UVOD

Mala in srednja podjetja (MSP) imajo ključno vlogo pri oblikovanju evropskega gospodarstva, saj predstavljajo 99 % podjetij. Od tega jih je 92 % mikropodjetij[1]. Zagotavljajo več kot dve tretjini delovnih mest v zasebnem sektorju in igrajo pomembno vlogo pri gospodarski rasti. Kot delodajalci in vir inovacij imajo ključno mesto v evropskem gospodarstvu. Komisija je zavezana podpori njihovega razvoja, zlasti z „Aktom za mala podjetja“, načelom „najprej pomisli na male“ in med drugim z omogočanjem lažjega dostopa do financiranja EU. Tudi namen uredbe Komisije o pametni pravni ureditvi je pomoč malim podjetjem s čim večjim zmanjšanjem upravnega bremena zaradi zakonodaje, ki velja za nujno potrebno na ravni EU.

EU v svoji strategiji rasti za prihodnje desetletje Evropa 2020 poudarja pomen izboljšanja poslovnega okolja, tudi s pametno pravno ureditvijo, da bodo evropska podjetja v svetu postala bolj konkurenčna. Vendar pa je finančna kriza resno prizadela mnogo najmanjših podjetij v gospodarstvu EU. Zato je ključnega pomena, da se mikropodjetja sprosti, da bodo lahko sledila svojim poslovnim ciljem brez odvečnih predpisov. Komisija se zaveda, da skladnost s predpisi za najmanjša podjetja pomeni visoke stroške[2]. Skladnost z zakonodajo na regionalni, nacionalni ali evropski ravni je bolj obremenjujoča za manjša podjetja.

To poročilo navaja načine, kako je mogoče pri načelu „najprej pomisli na male“ storiti korak naprej in tako zagotoviti hitre rezultate. Predstavlja, kako bo Komisija razširila uporabo izvzetij in posebnih manj strogih zakonodajnih režimov za MSP in mikropodjetja. Pojasnjuje tudi, kako se bo to odražalo v zakonodajnem procesu in izvajanju.

Predpisi so nepogrešljiv del modernega poslovnega življenja. Državljane in delavce ščitijo pred varnostnimi tveganji, okolje pa pred onesnaževanjem. So sredstvo, s katerim se dosegajo cilji javne politike. Stalen razvoj notranjega trga EU prinaša za družbe vseh velikosti mnoge nove priložnosti, zahteva pa tudi minimalne predpise.

Komisija pozdravlja zanimanje Evropskega sveta za to vprašanje in nestrpno pričakuje povratne informacije Evropskega parlamenta, Sveta in ostalih zainteresiranih strani glede tega poročila, ki bodo prispevale k nadaljnjim prizadevanjem na tem pomembnem področju. Komisija tudi upa, da bosta Evropski parlament in Svet močno podprla njene zakonodajne predloge, namenjene omejevanju regulativnih stroškov za MSP in zlasti mikropodjetja na minimum.

Komisija bo še naprej sodelovala z državami članicami ter jim pomagala čim bolj zmanjšati upravno breme in odpravljati odvečne predpise pri izvajanju zakonodaje EU.

DOSEDANJI UKREPI

Komisija sprejema ukrepe za pripravo zakonodajnih predlogov, prijaznih MSP, na primer izvzetje mikropodjetij iz nepotrebnih pravnih zahtev računovodskih direktiv. V polni meri je zavezana oceni učinkov nove ali revidirane zakonodaje na MSP prek postopka, ki ga je razvila v ta namen. Redno tudi ocenjuje, ali zakonodaja izpolnjuje svoj namen. Z Aktom za mala podjetja[3] in Aktom za enotni trg[4] sprejema ukrepe za omogočanje lažjega dostopa do financiranja za MSP, kar je eden največjih izzivov, s katerimi se soočajo v sedanji krizi. Izvajajo se obsežni ukrepi za poenostavitev, namenjeni pomoči MSP pri sodelovanju v programih, ki jih financira EU. Najnovejši predlog Komisije glede kohezijske politike je na primer za pet zadevnih skladov[5] uvedel osrednji niz skupnih pravil, vključno s poenostavljenimi metodami povračila, kar bo občutno poenostavilo pogoje za dostop MSP do sredstev EU.

