogodbenica zagotovi ustrezno pravno varstvo in učinkovita pravna sredstva zoper vse osebe, ki zavestno storijo katero koli od naslednjih dejanj in vedo oziroma bi v primeru civilnopravnih sredstev iz utemeljenih razlogov lahko vedele, da bo to povzročilo, omogočilo, olajšalo ali prikrilo kršitev katere koli pravice:

a)      odstranitev ali sprememba katerega koli elektronskega podatka za upravljanje pravic;

b)      distribuiranje, uvoz zaradi distribuiranja, radiodifuzno oddajanje ali javna priobčitev del, izvedb ali fonogramov ali njihovo dajanje na voljo javnosti brez dovoljenja, vedoč, da so bili elektronski podatki za upravljanje pravic odstranjeni ali spremenjeni.

8.           Pri zagotavljanju primernega pravnega varstva in učinkovitih pravnih sredstev v skladu z določbami odstavkov 5 in 7 lahko pogodbenica sprejme ali ohrani ustrezne omejitve ali izjeme pri ukrepih za izvajanje določb odstavkov 5, 6 in 7. Obveznosti iz odstavkov 5, 6 in 7 ne posegajo v pravice, omejitve, izjeme ali zaščito v zvezi s kršitvijo avtorskih ali sorodnih pravic po zakonodaji pogodbenice.

Poglavje III: Prakse izvrševanja

Člen 28: Strokovno znanje in izkušnje na področju izvrševanja, informacije in notranje usklajevanje

1.           Vsaka pogodbenica spodbuja razvoj posebnega strokovnega znanja in izkušenj svojih pristojnih organih, odgovornih za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine.

2.           Vsaka pogodbenica spodbuja zbiranje in analizo statističnih podatkov in drugih ustreznih informacij v zvezi s kršitvami uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, pa tudi zbiranje informacij o najboljših praksah za preprečevanje kršitev in boj proti njim.

3.           Vsaka pogodbenica, kot je primerno, spodbuja notranje usklajevanje med svojimi pristojnimi organi, odgovornimi za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, in njihovo skupno delovanje.

4.           Vsaka pogodbenica si prizadeva za spodbujanje, kadar je primerno, vzpostavitve in ohranjanja formalnih ali neformalnih mehanizmov, kot so svetovalne skupine, pri čemer lahko njeni pristojni organi prejmejo mnenja imetnikov pravic in drugih zadevnih zainteresiranih strani.

Člen 29: Obvladovanje tveganja na meji

1.           Da bi spodbudili učinkovitost pravic intelektualne lastnine na meji, lahko pristojni organi pogodbenice:

a)      se posvetujejo z zadevnimi zainteresiranimi stranmi in pristojnimi organi drugih pogodbenic, odgovornimi za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, da bi opredelili in obravnavali pomembna tveganja, in spodbujajo ukrepe za ublažitev teh tveganj; ter

b)      si s pristojnimi organi drugih pogodbenic izmenjajo informacije o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na meji, vključno z ustreznimi informacijami za boljšo opredelitev in določanje pošiljk, za katere sumijo, da vsebujejo sporno blago, za pregled.

2.           Kadar pogodbenica odvzame uvoženo blago, ki krši pravico intelektualne lastnine, lahko njeni pristojni organi pogodbenici izvoza zagotovijo informacije, potrebne za opredelitev blaga in strani, ki sodelujejo pri izvozu odvzetega blaga. Pristojni organi pogodbenice izvoza lahko ukrepajo proti tem stranem in prihodnjim pošiljkam v skladu z zakonodajo te pogodbenice.

Člen 30: Preglednost

Za spodbujanje preglednosti pri upravljanju svojega sistema za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine vsaka pogodbenica v skladu s svojimi zakoni in politikami sprejme ustrezne ukrepe v zvezi z objavo ali kako drugače da na voljo informacije o:

a)      postopkih, ki so po njeni zakonodaji na voljo za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, njenih pristojnih organih, odgovornih za tako uveljavljanje, in kontaktnih točkah, ki so na voljo za pomoč;

b)      ustreznih zakonih, predpisih, končnih sodnih odločitvah in upravnih sklepih splošne veljavnosti, ki se nanašajo na uveljavljanje pravic intelektualne lastnine; ter

c)      svojih prizadevanjih za zagotavljanje učinkovitega sistema in varstva pravic intelektualne lastnine.

