POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Poročilo o izvajanju Direktive o merilnih instrumentih 2004/22/ES v skladu s členom 25 Direktive

(Besedilo velja za EGP)

A. Uvod

1. Namen dokumenta

Namen tega dokumenta je poročanje o izvajanju Direktive o merilnih instrumentih, med drugim na podlagi poročil držav članic. Opira se tudi na dve raziskovanji MSP in javno posvetovanje. Dva zunanja svetovalca sta izrazila stališče v zvezi ovrednotenjem Direktive oziroma oceno učinkov predlogov morebitnih sprememb.

2. Direktiva o merilnih instrumentih

Direktiva o merilnih instrumentih (Direktiva 2004/22/ES[1]) se uporablja že štiri leta in pol, od 30. oktobra 2006[2].

Uporablja se za naslednje instrumente, ki so opredeljeni v prilogah k Direktivi:

- vodomeri,

- plinomeri in korektorji,

- števci delovne električne energije,

- merilniki toplotne energije,

- merilni sistemi za zvezno in dinamično merjenje količin tekočin razen vode,

- avtomatske tehtnice,

- taksimetri,

- opredmetene mere,

- dimenzionalni merilni instrumenti,

- analizatorji izpušnih plinov.

Glavni politični cilj Direktive je olajšati in razširiti notranji trg z instrumenti za merilne naloge zaradi javnega interesa, javnega zdravja, javne varnosti, javnega reda, varovanja okolja, zaščite potrošnikov, obračunavanja davkov in dajatev ter poštenega trgovanja, kadar države članice menijo, da je takšno uradno, zakonsko urejeno merjenje upravičeno.

Direktiva o merilnih instrumentih zagotavlja visoko raven zaupanja z bistvenimi zahtevami, ki se uporabljajo v vseh državah članicah, in je izraženo z znakoma CE in M. Opredeljuje merila delovanja, hkrati pa proizvajalcem omogoča tehnološko prožnost pri njihovem izpolnjevanju. Direktiva o merilnih instrumentih navaja široko izbiro postopkov za ugotavljanje skladnosti, ki zadovoljujejo potrebe malih in velikih proizvajalcev.

Zakonodaja ne opredeljuje, za katere dejavnosti je treba merilne instrumente uporabljati. To ostaja v pristojnosti nacionalnih vlad. Med državami članicami se na primer razlikuje praksa glede tega, ali se zahtevajo števci za porabo vode ali za skupne sisteme ogrevanja. Podobno lahko tovarne uporabljajo mnogo različnih tipov števcev za interne proizvodne namene, ki jih ni treba zakonsko urejati.

Kadar pa država članica zahteva uradno zakonsko urejeno merjenje, kakor je običajno v veliki večini potrošniških transakcij, se lahko uporabljajo samo instrumenti, skladni z Direktivo. Direktiva razlikuje med različnimi kategorijami za upoštevanje velikega razpona temperatur v Evropi, v katerem morajo merilni instrumenti, nameščeni na prostem, ostati točni, in znaša med –40 stopinjami v skandinavski zimi in +70 stopinjami v sredozemskem poletju.

Direktiva dopušča sklicevanje na mednarodne standarde, ki se lahko uporabljajo poleg evropskih standardov organizacij CEN/CENELEC/ETSI za dokazovanje skladnosti z zakonodajnimi zahtevami. Evropski industriji pri krepitvi konkurenčnosti in prodoru na svetovne trge na primer pomaga tudi sklicevanje na mednarodne standarde Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje s članstvom 60 držav (OIML)[3].

Za Direktivo o merilnih instrumentih je pristojna enota G/5 Generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo.