Komisija je sprejela dva ukrepa za izboljšanje obstoječe zakonodaje. Prvi je program poenostavitve za racionalizacijo, posodobitev in konsolidacijo zakonodaje EU: sprejetih je bilo okrog 200 predlogov, ki pomenijo precejšnje koristi za podjetja. Drugi je program za zmanjšanje upravnih stroškov: Komisija je predstavila predloge, katerih namen je 33-odstotno zmanjšanje bremen, kar precej presega zastavljeni cilj 25-odstotnega zmanjšanja. Sozakonodajalec je sprejel predloge, ki naj bi stroške znižali za 22 %. Države članice so začele izvajati nekatere od teh ukrepov.

Skupina neodvisnih zainteresiranih strani glede upravnih bremen na visoki ravni, ki ji predseduje dr. E. Stoiber, pripravlja poročilo o dobrih praksah držav članic pri čim manj obremenjujočem izvajanju zakonodaje EU. Več informacij o rezultatih teh prizadevanj je na voljo v sporočilu o pametni pravni ureditvi[6].

ŠE VEčJI POUDAREK NA NAčELU „NAJPREJ POMISLI NA MALE“ PRI PRIPRAVI NOVIH PREDLOGOV

Komisija je na podlagi predloga predsednika Barrosa, ki ga je junija 2011 podprl Evropski svet, začela nov pregled pravnega reda EU, da bi začela izvajati načelo „najprej pomisli na male“ in opredelila morebitne nove možnosti za izvzetja ali zmanjšanje bremen za MSP, zlasti mikropodjetja.

Pomembna je udeleženost zainteresiranih strani MSP v pregledu pravnega reda, da se bodo lahko opredelili primeri, ki res lahko pomenijo razliko. MSP in mikropodjetja morajo biti bolj udeležena v tem procesu, saj so poudarila, da izvzetja ne bi smela negativno vplivati na njihov položaj. Zato se vzpostavljajo boljši in bolj specifični mehanizmi posvetovanja za MSP in mikropodjetja.

Prvi rezultati pregleda kažejo, da je na splošno težko določiti jasna merila za določanje zakonodaje, iz katere je mogoče izvzeti mikropodjetja. MSP in njihovi predstavniki se strinjajo, da MSP ne morajo biti nad zakonom. Za MSP in mikropodjetja se bo še vedno uporabljalo veliko predpisov s področja temeljnih obveznosti javne politike, na primer varnostni standardi, ki so sestavni del trgovine na enotnem trgu. Izvzetja in manj stroge določbe za manjša podjetja ne bodo spodkopavale splošnih ciljev javnih politik, za katere si prizadevajo zadevni predpisi, na primer javno varnost in zdravje ali varnost in zdravje pri delu, varnost živil in varstvo okolja. Prizadevati si je treba za zmanjšanje nesorazmernih obremenitev pri izpolnjevanju teh ciljev. Obstajajo primeri, ko bi imelo sicer privlačno zmanjšanje bremena za manjša podjetja negativne posledice, ki bi lahko presegale koristi. V takih primerih bi moral imeti pri pripravi celotnega instrumenta prednost učinek na manjša podjetja. Najpomembnejša je uporaba načela „najprej pomisli na male“, da se izogne nepotrebnim bremenom za MSP.

Precejšen del stroškov nastane zaradi priprave ali hrambe dokumentacije in evidenc ali zaradi preverjanja skladnosti. Te stroške je mogoče deloma ali v celoti odpraviti ali v mnogih primerih olajšati za mala podjetja. Komisija za zakone v zvezi s postopki, na primer zakonom o higienskih standardih, o dolžnosti proizvajalcev, da svoje proizvode vzamejo nazaj, in podobnih določbah, razvija pristope po meri, ki bodo enostavnejši, podjetjem pa ne bo treba pregledovati obsežnih pravilnikov, da bi našli dele, ki se nanašajo nanje.

Prilogi 1 in 2 vsebujeta neizčrpna seznama primerov predhodnih rezultatov tekočega pregleda.