Člen 31: Osveščenost javnosti

Vsaka pogodbenica, kot je primerno, spodbuja sprejetje ukrepov za boljšo osveščenost javnosti glede pomembnosti spoštovanja pravic intelektualne lastnine in glede negativnih posledic kršitve pravic intelektualne lastnine.

Člen 32: Okoljska vprašanja pri uničenju spornega blaga

Uničenje blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine, se izvede v skladu z zakoni in predpisi o okoljskih vprašanjih pogodbenice, v kateri se uničenje izvede.

Poglavje IV

Mednarodno sodelovanje

Člen 33: Mednarodno sodelovanje

1.           Vsaka pogodbenica priznava, da je mednarodno sodelovanje ključnega pomena za uresničevanje učinkovitega varstva pravic intelektualne lastnine in da ga je treba spodbujati ne glede na poreklo blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine, ali lokacijo oziroma državljanstvo imetnika pravice.

2.           Za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine, zlasti ponarejanju blagovnih znamk in piratstvu avtorskih ali sorodnih pravic, pogodbenice spodbujajo sodelovanje, kadar je primerno, med svojimi pristojnimi organi, odgovornimi za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine. Tako sodelovanje lahko vključuje sodelovanje med organi pregona v zvezi z izvrševanjem kazenskopravnih ukrepov in ukrepov na meji, ki jih obravnava ta sporazum.

3.           Sodelovanje, ki izhaja iz tega poglavja, se izvede v skladu z ustreznimi mednarodnimi sporazumi ter zakoni, politikami, dodeljevanjem sredstev in prednostnimi nalogami organov pregona vsake pogodbenice.

Člen 34: Izmenjava informacij

Brez poseganja v določbe člena 29 (Obvladovanje tveganja na meji) si vsaka pogodbenica prizadeva z drugimi pogodbenicami izmenjati:

a)      informacije, ki jih pogodbenica zbere v skladu z določbami poglavja III (Prakse izvrševanja), vključno s statističnimi podatki in informacijami o najboljših praksah;

b)      informacije o svojih zakonodajnih in regulativnih ukrepih, povezanih z varstvom in uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine; ter

c)      druge informacije, kot je primerno in sporazumno dogovorjeno.

Člen 35: Krepitev zmogljivosti in tehnična pomoč

1.           Vsaka pogodbenica si na zahtevo in pod sporazumno dogovorjenimi pogoji prizadeva zagotoviti pomoč pri krepitvi zmogljivosti in tehnično pomoč pri izboljšanju uveljavljanja pravic intelektualne lastnine drugim pogodbenicam tega sporazuma in, kadar je primerno, bodočim pogodbenicam. Krepitev zmogljivosti in tehnična pomoč lahko obsegata področja, kot so:

a)      izboljšanje osveščenosti javnosti glede pravic intelektualne lastnine;

b)      razvoj in izvajanje nacionalne zakonodaje, povezane z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine;

c)      usposabljanje uradnikov na področju uveljavljanja pravic intelektualne lastnine; ter

d)      usklajeni postopki, ki se izvajajo na regionalnih in večstranskih ravneh.

2.           Vsaka pogodbenica si prizadeva za tesno sodelovanje z drugimi pogodbenicami in, kadar je primerno, nepogodbenicami tega sporazuma za namene izvajanja določb iz odstavka 1.

3.           Pogodbenica lahko dejavnosti iz tega člena izvaja v povezavi z zadevnim zasebnim sektorjem ali mednarodnimi organizacijami. Vsaka pogodbenica si prizadeva, da prepreči nepotrebno podvajanje dejavnosti iz tega člena in drugih dejavnosti, ki izhajajo iz mednarodnega sodelovanja.

Poglavje V

Institucionalna ureditev

Člen 36: Odbor ACTA

1.           Pogodbenice s tem ustanavljajo Odbor ACTA. V Odboru je zastopana vsaka pogodbenica.

2.           Odbor:

a)      pregleduje izvajanje in delovanje tega sporazuma;

b)      preuči zadeve v zvezi z razvojem tega sporazuma;

c)      preuči morebitne predlagane spremembe tega sporazuma v skladu s členom 42 (Spremembe);

d)      v skladu z odstavkom 2 člena 43 (Pristop) odloča o pogojih pristopa katere koli članice Svetovne trgovinske organizacije k temu sporazumu; ter

e)      preuči katero koli zadevo, ki bi lahko vplivala na izvajanje in delovanje tega sporazuma.

