(1)

Člen 2(b) Pogodbe določa postavitev enotnih varnostnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva.

(1)

Člen 2(b) Pogodbe Euratom določa postavitev enotnih varnostnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva.

(2)

Člen 30 Pogodbe določa opredelitev temeljnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočih sevanj.

(2)

Člen 30 Pogodbe Euratom določa opredelitev temeljnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočih sevanj.

(3)

člen 37 Pogodbe od držav članic zahteva, da morajo Komisiji predložiti splošne podatke o vsakem načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadkov.

(3)

Člen 37 Pogodbe Euratom od držav članic zahteva, da morajo Komisiji predložiti splošne podatke o vsakem načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadkov.

(3a)

V skladu z direktivo Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 (1) je predvidena uvedba ukrepov za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev pri delu.

(4)

Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi ionizirajočega sevanja  (2) se uporablja za vse dejavnosti, ki vključujejo tveganje ionizirajočega sevanja, ki izvira iz umetnih virov ali iz naravnih virov sevanja, pri katerih predelujejo naravne radionuklide zaradi njihovih radioaktivnih, cepljivih ali oplodnih lastnosti. Zajema tudi dovoljene izpuste materialov, ki so posledica teh dejavnosti. Določbe navedene direktive dopolnjuje bolj specifična zakonodaja. Kot v svoji sodni praksi ugotavlja Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu:

(4)

Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 (3) določa temeljne varnostne standarde . Ta direktiva se uporablja za vse dejavnosti, ki vključujejo tveganje ionizirajočega sevanja, ki izvira iz umetnih virov ali iz naravnih virov sevanja, pri katerih predelujejo naravne radionuklide zaradi njihovih radioaktivnih, cepljivih ali oplodnih lastnosti. Določbe navedene direktive dopolnjuje bolj specifična zakonodaja. Kot v svoji sodni praksi ugotavlja Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu:

(4a)

Ker niti Pogodba Euratom niti Pogodba o delovanju Evropske unije Parlamentu ne dajeta pristojnosti soodločanja v jedrskih zadevah, je bistveno, da se za vso novo zakonodajo s tega področja poišče nova pravna podlaga.

(15a)

Tri države kandidatke: Litva, Slovaška in Bolgarija so uporabljale stare jedrske elektrarne sovjetske izdelave, ki jih ni bilo mogoče gospodarno nadgraditi v skladu z varnostnimi standardi EU, zaradi česar jih je bilo treba zapreti in jih nato razgraditi.

(15b)

Razgradnja jedrskih elektrarn teh treh držav članic je zanje prinesla znatno finančno in ekonomsko breme, ki ga niso mogle v celoti pokriti, zato jim je Unija zagotovila finančna sredstva za pokritje dela stroškov projektov razgradnje in odložitev odpadkov ter za nadomestilo gospodarskih posledic.

(18)

Leta 2006 je IAEA dopolnila svojo celotno zbirko standardov37 in objavila Temeljna varnostna načela, ki so jih skupaj sponzorirali Euratom, OECD/NEA in druge mednarodne organizacije. Po besedah Združenih sponzorskih organizacij bo uporaba Temeljnih varnostnih načel olajšala uporabo mednarodnih varnostnih standardov in vzpostavila večjo skladnost med ureditvami različnih držav. Zato je zaželeno, da ta načela spoštujejo in zagovarjajo vse države. Načela bodo za IAEA zavezujoča v zvezi z njenimi dejavnostmi, za države pa v zvezi z dejavnostmi, ki jih izvajajo s pomočjo IAEA. Države ali sponzorske organizacije lahko ta načela sprejmejo po lastni presoji za uporabo pri svojih lastnih dejavnostih.