Pregled je pokazal, da velik del obstoječe zakonodaje že predvideva izvzetja. Treba je razlikovati med različnimi primeri. V nekaterih primerih so MSP popolnoma izključena s področja uporabe zakonodaje. V drugih primerih se zakonodaja uporablja za MSP, vendar se glede na velikost podjetja odobrijo izvzetja. Ponekod veljajo pri uporabi zakonodaje za MSP manj stroge zahteve.

Splošen cilj je izvzetje majhnih podjetij iz obveznosti, vendar se ta izvzetja določijo za vsak primer posebej, pri čemer je treba pri določitvi pragov v polni meri upoštevati posebno naravo sektorja in splošni cilj zakonodaje.

Zakonodaja, ki MSP izključuje s svojega področja uporabe

V nekaterih primerih se zakonodaja EU ne uporablja za MSP, na primer pri uporabi načela de minimis .

Izvzetja, ki se že uporabljajo ali so predvidena v zakonodaji EU:

- Delna izvzetja : na primer, ribiška plovila, krajša od 15 metrov, ki plujejo samo po teritorialnih vodah, so izvzeta iz obveznosti glede namestitve sistema za spremljanje plovil; mikropodjetjem ni treba nameščati tahografov v tovornjake, ki se gibljejo v omejenem območju.

- Daljša prehodna obdobja : na primer daljše prilagoditveno obdobje za MSP za namestitev varnostnih in zdravstvenih znakov na delovnem mestu ter prehodno obdobje dveh let za MSP v gradbenem sektorju za prilagoditev na zakonodajo o uporabi delovne opreme.

- Začasna izvzetja : mikropodjetja so za določeno obdobje izvzeta iz nekaterih zakonodajnih določb; samozaposlene osebe, ki izvajajo dejavnosti cestnega prevoza, so bile na primer do marca 2009 izvzete iz direktiv o delovnem času.

Zakonodaja po meri:

- Na nekaterih področjih zahteve za velika podjetja ne morejo biti enake kot za najmanjša. Zato Komisija v skladu z željami zainteresiranih strani pripravlja računovodsko zakonodajo, ki bo jasno ločevala med zahtevami za vsako kategorijo podjetij (velika, srednja, majhna in mikro). Tak primer je tudi tekoča reforma pravil EU o varstvu podatkov, ki proučuje načine za zmanjšanje upravnega bremena zaradi zakonodaje za mikropodjetja in MSP z uvajanjem manj strogih obveznosti, kjer je to mogoče in brez vpliva na temeljne pravice.

- S posodobitvijo direktive o preglednosti bodo odpravljene nekatere obveznosti v zvezi s kotacijo na borzi, kapitalski trgi pa bodo postali privlačnejši za MSP.

- Poleg petih osrednjih nizov skupnih pravil za zadevnih pet skladov, ki jih uvaja nedavni predlog Komisije o kohezijski politiki, se za prihodnji program EU za raziskave in inovacije, Horizon 2020, načrtuje nadaljnja poenostavitev, zlasti za povečanje udeležbe MSP.

VEčJA UPORABA TESTA MSP, ZLASTI ZA MIKROPODJETJA

Da bi povečala osredotočenost na izvzetja in zakonodajo po meri za mikropodjetja in MSP, je Komisija začela preusmerjati breme dokaza. Od januarja 2012 bo vsa njena zakonodaja temeljila na načelu, da morajo biti zlasti mikropodjetja izvzeta iz področja uporabe predlagane zakonodaje, razen če je mogoče dokazati, da je njihova vključenost sorazmerna. Ta dokaz bo vključen v test MSP. Po tej spremembi se bo breme dokaza znotraj testa dejansko preusmerilo, pri pripravi zakonodaje EU pa bo pozornost posvečena posebnemu položaju MSP in mikropodjetij.

Od januarja 2012 bo Komisija tudi zagotavljala, da bodo primeri, ko morajo njeni zakonodajni predlogi iz razlogov širše javne politike veljati tudi za mikropodjetja, utemeljeni, in sicer bo v test MSP, ki je del redne ocene učinka, uvedla razsežnost mikropodjetij. V teh primerih se bodo uporabljale prilagojene rešitve in manj strogi režimi . Ko postajajo argumenti in vzroki za manj stroge režime vidnejši, bi moralo biti tudi lažje opredeliti položaj MSP in mikropodjetij v celotnem procesu odločanja.