3.           Odbor se lahko odloči, da:

a)      ustanovi začasne odbore ali delovne skupine, ki bodo Odboru pomagale pri izvajanju njegovih odgovornosti iz odstavka 2 ali bodoči pogodbenici na njeno prošnjo pomagale pri pristopu k temu sporazumu v skladu s členom 43 (Pristop);

b)      pridobi nasvet nevladnih oseb ali skupin;

c)      pripravlja priporočila v zvezi z izvajanjem in delovanjem tega sporazuma, vključno s potrjevanjem s tem povezanih smernic najboljše prakse;

d)      s tretjimi osebami izmenja informacije in najboljše prakse glede zmanjšanja števila kršitev pravic intelektualne lastnine, vključno s tehnikami za opredelitev in spremljanje piratstva in ponarejanja; ter

e)      pri izvajanju svojih nalog sprejme druge ukrepe.

4.           Vse odločitve Odbora se sprejmejo soglasno, razen če se Odbor soglasno odloči drugače. Šteje se, da je Odbor o zadevi, ki mu je bila predložena v obravnavo, odločil soglasno, če nobena pogodbenica, prisotna na sestanku, na katerem se odločitev sprejme, formalno ne nasprotuje predlagani odločitvi. Delovni jezik Odbora je angleški jezik in vsi dokumenti, potrebni pri njegovem delu, so v angleškem jeziku.

5.           Odbor sprejme svoja pravila in postopke v razumnem obdobju po začetku veljavnosti tega sporazuma in pozove podpisnice, ki niso pogodbenice tega sporazuma, da sodelujejo pri posvetovanju Odbora o teh pravilih in postopkih. Pravila in postopki:

a)      obravnavajo zadeve, kot so predsedovanje in gostovanje zasedanj ter izvajanje organizacijskih dolžnosti, ki so pomembne za ta sporazum in njegovo delovanje; ter

b)      lahko obravnavajo zadeve, kot je dodelitev statusa opazovalca, in katero koli drugo zadevo, za katero Odbor meni, da je nujna za njegovo pravilno delovanje.

6.           Odbor lahko spremeni pravila in postopke.

7.           Brez poseganja v določbe odstavka 4 se v prvih petih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma odločitve Odbora glede sprejetja ali spremembe pravil in postopkov sprejmejo s soglasjem pogodbenic in tistih podpisnic, ki niso pogodbenice tega sporazuma.

8.           Po preteku obdobja, določenega v odstavku 7, lahko Odbor sprejme ali spremeni pravila in postopke s soglasjem pogodbenic tega sporazuma.

9.           Brez poseganja v določbe odstavka 8 se lahko Odbor odloči, da je za sprejetje ali spremembo posameznega pravila ali postopka potrebno soglasje pogodbenic in tistih podpisnic, ki niso pogodbenice tega sporazuma.

10.         Odbor se sestane vsaj enkrat letno, razen če se Odbor odloči drugače. Prvo zasedanje Odbora poteka v razumnem obdobju po začetku veljavnosti tega sporazuma.

11.         Za večjo gotovost Odbor ne nadzoruje notranjega ali mednarodnega izvrševanja ali kazenskih preiskav posameznih primerov intelektualne lastnine.

12.         Odbor si prizadeva za preprečevanje nepotrebnega podvajanja svojih dejavnosti in mednarodnih prizadevanj v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine.

Člen 37: Kontaktne točke

1.           Vsaka pogodbenica določi kontaktno točko za omogočanje komunikacije med pogodbenicami glede katere koli zadeve, ki jo obravnava ta sporazum.

2.           Kontaktna točka pogodbenice na zahtevo druge pogodbenice določi ustrezen urad ali uradnika, na katerega je lahko naslovljena poizvedba pogodbenice prosilke, in pomaga, kot je potrebno, pri omogočanju komunikacije med zadevnim uradom ali uradnikom ter pogodbenico prosilko.

Člen 38: Posvetovanja

1.           Pogodbenica lahko pisno zaprosi za posvetovanje z drugo pogodbenico glede katere koli zadeve, ki vpliva na izvajanje tega sporazuma. Zaprošena pogodbenica taki prošnji nameni naklonjeno pozornost, zagotovi odgovor in ji ponudi ustrezne možnosti za posvetovanje.