(18)

Leta 2006 je IAEA dopolnila svojo celotno zbirko standardov in objavila Temeljna varnostna načela37, ki so jih skupaj razvili Euratom, OECD/NEA in druge mednarodne organizacije. Po besedah Združenih sponzorskih organizacij bo uporaba Temeljnih varnostnih načel olajšala uporabo mednarodnih varnostnih standardov in vzpostavila večjo skladnost med ureditvami različnih držav. Zato je zaželeno, da ta načela spoštujejo in zagovarjajo vse države. Načela bodo za IAEA zavezujoča v zvezi z njenimi dejavnostmi, za države pa v zvezi z dejavnostmi, ki jih izvajajo s pomočjo IAEA. Države ali sponzorske organizacije lahko ta načela sprejmejo po lastni presoji za uporabo pri svojih lastnih dejavnostih.

(19a)

Aarhuška konvencija z dne 25. junija 1998 o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah javnosti podeljuje pravice, pogodbenim stranem in javnim organom pa nalaga obveznosti glede dostopa do informacij in udeležbe javnosti ter dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah, kar zajema tudi ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

(19b)

Mednarodna organizacija dela je sprejela konvencijo (4) in priporočilo (5) o varstvu pred sevanjem za vse dejavnosti, pri katerih so delavci med delom izpostavljeni ionizirajočemu sevanju, in zahteva izvedbo ustreznih ukrepov za zagotovitev učinkovite zaščite delavcev ob upoštevanju trenutno dostopnega znanja.

(22a)

Evropski parlament je tudi izjavil, da bi moralo biti pri vseh jedrskih projektih v vseh državah članicah na voljo dovolj finančnih sredstev za kritje vseh stroškov razgradnje, vključno s stroški ravnanja z radioaktivnimi odpadki, da bi upoštevali načelo onesnaževalec plača in preprečili zatekanje k državni pomoči, in je pozval Komisijo, naj pripravi natančne opredelitve v zvezi z uporabo finančnih sredstev, namenjenih za razgradnjo v posameznih državah članicah, pri čemer naj poleg razgradnje upošteva tudi ravnanje z nastalimi radioaktivnimi odpadki, njihovo kondicioniranje in končno odlaganje (6).

(23)

Tako v Uniji kot po svetu se čedalje bolj priznava potreba po odgovorni uporabi jedrske energije, ki predvsem zajema jedrsko varnost in zaščito . Zaradi tega je treba vprašanje ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki obravnavati, da bi se zagotovila varna , optimizirana in trajnostna raba jedrske energije .

(23)

Tako v Uniji kot po svetu se , zlasti po nedavni hudi jedrski nesreči na Japonskem, čedalje bolj priznava potreba po poostritvi predpisov o jedrski varnosti in zaščiti . Zaradi tega je treba obravnavati resno aktualno vprašanje ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, da bi se zagotovilo varno , optimizirano in trajnostno skladiščenje in/ali odlaganje .

(23a)

V zvezi s tem je treba poudariti, da je mogoče zelo velik delež izrabljenega goriva predelati, zato je treba poleg odlaganja končnih odpadkov upoštevati možnost recikliranja izrabljenega goriva.

(25)

Izrabljeno gorivo nastaja tudi pri obratovanju jedrskih reaktorjev. Vsaka država članica lahko opredeli svoja pravila glede gorivnega ciklusa, bodisi da izrabljeno gorivo šteje za dragoceno sredstvo, ki ga je mogoče predelati, ali da se odloči, da ga odstrani kot odpadek. Ne glede na to, katero možnost izbere, je treba proučiti možnosti odlaganja visokoradioaktivnih odpadkov, ki so bili ločeni v predelavi, ali izrabljenega goriva, ki velja za odpadek.

(25)

Izrabljeno gorivo nastaja tudi pri obratovanju jedrskih reaktorjev. Vsaka država članica lahko opredeli svoja pravila glede gorivnega ciklusa, bodisi da izrabljeno gorivo šteje za dragoceno sredstvo, ki ga je mogoče predelati in reciklirati , ali da se odloči, da ga odstrani kot odpadek. Ne glede na to, katero možnost izbere, je treba proučiti možnosti odlaganja visokoradioaktivnih odpadkov, ki so bili ločeni v predelavi, ali izrabljenega goriva, ki velja za odpadek.