3. Razlogi za pregled

V členu 25 Direktive o merilnih instrumentih[4] je Komisija pozvana k pripravi poročila o izvajanju Direktive:

„Evropski parlament in Svet povabita Komisijo, da pred 30. aprilom 2011 poroča o izvajanju te direktive, med drugim na podlagi poročil, ki jih zagotovijo države članice, ter da po potrebi predloži predlog sprememb. Evropski parlament in Svet povabita Komisijo, da oceni, ali se postopki za ugotavljanje skladnosti uporabljajo pravilno v zvezi z industrijskimi izdelki, in po potrebi predlaga spremembe za zagotovitev enotnega potrjevanja skladnosti.“

Poleg tega Direktiva 2011/17/EU razveljavlja 8 direktiv po starem pristopu na področju zakonskega meroslovja: eno direktivo v letu 2011 (ladijske cisterne) in ostalih sedem v letu 2015 (vodomeri, uteži (2x), alkoholometri (2x), merilniki zračnega tlaka v plašču, masa žita) v tem zaporedju. Po razveljavitvi Direktiva določa 10-letno prehodno obdobje, ki omogoča dajanje na trg instrumentov s harmoniziranimi znaki na podlagi obstoječih certifikatov, tj. do leta 2021 oziroma 2026[5].

V skupni izjavi treh institucij je bila Komisija pozvana k „poročanju pred 30. aprilom 2011 […] in v skladu z načeli boljše priprave zakonodaje (po potrebi tudi z oceno učinka in javnim posvetovanjem) […] oceni, ali in do kolikšne mere je treba področje uporabe Direktive o merilnih instrumentih 2004/22/ES razširiti, da bi vanjo lahko vključili merilne instrumente, ki jih trenutno urejajo“ razveljavljene direktive[6].

B. Vrednotenje

V tem poročilu Komisija ocenjuje izvajanje Direktive ob upoštevanju dejstva, da se uporablja šele štiri leta in pol, in sicer od 30. oktobra 2006.

Glavni nameni vrednotenja so:

- zagotoviti približne tržne ocene za vsak sektor, ki ga zajema Direktiva o merilnih instrumentih,

- pregledati učinkovitost Direktive,

- sprejeti sklepe o nadaljnjih ukrepih.

Ocena je bila opravljena s tremi različnimi orodji za vrednotenje:

- mreža Enterprise Europe Network je k sodelovanju povabila mala in srednja podjetja (MSP), da bi dosegli zakonodajni okvir, ki bi bil bolj prijazen MSP, kot nadaljevanje okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost,

- vrednotenje Direktive so izvedli zunanji strokovnjaki,

- v zvezi z ugotovitvami je bilo opravljeno javno posvetovanje.

1. Gospodarska teža sektorjev merilnih instrumentov na področju uporabe Direktive

Zunanji strokovnjaki[7] so v svojem poročilu o vrednotenju ocenili, da se Direktiva o merilnih instrumentih uporablja za 345 milijonov enot merilnih instrumentov, ki se letno prodajo na evropskem trgu s skupno prodajno vrednostjo v višini približno 3,25 milijarde eurov. V 10 sektorjih, ki jih zajema Direktiva o merilnih instrumentih, je aktivnih približno 900 proizvajalcev, pri čemer niso všteta številna MSP, ki delujejo kot distributerji, uvozniki ali ponudniki storitev popravil. Skupno število zaposlenih v sektorju je ocenjeno na 190 000.

Približno 20–25 % merilnih instrumentov v EU-27 je uvoženih, 25–30 % merilnih instrumentov, proizvedenih v EU-27, pa se izvozi v tretje države. Vendar obstajajo pomembne razlike med različnimi kategorijami merilnih instrumentov. Vrednost trgovine v obeh smereh je zlasti visoka (več kot 50 % celotne vrednosti) za tehnološko manj intenzivne kategorije opredmetenih mer (MI-008) in dimenzionalne merilne instrumente (MI-009), pa tudi za števce električne energije (65 %). Hkrati je delež izvožene proizvodnje zlasti visok pri naprednejših merilnih instrumentih, kot so avtomatske tehtnice (do 42 % za podkategorijo avtomatskih gravimetričnih polnilnih tehtnic) in v kategoriji plinomerov (44 %), kjer so podjetja EU vodilna na svetu.