2.           Posvetovanje, vključno s posameznimi stališči, ki jih zavzamejo pogodbenice, ki se posvetujejo, ostane zaupno in ne posega v pravice ali stališča nobene od pogodbenic v nobenem drugem postopku, vključno s postopkom v okviru Dogovora o pravilih in postopkih za reševanje sporov iz Priloge 2 k Sporazumu STO.

3.           Pogodbenice, ki se posvetujejo, lahko z medsebojnim soglasjem obvestijo Odbor o izidu posvetovanja iz tega člena.

Poglavje VI: Končne določbe

Člen 39: Podpis

Ta sporazum je na voljo za podpis udeleženk pri pogajanju o sporazumu[20] in katere koli druge članice STO, za katero se udeleženke soglasno strinjajo, od 31. marca 2011 do 31. marca 2013.

Člen 40: Začetek veljavnosti

1.           Ta sporazum začne veljati trideset dni po deponiranju šeste listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi med podpisnicami, ki so deponirale svoje zadevne listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.

2.           Ta sporazum začne veljati za vsako podpisnico, ki deponira svoje zadevne listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi, po deponiranju šeste listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi trideset dni po tem, ko taka podpisnica deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.

Člen 41: Odstop

Pogodbenica lahko odstopi od tega sporazuma s pisnim obvestilom depozitarju. Odstop začne veljati 180 dni po tem, ko depozitar prejme obvestilo.

Člen 42: Spremembe

1.           Pogodbenica lahko Odboru predlaga spremembe tega sporazuma. Odbor se odloči, ali bo predlagano spremembo predložil pogodbenicam v ratifikacijo, sprejetje ali odobritev.

2.           Vsaka sprememba začne veljati devetdeset dni po tem, ko pogodbenice pri depozitarju deponirajo svoje zadevne listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.

Člen 43: Pristop

1.           Po preteku obdobja iz člena 39 (Podpis) lahko za pristop k temu sporazumu zaprosi katera koli članica STO.

2.           Odbor odloči o pogojih pristopa za vsako prosilko.

3.           Ta sporazum začne za prosilko veljati trideset dni po deponiranju njene listine o pristopu na podlagi pogojev za pristop iz odstavka 2.

Člen 44: Besedila sporazuma

Ta sporazum se podpiše v enem izvirniku v angleškem, francoskem in španskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.

Člen 45: Depozitar

Depozitar tega sporazuma je Vlada Japonske.

[1]               UL C, str.

[2]               UL: vstaviti številko in sklic na objavo sklepa.

[3]               UL: v opombo 1 vstaviti naslov in sklic na objavo sklepa.

[4]               Za večjo gotovost pogodbenice priznavajo, da prosta cona pomeni del ozemlja pogodbenice, kjer se v zvezi z uvoznimi carinskimi dajatvami in davki za vse vneseno blago na splošno upošteva, kakor da se nahaja izven carinskega območja.

[5]               Pogodbenica lahko patente in varstvo neobjavljenih informacij izključi iz področja uporabe tega oddelka.

[6]               Domneve iz pododstavka 3(b) lahko vključujejo domnevo, da je znesek odškodnine: (i) količina blaga, ki krši zadevno pravico intelektualne lastnine imetnika pravice in je dejansko pripisana tretjim osebam, pomnožena z zneskom dobička na enoto blaga, ki bi ga prodal imetnik pravice, če ne bi bilo kršitve; ali (ii) razumna licenčnina; ali (iii) pavšalni znesek na podlagi elementov, kot je vsaj znesek licenčnine ali pristojbine, ki bi ga kršilec dolgoval, če bi imetnika pravic zaprosil za dovoljenje za uporabo zadevnih pravic intelektualne lastnine.

[7]               Če je pogodbenica pretežno odpravila ves nadzor v zvezi s prehodom blaga čez svojo mejo z drugo pogodbenico, ki je del carinske unije, se od nje ne zahteva, da uporablja določbe tega poglavja na tej meji.

[8]               Razume se, da ne obstaja nobena obveznost za uporabo takih postopkov, določenih v tem oddelku, za uvoz blaga, ki je dano na trg v drugi državi po privolitvi ali s privolitvijo imetnika pravice.

[9]               Pogodbenice soglašajo, da patenti in varstvo neobjavljenih informacij ne sodijo v področje uporabe tega oddelka.

[10]             Za zahtevo glede omogočanja takih zahtev veljajo obveznosti glede zagotavljanja postopkov iz pododstavkov 1(b) in 2(b) člena 16 (Ukrepi na meji).