(25a)

Izrabljeno gorivo, shranjeno v bazenih, je dodaten možni vir radioaktivnosti v okolju, zlasti če hladilni bazeni niso več pokriti.

(27)

Radioaktivne odpadke, vključno z izrabljenim gorivom, ki velja za odpadek, je treba dolgoročno shraniti in izolirati pred ljudmi in življenjskim okolje. Zaradi njihove specifične narave (vsebnost radionuklidov) so potrebne ureditve, da bi se zaščitilo zdravje ljudi in okolja pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočega sevanja, vključno z odlaganjem v ustreznih objektih kot zadnjo fazo ravnanja z njimi. Skladiščenje radioaktivnih odpadkov je vključno z dolgoročnim skladiščenjem prehodna rešitev in ne predstavlja nadomestne možnosti odlaganja .

(27)

Radioaktivne odpadke, vključno z izrabljenim gorivom, ki velja za odpadek, je treba ustrezno kondicionirati, dolgoročno shraniti in izolirati pred ljudmi in življenjskim okoljem. Zaradi njihove specifične narave (vsebnost radionuklidov) so potrebne ureditve, da bi se zaščitilo zdravje ljudi in okolja pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočega sevanja, vključno z odlaganjem v ustreznih objektih kot zadnjo fazo ravnanja z njimi , zaradi načela povratnosti pa morajo biti ponovno dostopni . Skladiščenje radioaktivnih odpadkov , vključno z dolgoročnim skladiščenjem , je prehodna rešitev.

(27a)

Nesreča v Fukušimi je jasno pokazala na nevarnosti, povezane z odlaganjem radioaktivnih odpadkov, do podobnih nesreč pa bi lahko prišlo tudi na območjih Unije ali sosednjih držav, kjer že obstajajo ali se gradijo jedrski objekti in na katerih je visoko tveganje potresov in cunamijev, kot je na primer Akkuyu v Turčiji. Unija bi morala sprejeti vse ustrezne ukrepe za preprečitev odlaganja radioaktivnih odpadkov na takih območjih.

(28)

Nacionalna razvrstitvena shema radioaktivnih odpadkov bi morala podpirati te ureditve in popolnoma upoštevati posebne vrste in značilnosti radioaktivnih odpadkov. Natančna merila, po katerih se odpadki razvrščajo v določen razred odpadkov, so odvisna od posebne situacije v državi glede narave odpadkov in možnosti za odlaganje, ki so na voljo oziroma se preučujejo.

(28)

Nacionalna razvrstitvena shema radioaktivnih odpadkov bi morala podpirati te ureditve in popolnoma upoštevati posebne vrste in značilnosti radioaktivnih odpadkov. Natančna merila, po katerih se odpadki razvrščajo v določen razred odpadkov, so odvisna od posebne situacije v državi glede narave odpadkov in možnosti za odlaganje, ki so na voljo oziroma se preučujejo. Za lažjo komunikacijo in izmenjavo informacij med državami članicami ter za zagotovitev preglednosti bi bilo treba v nacionalnem programu natančno opisati razvrstitveno shemo.

(29)

Kratkoživi nizko- in srednjeradioaktivni odpadki se običajno odlagajo na odlagališčih blizu površja. Po 30 letih raziskav je bilo na tehnični ravni splošno sprejeto, da globoka geološka odlagališča predstavljajo najvarnejšo in najtrajnejšo možnost v smislu zadnje faze ravnanja z visokoradioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki velja za odpadek . Zato si je treba prizadevati za odlaganje .