Tabela 1 – Skupna velikost trga, ki ga zajema Direktiva o merilnih instrumentih

Velikost trga – število letno prodanih izdelkov (v tisočih) | Velikost trga – vrednost letno prodanih izdelkov (v mio EUR) | Delež celotnega trga merilnih instrumentov | Zaposleni v sektorju (v tisočih) |

MI-001: vodomeri | 18 000 | 450 | 13,8 % | 25 |

MI-002: plinomeri in korektorji | 6 900 | 410 | 12,6 % | 30 |

MI-003: števci delovne električne energije | 14 000 | 610 | 18,8 % | 32 |

MI-004: merilniki toplotne energije | 800 | 290 | 8,9 % | 18 |

MI-005: merilni sistemi za tekočine razen vode | 31,2 | 240 | 7,4 % | 14–16 |

MI-006: avtomatske tehtnice | 21 | 550 | 16,9 % | 25 |

MI-007: taksimetri | 50 | 25–40 | 1 % | 1 |

MI-008: opredmetene mere[8] | 300 000 | 440–490 | 14,3 % | 34 |

MI-009: dimenzionalni merilni instrumenti | 300–400 | 70–80 | 2,3 % | 7 |

MI-010: analizatorji izpušnih plinov | 25–35 | 130 | 4,0 % | 17,5 |

Skupaj | 345 000 | 3 250 | 100 % | 190 |

2. Stališča malih in mikropodjetij

Konec leta 2009 so službe Komisije izvedle raziskovanje in pri tem uporabile posvetovalni mehanizem sveta MSP mreže Enterprise Europe Network. Prispelo je 286 odgovorov, polovica od proizvajalcev in polovica od uporabnikov, pretežno od malih in mikropodjetij iz večine držav članic s prihodki od prodaje manj kot 10 milijonov eurov[9]. MSP so bila dejavna v vseh vrstah zajetih merilnih instrumentov, večina jih je uporabljala znaka CE in M, kar pomeni, da je instrument skladen z Direktivo o merilnih instrumentih; 40 % jih je trgovalo v glavnem na notranjem trgu, 25 % samo na domačem trgu in 40 % jih je izvažalo iz EU.

Iz ugotovitev raziskovanja je razvidno, da večina MSP nima posebnih težav, ki bi se razlikovale od težav, o katerih v vrednotenju poročajo velike družbe[10]. Poroča se o trgovinskih ovirah zaradi zaščite s strani nacionalnih organov (resnične ali zaznane), stroških ugotavljanja skladnosti, ki so višji, kot bi veljalo za primerno, vendar o tem poročajo samo maloštevilna MSP. Prav tako ni ugotovljenih posebnih kategorij merilnih instrumentov s posebnimi težavami. Z vidika uporabnikov raziskovanje nakazuje, da je varstvo potrošnikov ustrezno.

Eno od vprašanj raziskovanja MSP zadeva nelojalno konkurenco izdelkov, ki nimajo znaka CE+M. Tega sicer ne velja šteti za problem, specifičen za MSP, vendar je videti, da je bolj izrazit v primerjavi z dokazili, predloženimi med anketiranjem trgovinskih združenj in pretežno večjih družb. Možno je, da v prehodnem obdobju na trg še vedno prihajajo mnogi instrumenti slabše kakovosti s cenejšimi nacionalnimi odobritvami, kar se bo s koncem prehodnega obdobja leta 2016 samo po sebi razrešilo.

Glede vprašanja sprostitve postopkov za ugotavljanje skladnosti za cenovno ugodne instrumente, je treba pripomniti, da gre pri takšnih instrumentih po navadi za masovno proizvodnjo, zato je ugotavljanje skladnosti še toliko pomembnejše. Široka izbira postopkov za ugotavljanje skladnosti, ki obstajajo za vsako vrsto instrumenta, naj bi pomagala premagovati ozka grla.