Da bi ta preobrat v politiki zares uspel in da se zagotovi njegovo spoštovanje skozi celotno fazo izvajanja, bo Komisija vzpostavila pregled napredka, ki se bo letno posodabljal. Obsegal bo:

- vsa izvzetja in manj stroge režime za MSP in mikropodjetja, ki jih predlaga Komisija, ter druge predloge z dokazanim občutnim učinkom na majhna podjetja;

- njihove spremembe v postopku soodločanja in končne predpise, kot jih bosta sprejela Evropski parlament in Svet;

- izvajanje teh predpisov v posameznih državah članicah s posebno pozornostjo odvečnim predpisom na nacionalni ali regionalni ravni;

Tako bodo lahko vse zainteresirane strani opredelile, na katerih področjih je bil dosežen napredek, na katerih stopnjah zakonodajnega cikla EU se poenostavitve izničujejo itd.

AKCIJSKI NAčRT ZA VEčJO UDELEžENOST MSP PRI PRIPRAVI ZAKONODAJE IN OCENJEVANJU DOSEžENEGA NAPREDKA

Komisija bo MSP zagotovila bolj prilagojene priložnosti, da bodo lahko izrazila svoja mnenja, ter pomagala oblikovati odločitve, ki bodo ustrezale njihovim potrebam. Skupaj z njimi bo proučila najboljši način za zmanjšanje upravnega bremena v različnih situacijah in področjih. Na ustrezen način se bo posvetovala z njimi o tem, kakšne rezultate pričakujejo od različnih ukrepov. Na področju socialne politike se bo pred pripravo predloga posvetovala z evropskimi socialnimi partnerji v skladu s členom 154 Pogodbe. Poleg tega na podlagi sporočila o pametni pravni ureditvi pregleduje svoj posvetovalni postopek in namerava uvesti naslednje spremembe:

1. Povečala bo udeleženost majhnih podjetij pri boljši pripravi zakonodaje in okrepila posvetovanje z njimi.

2. Pogosteje bodo potekala posebna posvetovanja sveta MSP znotraj mreže Enterprise Europe Network, da se za postopek Komisije za pripravo ocen učinka zagotovi neposreden prispevek in za številne druge namene: tekoče posvetovanje na primer MSP poziva, da poročajo o največjih ovirah, s katerimi se soočajo na notranjem trgu.

3. Trenutno se preskušajo posebne konference z MSP in mikropodjetji v državah članicah, kjer Komisija posluša in zbira predstavljene probleme. Te konference se bodo v okviru uredbe o pametni pravni ureditvi in Akta za mala podjetja uvajale v večjem obsegu.

4. Pregled Akta za mala podjetja uvaja novo strukturo upravljanja, da se pri uporabi in izvajanju tega akta zagotovi upoštevanje pogledov MSP. V novoustanovljeni mreži nacionalnih predstavnikov MSP in sveta MSP bodo evropske in nacionalne organizacije MSP poročale o Aktu za mala podjetja in ga ocenjevale ter spodbujale izmenjavo dobrih praks, zlasti pri zagotavljanju zakonodaje, prijazne MSP, in izogibanju nepotrebnim upravnim bremenom.

5. Nacionalni predstavniki v mrežo MSP bodo imeli priložnost izraziti svoja mnenja o tem, kje so najbolj potrebna izvzetja ali manj strogi režimi in kako naj bodo strukturirani. Predstavnik Komisije za MSP se bo povezal z zainteresiranimi stranmi MSP in zagotavljal, da se v predlogih Komisije v zvezi s podjetji upoštevajo interesi MSP.

6. Ustvarjena bo posebna spletna stran, kjer bo navedenih 10 zakonodajnih aktov EU, ki predstavljajo največje breme za mikropodjetja in MSP. Na ta način se bodo ti zakonodajni akti revidirali usmerjeno in po meri.

Ti ukrepi in pobude se bodo financirali iz obstoječih ali načrtovanih programov v skladu s sedanjim večletnim finančnim okvirom in predlogi za nov okvir 2014–2020.