[11]             Za namene tega člena dnevi pomenijo delovne dni.

[12]             Vsaka pogodbenica obravnava namerni uvoz ali izvoz blaga s ponarejeno blagovno znamko ali piratskega avtorskega blaga v trgovinskem obsegu kot nezakonite dejavnosti, proti katerim se izvajajo kazenski ukrepi iz tega člena. Pogodbenica lahko izpolni svoje obveznosti v zvezi z uvozom in izvozom blaga s ponarejeno blagovno znamko ali piratskega avtorskega blaga z zagotavljanjem, da se distribucijo, prodajo ali ponudbo za prodajo takega blaga v trgovinskem obsegu obravnava kot nezakonite dejavnosti, proti katerim se izvajajo kazenski ukrepi.

[13]             Pogodbenica lahko izpolni svoje obveznosti v zvezi z uvozom etiket ali embalaže s pomočjo svojih ukrepov v zvezi z distribucijo.

[14]             Pogodbenica lahko izpolni svoje obveznosti iz tega odstavka z zagotavljanjem, da se v primerih poskusa kršitve blagovnih znamk uporabi kazenske postopke in kazni.

[15]             Razume se, da ni nobene obveznosti za pogodbenico, da zagotovi možnost vzporedne uvedbe zaporne kazni in denarnih kazni.

[16]             Na primer, brez poseganja v zakonodajo pogodbenice, sprejetje ali ohranjanje ureditve za omejitve odgovornosti ali za kazni, ki so na voljo za ponudnike spletnih storitev, ter obenem ohranjanje zakonitih interesov imetnika pravice.

[17]             Za namene tega člena tehnični ukrepi pomenijo kakršno koli tehnologijo, napravo ali del, ki so pri običajnem načinu delovanja zasnovani za preprečevanje ali omejevanje dejanj v zvezi z deli, izvedbami ali fonogrami, ki jih avtorji, izvajalci oziroma proizvajalci fonogramov niso dovolili, kot to določa zakonodaja pogodbenice. Brez poseganja v področje uporabe avtorskih ali sorodnih pravic v zakonodaji pogodbenice se za tehnološke ukrepe šteje, da so učinkoviti, kadar uporabo zaščitenih del, izvedb ali fonogramov nadzirajo avtorji, izvajalci ali proizvajalci fonogramov z uporabo ustreznega nadzora dostopa ali postopka zaščite, kot je šifriranje ali kodiranje, ali z nadzornim sistemom kopiranja, ki izpolnjuje cilj zaščite.

[18]             Pri izvajanju odstavkov 5 in 6 nobena pogodbenica ni obvezana, da zahteva, naj zasnova elektronike za široko potrošnjo, telekomunikacij ali računalniških proizvodov oziroma zasnova in izbira njihovih delov in komponent zagotavlja odziv na vsak posamezen tehnični ukrep, če izdelek sicer ni v nasprotju z njenimi ukrepi za izvajanje teh odstavkov.

[19]             Za namene tega člena podatki za upravljanje pravic pomenijo:

(a)           podatke, ki opredeljujejo delo, izvedbo ali fonogram; avtorja dela, izvajalca izvedbe ali proizvajalca fonograma; imetnika katere koli pravice pri delu, izvedbi ali fonogramu;

(b)           podatke o pogojih uporabe dela, izvedbe ali fonograma; ali

(c)           katere koli številke ali kode, ki pomenijo podatke, opisane v (a) in (b);     če je kateri izmed njih dodan primerku dela, izvedbe ali fonograma ali se pojavlja v zvezi z javno priobčitvijo dela, izvedbe ali fonograma ali z njihovim dajanjem na voljo javnosti.

[20]             Avstralija, Republika Avstrija, Kraljevina Belgija, Republika Bolgarija, Kanada, Republika Ciper, Češka republika, Kraljevina Danska, Republika Estonija, Evropska unija, Republika Finska, Francoska republika, Zvezna republika Nemčija, Helenska republika, Republika Madžarska, Irska, Italijanska republika, Japonska, Republika Koreja, Republika Latvija, Republika Litva, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republika Malta, Združene mehiške države, Kraljevina Maroko, Kraljevina Nizozemska, Nova Zelandija, Republika Poljska, Portugalska republika, Romunija, Republika Singapur, Slovaška republika, Republika Slovenija, Kraljevina Španija, Kraljevina Švedska, Švicarska konfederacija, Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska ter Združene države Amerike.