Nazadnje Direktiva omogoča opredelitev podsestavov, vendar ne dovoljuje, da bi jih proizvajalci sami opredeljevali. Če to ne bi bilo tako, bi se na trgu pojavljali najrazličnejši morebiti označeni nepopolni instrumenti, kar bi otežilo nadzorovanje trga.

3. Glavne ugotovitve vrednotenja

Glavne ugotovitve vrednotenja Direktive o merilnih instrumentih so navedene v nadaljevanju.

Inovacije niso bile ovirane in v nekaterih primerih velja, da Direktiva o merilnih instrumentih pozitivno vpliva na inovacije.

Možnost izbire je privedla k temu, da države članice predpisujejo instrumente kot jih določa Direktiva v 90 % primerov. Zato je varstvo potrošnikov skoraj enako po vsej EU, tveganje nelojalne konkurence zaradi razlik med državami članicami pa minimalno.

Direktiva o merilnih instrumentih je prispevala k boljšemu delovanju notranjega trga z uporabo enega samega certifikata o skladnosti, ki je sicer za 10–15 % dražji od nekdanjih nacionalnih certifikatov, vendar je koristil proizvajalcem, ki so dejavni na več kot enem trgu. Ugotovljeno je bilo, da morajo imeti takšni certifikati enotno obliko.

Z zainteresiranimi stranmi se je vseskozi izvajalo posvetovanje v delovni skupini Merilni instrumenti. V celoti so bile vključene v pripravo predlogov v okviru postopka komitologije. Enkrat je bil uporabljen postopek regulativnega odbora, približno desetkrat pa svetovalni postopek za publikacije v zvezi z mednarodnimi standardi OIML[11], iz katerih izhaja domneva o skladnosti z bistvenimi zahtevami Direktive.

Nemoteno izvajanje Direktive je bilo leta 2004 okrepljeno z „Izjavo Komisije organizaciji WELMEC[12] o sodelovanju“, rezultat česar so bili po končnem dogovoru z vsemi zainteresiranimi stranmi v delovni skupini Merilni instrumenti sklici na 40 dokumentov z navodili konceptualne narave na spletišču Komisije.

Z izjemo taksimetrov standardi zajemajo vse merilne instrumente, pri čemer gre bodisi za evropske usklajene standarde ali normativne dokumente s sklicevanji na mednarodne standarde, o katerih je dal Odbor za merilne instrumente pozitivno mnenje.

Novi zakonodajni okvir navaja postopke za ugotavljanje skladnosti, ki so zelo podobni tistim v Direktivi o merilnih instrumentih. Kmalu bo predstavljen predlog za prenovo Direktive o merilnih instrumentih zaradi prilagoditve novemu zakonodajnemu okviru.

Videti je, da je kakovost nadzorovanja trga pomembna skrb industrije in področje, na katerem so bila prizadevanja večine organov po lastnih navedbah omejena.

Med priglašenimi organi je opaziti nedoslednosti v smislu razlage zahtev Direktive o merilnih instrumentih in drugih navodil ter različne ravni zmogljivosti; ti organi tudi precej restriktivno razlagajo smernice WELMEC, kar pomeni omejitve pri uporabi alternativnih pristopov za izpolnjevanje bistvenih zahtev.

Dokazov o tem, da bi bila MSP zaradi izvajanja Direktive o merilnih instrumentih na splošno prikrajšana, ni, čeprav utegnejo biti nekatera MSP v nekaterih specifičnih sektorjih (tehtnice in priprave za merjenje tekočih goriv pri polnjenju rezervoarjev motornih vozil) zaradi pomanjkanja predpisov o razlikovanju posameznih komponent (podsestavov) v slabšem položaju.