Da se upravno breme za MSP in mikropodjetja čim bolj zmanjša, Komisija države članice poziva, naj uporabljajo zgoraj navedena načela. Zlasti naj:

- majhna podjetja vključijo v pripravo zakonodaje od začetka;

- dajo načelu „najprej pomisli na male“ večji pomen z njegovo sistematično uporabo pri pripravi nacionalne zakonodaje ter po potrebi razmislijo o manj strogih zahtevah za vsak primer posebej ter

- pri oceni učinka uporabljajo „test MSP“ ter ga usmerijo bolj proti mikropodjetjem.

Nacionalni predstavnik MSP bi moral imeti v svoji državi ključno vlogo pri spremljanju izvajanja teh ukrepov v tesnem sodelovanju z organizacijami MSP.

SKLEPNA UGOTOVITEV

Komisija je v tem poročilu predložila konkretne ukrepe za čim večje zmanjšanje upravnega bremena MSP, zlasti mikropodjetij. Komisija poziva Svet in Evropski parlament, naj podpreta ta pristop in uporabljata pregled napredka Komisije za spremljanje izvzetij in manj strogega režima za mikropodjetja prek postopka soodločanja in izvajanja. Komisija države članice poziva, naj uporabljajo načelo „najprej pomisli na male“ ter se zavežejo popolnemu in hitremu izvajanju načel in ukrepov, ki se uporabljajo na ravni držav članic.

Priloga 1 – Obstoječa zakonodaja z izvzetji ali manj strogim režimom

Zakonodaja | Izjema ali manj strogi režim |

1 | Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70. | Če se pogodba sklene z MSP, ki upravlja manj kot 23 vozil, se lahko zgornja meja, nad katero mora biti pogodba sklenjena na podlagi za konkurenco odprtega razpisnega postopka, podvoji, zaradi česar je postopek javnega naročanja enostavnejši in manj obremenjujoč. |

2 | Direktiva Sveta 92/58/EGS z dne 24. junija 1992 o minimalnih zahtevah za zagotavljanje varnostnih in/ali zdravstvenih znakov pri delu (deveta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) | Države članice lahko opredelijo kategorije podjetij (glede na velikost ali dejavnost), ki lahko v celoti, delno ali začasno zamenjajo svetlobne znake in/ali zvočne signale z drugimi ukrepi, ki zagotavljajo enako raven varstva. |

3 | Direktiva 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila | Družbe, ki proizvajajo v majhnih količinah, lahko svoj homologacijski organ zaprosijo za zmanjšanje zahtev (opomba: v pripravi je tudi izjema, da se proizvajalce majhnih serij izvzame iz nekaterih tehničnih zahtev iz določb zakonodaje na področju homologacij). |

4 | Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1221/2009 z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) | MSP se lahko oprosti zahteve po letnem poročanju, ki je sicer pogoj za registracijo v EMAS. |

5 | Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti | Direktiva se uporablja za podjetja, ki imajo vsaj 50 zaposlenih in obrate z vsaj 20 zaposlenimi. |

6 | Direktiva Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES | Države članice lahko odobrijo posebno ureditev zaradi operativnih in organizacijskih potreb majhnih podjetij. |

7 | Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov | Države članice lahko obveznosti omejijo na podjetja ali obrate, ki ustrezajo pogojem za izvolitev ali imenovanje kolektivnega telesa za zastopanje delavcev, kar zadeva število delavcev. |

8 | Direktiva 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah | Države članice lahko majhne distributerje izključijo iz obveznosti glede prihrankov pri končni porabi energije ter glede zagotavljanja naprednega merjenja in informativnih obračunov. |

9 | Direktiva 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo | Na podlagi direktive lahko države članice visoko učinkovitim majhnim obratom za soproizvodnjo omogočijo preferenčni dostop do omrežja. |

10 | Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost | Države članice lahko za mala podjetja uporabljajo poenostavljene postopke za obračunavanje in pobiranje DDV, na primer pavšalne ureditve. |

11 | Direktiva 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih | Države članice lahko proizvajalce, ki glede na velikost nacionalnega trga prodajo zelo malo baterij in akumulatorjev, izvzamejo iz obveznosti finančnega prispevka za obdelavo in recikliranje odpadkov. |

12 | Direktiva Sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC | Države članice lahko iz določb tega predpisa v celoti ali deloma izvzamejo delavce, ki občasno delajo s krajšim delovnim časom. |