4. Izid javnega posvetovanja

V javnem posvetovanju o poročilu o vrednotenju se je odzvalo 85 podjetij, industrijskih združenj in držav članic. Evropska potrošniška organizacija se ni odzvala, ker Direktiva o merilnih instrumentih ni njena prednostna naloga.

Razmeroma maloštevilni odzivi v javnem posvetovanju o vrednotenju nakazujejo, da niti ne manjka noben pomemben del niti ni pomembnih točk, ki bi bile v nasprotju z oceno v vrednotenju. Nobena država članica ni omenila vprašanja pomanjkljivega nadzorovanja trga. Glede podrobnosti glej poročilo o javnem posvetovanju[13].

Glede pobud za nove predloge je bilo prejetega nekaj koristnega gradiva, vendar nikakor ni bilo zadostnih dokazil, na katerih bi lahko temeljila ocena učinka. Gradivo zadeva tehnično zapletene in podrobne spremembe, pri katerih se morajo službe Komisije zaradi izpolnitve zahtev pametnega upravljanja zanesti na stališča strokovnjakov in zainteresiranih strani. Glede podrobnosti glej poročilo zunanjega svetovalca[14].

Vrednotenje Direktive o merilnih instrumentih se glede vrednotenja lahko šteje za popolno in glede analize za splošno podprto. Pravega razloga za zakonodajne spremembe ni in Komisija je v delovnem dokumentu služb Komisije navedla, da je se zaveda tveganja spremembe Direktive o merilnih instrumentih v tako zgodnem obdobju njene uporabe (po štirih letih in pol). Možnosti standardizacije in smernic še niso v celoti izčrpane. Spremembe Direktive, ki bi presegale tehnične prilagoditve v skladu s členom 16 Direktive, bi lahko privedle k regulativnemu premiku in negotovosti na trgu.

C Razveljavitev direktiv po starem pristopu

1. Uvod

Glede obveznosti Komisije, ki izhajajo iz skupne izjave treh institucij, priložene Direktivi 2011/17/EU, ki razveljavlja osem direktiv po starem pristopu, so službe Komisije ravnale tako:

- državam članicam je bil poslan dopis s prošnjo za njihova stališča (junija 2010), odzvalo se je šest držav članic,

- s pomočjo mreže Enterprise Europe Network je bilo opravljeno raziskovanje MSP (maj–junij 2010), prispelo je 117 odzivov,

- opravljeno je bilo javno posvetovanje (september–oktober 2010), na katero se je odzvalo 20 organov in 10 industrijskih združenj.

2. Argumenti organov

Nekateri organi navajajo do dva argumenta za nadaljnje zakonsko urejanje:

– nadomestitev usklajevanja z nacionalnimi predpisi bi pomenila trgovinske ovire zaradi nacionalnih odobritev in različnih nacionalnih predpisov, pri čemer bi se zmanjšala varstvo potrošnikov in konkurenčnost na notranjem trgu,

– usklajevanje tehničnih dokumentov je potrebno za občasna preverjanja med delovanjem (za zahteve glede teh preverjanj in načine njegovega izvajanja so pristojne države članice).

Glede na to, da ti vse bolj zastareli instrumenti niso usklajeni, obstaja možnost, da bodo posamezne države članice oblikovale nacionalne zahteve. Čeprav ni več nujno, da so takšne zahteve skladne s temi direktivami, morajo kljub temu spoštovati osnovna načela Pogodbe, zlasti načelo prostega pretoka blaga (členi 34–36 PDEU). Poleg tega uredba o vzajemnem priznavanju (ES) št. 764/2008 predpisuje postopek za obveščanje za primere, če se proizvod, ki se zakonito trži v eni državi članici, ne sme tržiti v drugi državi članici, ker je bil proizveden po tehničnih predpisih, ki se razlikujejo od predpisov namembne države članice. Takšna obvestila bi bilo treba preveriti v skladu s členi 34–36 PDEU in trenutno sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti. Na primer ni verjetno, da bi bil proizvod prepovedan samo zaradi različnih oznak. Poleg tega so države članice na podlagi svojih zavez do STO-TBT dolžne sprejemati zakonodajo na podlagi mednarodnih standardov, ki že obstajajo v obliki dokumentov OIML in so skoraj enaki tehničnim specifikacijam v vsaki od razveljavljenih direktiv. To je podprto še z obveznostmi obveščanja v skladu z Direktivo 98/34/ES, katerih cilj je zagotoviti polno vzajemno priznavanje enakovrednih izdelkov in postopkov za ugotavljanje skladnosti.