13 | Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike | Ribiška plovila, krajša od 15 metrov, so izvzeta iz obveznosti glede namestitve sistema za spremljanje plovil, saj bi to zanje pomenilo nesorazmerne stroške. |

14 | Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 94/25/ES z dne 16. junija 1994 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s plovili za rekreacijo | MSP so bila odobrena daljša prehodna obdobja za prilagoditev proizvodnje (obrti) novim zahtevam iz direktive. |

15 | Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil | Za higieno živil so odgovorni nosilci živilskih dejavnosti. Zahteva se uporaba metodologije analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP), sistema obvladovanja varnosti živil. Vendar lahko MSP vidike zakonodaje prilagodijo svojim razmeram (npr. zmanjšajo pogostost samokontrol). Proizvajalci s področja primarne proizvodnje in trgovci na drobno lahko namesto HACCP izvajajo sektorske smernice dobrih praks. |

16 | Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti | Zakonodaja na področju sistema za trgovanje z emisijami določa pragovne vrednosti za proizvodne zmogljivosti, na podlagi katerih so majhni obrati izvzeti iz sistema ali pa se zanje uporabljajo ekvivalentni ukrepi ter poenostavljene zahteve za spremljanje in poročanje za obrate z nizkimi emisijami. |

17 | Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje | Za ponudbe pod 2,5 milijona EUR veljajo izjeme glede prospekta, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje. |

18 | Direktiva 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh | Direktiva dopušča odstopanja za ladje, ki plovejo samo po celinskih vodah ene od držav članic. Ta odstopanja se lahko uporabljajo za opremo na celinskih plovnih poteh, ki niso povezane s plovnimi potmi v drugi državi članici, ali plovila z nosilnostjo manj kot 350 ton. |

19 | Direktiva 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2000 o pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora | Izvzete so ladje z rednimi postanki v pristaniščih. |

20 | Uredba (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil | Majhni in ozko specializirani proizvajalci lahko zaprosijo za nižje ciljne vrednosti. |

21 | Uredba (ES) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil | Majhni in ozko specializirani proizvajalci lahko zaprosijo za nižje ciljne vrednosti. |

Priloga 2 – Možna izvzetja ali manj strogi režimi[7]

Zakonodaja | Izjema ali manj strogi režim |

1 | Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov | Upravljavci podatkov (npr. javni organi in podjetja) morajo trenutno svoje dejavnosti v zvezi z obdelavo podatkov sporočati nacionalnim organom za varstvo podatkov, razen če obstajajo razlogi za izvzetje iz te obveznosti. Ta direktiva pušča državam članicam precejšnjo diskrecijo pri odločanju o morebitnih izvzetjih iz obveznosti. Zato se stanje po državah zelo razlikuje. S paketom reform, ki je v pripravi, se bo proučilo načine za učinkovito poenostavitev zakonodajnega okolja, na primer z večjo usklajenostjo in predlagano odpravo obveznosti v zvezi z obveščanjem, razen v primeru obdelave podatkov, ki vključuje večje tveganje. |

2 | Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu | Na podlagi posvetovanj s socialnimi partnerji in po oceni učinka sedanjih obveznosti se lahko prouči možnost, da se za mikropodjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostmi z nizkim tveganjem, zahteve glede sistematične dokumentacije ocene tveganja nadomestijo s proporcionalnim pristopom na podlagi tveganja. |

3 | Direktiva 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu | Spremembo te direktive je mogoče izkoristiti kot priložnost za uvedbo pristopa na podlagi tveganja, ki bi vodil k manj obremenjujočim obveznostim za MSP, v skladu s splošnim pristopom, predvidenim za celotno področje zdravja in varnosti pri delu. |

4 | Predlog za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah glede ergonomije na delovnem mestu, zlasti za preprečevanje z delom povezanih kostno-mišičnih obolenj in težav z vidom zaradi uporabe monitorjev ter razveljavitvi direktiv Sveta 90/269/EGS in 90/270/EGS | Treba je proučiti uvedbo pristopa na podlagi tveganja, ki bi vodil k manj obremenjujočim obveznostim za MSP, v skladu s splošnim pristopom, predvidenim za celotno področje zdravja in varnosti pri delu. |

5 | Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav zaradi sezonskega dela | Mikropodjetja, mogoče pa tudi MSP, bi bila lahko izvzeta iz zahtev v zvezi s sezonskimi delavci, tako da bodo lahko mali kmetje spet najemali sezonske delavce pod manj strogimi pogoji. |

6 | Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev | Pri pripravi smernic za izvajanje te direktive bo Komisija proučila, ali je za manjša podjetja mogoč manj strog režim. |

7 | Direktiva 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje | Sedanja revizija te direktive bi bila lahko priložnost za obravnavo nekaterih določb, ki ne upoštevajo majhnih ladij. |

8 | Direktiva Sveta 92/29/EGS z dne 31. marca 1992 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za izboljšanje medicinske oskrbe na ladjah | Plovila morajo imeti minimalno zalogo sanitetnega materiala in medicinsko opremo. Nad določenim pragom se zahteva prisotnost zdravnika. Pri reviziji te direktive bo Komisija proučila dobre in slabe strani predloga za zvišanje praga za manjša plovila. |

9 | Direktiva 2002/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah glede izpostavljenosti delavcev tveganjem iz fizikalnih dejavnikov (vibracij) | Komisija bo v okviru načrtovane ocene te direktive in kot del postopka zaprosila za pripombe o njenem učinku na MSP. |

10 | Direktiva 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) | Če bi prenovitev tega akta vključevala novo obveznost, da morajo distributerji vzeti nazaj zelo majhno odpadno električno in elektronsko opremo, kot je predlagal Evropski parlament, bi bilo mogoče vključiti možnost izvzetja iz te obveznosti za trgovine z zelo majhno površino. |

11 | Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih | Za MSP z nizkim tveganjem, ki prevažajo odpadke, bi se lahko uporabljal poenostavljeni postopek registracije. V ta namen morajo pristojni nacionalni organi v polni meri izkoristiti zadnji odstavek člena 26 okvirne direktive o vodah, ki določa možnost, da se iz obstoječih nacionalnih evidenc pridobijo ustrezne informacije, potrebne za registracijo takih MSP. Ta možnost bi se lahko uporabljala za MSP z nizkim tveganjem, ki predstavljajo minimalno nevarnost za okolje in človeško zdravje. |

12 | Direktiva 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij | Prihodnja revizija te direktive bi lahko pomenila priložnost za razmislek o tem, za katere družbe bi se morala uporabljati obveznost hrambe podatkov. Med merili bi bila lahko tudi velikost družbe. |

13 | Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih | Pri prihodnji reviziji pravil o javnih naročilih iz direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES bi se lahko za sodelovanje v postopkih javnih naročil predvidela odprava zahtev po predložitvi potrdil in drugih dokazil. Zlasti potrdila in druga dokazila bi bilo mogoče nadomestiti z deklaracijami (samopotrdila). |

[1] Opredelitev MSP zajema vsa podjetja, ki imajo bodisi manj kot 250 zaposlenih ter 50 milijonov eurov prometa ali manj bodisi 43 milijonov eurov bilančne vsote ali manj. Mikropodjetja so najmanjša kategorija znotraj MSP. Imeti morajo manj kot 10 zaposlenih in promet ali bilančno vsoto 2 milijona eurov ali manj.

[2] Če mora na primer veliko podjetje za skladnost z zakonsko ureditvijo odšteti en euro na zaposlenega, lahko isti predpis srednje veliko podjetje stane štiri eure na osebo, majhno podjetje pa do deset eurov (poročilo strokovne skupine: „Models to Reduce the Disproportionate Regulatory burden on SMEs“, maj 2007).

[3] Pregled „Akta za mala podjetja“ za Evropo, sporočilo Komisije, COM(2011)78 (23. februar 2011).

[4] Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja – „Skupaj za novo rast“, sporočilo Komisije, COM(2011) 206 (13. april 2011).

[5] Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijski sklad (KS), Evropski socialni sklad (ESS), European Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR)

[6] Pametna pravna ureditev v Evropski uniji, sporočilo Komisije – COM(2010)543 (8. oktober 2010).

[7] Za pripravo predlogov za nove ali spremenjene predpise EU sta potrebna posvetovanje in ocena učinka, kar prispeva h končni odločitvi o sprejeti politiki.