Zato se novi nacionalni predpisi, ki bodo nadomestili direktive, v praksi ne bodo razlikovali od razveljavljenih direktiv in ne bi bilo razloga za večkratne nacionalne oznake in ugotavljanje skladnosti, če je proizvod skladen s predpisi v eni od držav članic. Ko se leta 2021 oziroma 2026 konča prehodno obdobje, nacionalni predpisi zato ne bodo povzročili sprememb za izdelke, ki so zdaj zajeti z razveljavljenimi direktivami. Komisija nikakor ne nasprotuje nacionalnim predpisom na podlagi mednarodnih standardov, ki so v skladu z načeli vzajemnega priznavanja, če bi katera od držav članic ocenila, da so takšni predpisi potrebni.

Glede drugega argumenta, da namreč usklajevanje zagotavlja, da bodo za občasna preverjanja med delovanjem (zahteve za ta preverjanja in načini njihovega izvajanja so v pristojnosti držav članic) potrebni enaki tehnični dokumenti, lahko mednarodna standardizacija tlakuje pot za to, da bodo takšni dokumenti enaki. Po potrebi je še dovolj časa, da se zagotovi, da se to lahko doseže pred koncem prehodnega obdobja.

Razprava o obeh zgoraj navedenih argumentih glede instrumentov s področja uporabe razveljavljenih direktiv vodi k pričakovanju, da bodo nacionalni predpisi odražali mednarodne standarde, ki bodo vsebinsko enaki direktivam, in da ne bo dodatnih trgovinskih ovir.

Z izjemo uteži, pri katerih ne prihaja do tehnoloških sprememb, so tehnično naprednejši proizvodi, ki so zunaj področja uporabe razveljavljenih direktiv, v smislu letnih prihodkov od prodaje pomembnejši od tistih s področja uporabe razveljavljenih direktiv.

Razlogi v prid razveljavitvi iz predloga Komisije[15] so, da postajajo mehanski instrumenti, ki jih zajemajo direktive, zastareli in da ni bilo poročil o znatnih trgovinskih ovirah za tehnično naprednejše instrumente, ki niso usklajeni z direktivami. Ta analiza ostaja veljavna in je bila potrjena[16].

3. Raziskovanje MSP

Na raziskovanje s pomočjo mreže Enterprise Europe Network (maj–junij 2010) je prispelo 117 odgovorov, od katerih so bili večinoma uporabniki (84), ostali pa proizvajalci (16) in distributerji/uvozniki (17). Kljub obstoječi usklajenosti se za nekatere instrumente poroča o omejenih trgovinskih ovirah s stroški do 10 % zaradi večkratnega preskušanja. Razlog bi lahko bilo zajetje tehnično naprednejših instrumentov v dodatnih nacionalnih predpisih, ki so po starem pristopu vzporedno dovoljeni. Proizvajalci so dali prednost samodeklaraciji (ki se zdaj v Direktivi o merilnih instrumentih ne uporablja). Za nekatere instrumente (merilniki namakalne vode, merilniki odpadne vode, uteži in merilniki zračnega tlaka v plašču) uporabniki podpirajo boljše nadzorovanje trga in/ali občasno preskušanje med delovanjem.

4. Javno posvetovanje

Na javno posvetovanje (september–oktober 2010) je prispelo 20 odgovorov organov in 10 iz industrije. Nekateri odgovori organov so izražali že obravnavane argumente, drugi pa so podpirali razveljavitev in/ali možnost nove nacionalne ureditve, kadar je potrebna. Primerov trgovinskih ovir ni bilo, niti ne poročil o obvestilih v skladu z uredbo o vzajemnem priznavanju (ES) št. 764/2008, v katerih morajo organi navesti dokaze, ki utemeljujejo umik izdelkov s trga, kadar velja vzajemno priznavanje.

V nadaljevanju so navedene reakcije organizirane industrije.

- Glede vodomerov je industrija navedla, da sedanje določbe Direktive o merilnih instrumentih ne morejo zajemati merilnikov namakalne in odpadne vode, ki vsebuje delce, in da to niti ni potrebno, ker ni trgovinskih ovir.

- Glede alkoholometrov industrija ne omenja trgovinskih ovir. Proizvajalci žganih pijač so izrazili enako mnenje kot v letu 2008 in vztrajajo, da „proizvajalci pri svojih poslovnih odločitvah niso omejeni“, podrobnosti pa niso navedli. Proizvajalci vina ne želijo uskladitve in se sklicujejo na polno zajetje z uredbami GD za kmetijstvo in razvoj podeželja ter z mednarodnimi standardi OIV. Tudi proizvajalci piva si ne želijo uskladitve in omenjajo že obstoječo prožnost.

- Industrija merilnikov zračnega tlaka v plašču (servisne delavnice za motorna vozila) je pripravljena sprejeti uskladitev, ki bi upoštevala skorajšnje rezultate pooblastila M/457[17] iz leta 2009 za pripravo evropskih standardov, ki se bi uporabljali tudi za uredbo o varnosti vozil (ES) št. 661/2009. O trgovinskih ovirah ne poročajo.

- Odzivov industrije glede mase žita ali ladijskih cistern ni bilo.

Evropska potrošniška organizacija se ni odzvala, ker meroslovje ni njena prednostna naloga.

5. Ugotovitve o razveljavljenih direktivah po starem pristopu

Trenutno ni razloga za to, da bi Komisija predlagala vključitev dodatnih sektorjev, zajetih v osmih razveljavljenih direktivah, v Direktivo o merilnih instrumentih 2004/22/ES.

1. Nove ovire zaradi novih nacionalnih predpisov se ne pričakujejo, ker morajo takšni nacionalni predpisi temeljiti na mednarodnih standardih in bodo zato dejansko enakovredni.

2. Trgovinskih ovir ali drugih nujnih razlogov, ki bi upravičevali uskladitev, ni bilo.

3. MSP poročajo o nizkih trgovinskih ovirah zaradi večkratnega preskušanja, ki v skladu z obveznostmi iz uredbe o vzajemnem priznavanju (ES) št. 764/2008 ni več utemeljeno.

4. Industrijska združenja dejansko ne podpirajo usklajevanja in ne poročajo o trgovinskih ovirah.

5. Za potrošniške organizacije ti sektorji zakonskega meroslovja niso prednostna naloga.

6. V letu 2010 ni znatnih sprememb ocene učinka, na kateri temelji predlog Komisije za razveljavitev iz leta 2008.

7. Dolgo prehodno obdobje bo omogočalo priznanje sedanjih certifikatov do leta 2021 za ladijske cisterne in do leta 2025 za druge instrumente.

D. Politični sklepi in nadaljnji ukrepi

Splošno pozitivno ovrednotenje Direktive o merilnih instrumentih kljub vsemu kaže na to, da obstajajo znatni problemi s skladno uporabo s strani priglašenih organov in nadzorovanja trga. Spremembe Direktive morajo biti skrbno pripravljene in v celoti ocenjene ter morajo upoštevati vse možnosti. V tem zgodnjem obdobju uporabe Direktive bi bil trden pravni okvir koristen za nadaljnji uspešni razvoj notranjega trga na področju zakonskega meroslovja.

Službe Komisije bodo izpolnjevale naslednje prednostne naloge:

1. V Direktivo o merilnih instrumentih, predlog katere se pričakuje v letu 2011, bodo vključile nov zakonodajni okvir.

2. Okrepile bodo obveščanje priglašenih organov, navodila tem organom in sodelovanje z njimi, da se zagotovi skladna uporaba Direktive.

3. Usklajevale bodo nadzorovanje trga, zlasti v obliki skupnih ukrepov za učinkovitejšo uporabo virov, ki so na voljo za nadzorovanje trga.

4. Pomagale bodo zainteresiranim stranem pri pripravi smernic za prehod v zvezi z bencinskimi črpalkami, kar industrija ocenjuje kot pomembno, čeprav je uradno zunaj Direktive.

5. Pripravile bodo oceno učinka vseh pobud za nove predloge v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi v skladu s pametnim upravljanjem in po možnosti izvedle vse potrebne spremembe pod pogoji iz Direktive, tj. s komitologijo.

Referenčni dokumenti[18]

1. Referenčna vrednost za ukrepe, Poročilo o javnem posvetovanju, marec 2011.

2. Referenčna vrednost za ukrepe, Poročilo o predlogih za spremembe in dodatke novih kategorij k Direktivi o merilnih instrumentih, marec 2011.

3. Referenčna vrednost za ukrepe, Poročilo o razveljavitvi direktiv po starem pristopu, marec 2011.

[1] UL L 135, 30.4.2004, str. 1:http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:2004L0022:20091201:sl:PDF

[2] Direktiva vsebuje tudi prehodno obdobje 10 let (do 29. oktobra 2016), v katerem je dovoljeno trženje instrumentov, ki so skladni s starimi predpisi (člen 23 Direktive 2004/22/ES).

[3] Povezave za dodatne informacije:http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/legal-metrology-and-prepack/measuring-instruments/index_en.htm

[4] UL L 135/1, 30.4.2004.

[5] UL L 71/1, 18.3.2011:http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2011:071:0001:0003:SL:PDF

[6] Izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije v dokumentu Sveta 6291/11 ADD1 z dne 14. februarja 2011 http://www.cc.cec/home/dgserv/sg/sgvista/i/sgv2/repo/repo.cfm?institution=CONS&doc_to_browse=CSST/2011/06291&sw_inconnu=1

[7] Centre for Strategic & Evaluation Services (CSES), Interim evaluation of the Measuring Instruments Directive, julij 2010.

[8] Podatki se nanašajo na vse opredmetene dolžinske mere na trgu, ne samo na tiste, certificirane v skladu z Direktivo o merilnih instrumentih.

[9] Vse države članice razen Nizozemske in Združenega kraljestva.

[10] Str. 35–40 CSES, Interim evaluation of the Measuring Instruments Directive, julij 2010.

[11] OIML je Mednarodna organizacija za zakonsko urejeno meroslovje.

[12] WELMEC je organizacija nacionalnih organov, pristojnih za zakonsko meroslovje.

[13] Referenčna vrednost za ukrepe, Poročilo o javnem posvetovanju, marec 2011 (referenčni dokument 6).

[14] Referenčna vrednost za ukrepe, Poročilo o predlogih za spremembe in dodatke novih kategorij k Direktivi o merilnih instrumentih, marec 2011 (referenčni dokument 7).

[15] COM(2008) 801.

[16] Referenčna vrednost za ukrepe, Poročilo o razveljavitvi direktiv po starem pristopu, marec 2011 (referenčni dokument 8).

[17] M457 Pooblastilo za standardizacijo organizacijam CEN, CENELEC in ETSI na področju merilnikov zračnega tlaka v plašču za motorna vozila in sistemov za upravljanje zračnega tlaka v plašču (merilni instrumenti).

[18] Vsi referenčni dokumenti so na voljo na:

http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/legal-metrology-and-prepack/public-consultation/index_en.htm