(29)

Kratkoživi nizko- in srednjeradioaktivni odpadki se različno odlagajo na odlagališčih blizu površja (v stavbah, plitvo zakopani ali zakopani nekaj deset metrov pod površjem) ali pa v posebnih sodobnih odlagališčih v geoloških plasteh od 70 do 100 m pod zemljo . Skoraj vsi dolgoživi srednje- in nizkoradioaktivni odpadki se skladiščijo. Po 30 letih raziskav je bila na znanstveni ravni dokazana izvedljivost globokih geoloških odlagališč, tako da bi bilo to lahko varna in smotrna možnost v smislu zadnje faze ravnanja z visokoradioaktivnimi odpadki. Dejavnosti, opravljene v okviru tehnološke platforme za odlaganje radioaktivnih odpadkov v geološke formacije (IGD-TP), bi lahko olajšale dostop do strokovnega znanja in tehnologije v zvezi s tem. Preučujejo se še druge možnosti, na primer skladiščenje na površju ali blizu površja, odlaganje v skalah ali globokih jaških (3 000–5 000 metrov globoko), tudi z možnostjo povratnega procesa in ponovne uporabe. Zato si je treba prizadevati za nadaljnjo preučitev vseh možnosti .

(29a)

Po raziskavah o odlaganju radioaktivnih odpadkov z odležavanjem ali drugimi načini zmanjševanja radioaktivnosti in razpolovne dobe bi bilo treba preučiti tudi možnost dolgoročnega reverzibilnega skladiščenja radioaktivnih odpadkov v globokih geoloških plasteh.

(30)

Čeprav je vsaka država članica odgovorna za svojo politiko o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, mora navedena politika spoštovati ustrezna temeljna varnostna načela, ki jih je določila agencija IAEA. Etična obveznost vsake države članice je, da se izogne ustvarjanju kakršnih koli prevelikih bremen za prihodnje generacije v smislu obstoječega izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov, kakor tudi tistih, ki bi lahko nastali zaradi razgradnje obstoječih jedrskih objektov.

(30)

Čeprav je vsaka država članica odgovorna za svojo politiko o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, mora navedena politika ne le spoštovati ustrezna temeljna varnostna načela, ki jih je določila agencija IAEA , temveč tudi predpisati čim višje varnostne standarde, ki bodo odražali najsodobnejše prakse na regulativni in operativni ravni ter najboljšo razpoložljivo tehnologijo (BAT) . Etična obveznost vsake države članice je, da se izogne ustvarjanju kakršnih koli prevelikih bremen za prihodnje generacije v smislu preteklega in obstoječega izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov, kakor tudi tistih, ki bi lahko nastali zaradi razgradnje obstoječih jedrskih objektov. Države članice bi morale zato oblikovati politiko razgradnje, s katero bi zagotovile, da bodo objekti kolikor mogoče hitro po zaprtju razgrajeni na najbolj varen način.

(31)

Da bi poskrbela za odgovorno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, mora vsaka država članica vzpostaviti nacionalni okvir, ki zagotavlja politične zaveze in postopno odločanje s pomočjo ustrezne zakonodaje, ureditve in organizacije z jasno porazdelitvijo odgovornosti.

(31)

Da bi poskrbela za odgovorno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, mora vsaka država članica vzpostaviti nacionalni okvir, ki bo zagotavljal politične zaveze in postopno odločanje v skladu z aarhuško konvencijo s pomočjo ustrezne zakonodaje, ureditve in organizacije z jasno porazdelitvijo odgovornosti.

(32a)

Države članice bi morale zagotoviti zadostna finančna sredstva za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter njihovo skladiščenje.

(32b)

Za energetske projekte je treba nameniti dodatna sredstva – tudi za možnost prihodnjih projektov razgradnje in posledičnih projektov ravnanja z odpadki.

(33)

Vzpostaviti je treba nacionalni program, ki bo zagotovil prenos političnih odločitev v jasne določbe za namen izvajanja vseh faz ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, od nastajanja do odlaganja. Te morajo vključevati vse dejavnosti, ki se nanašajo na ravnanje, predobdelavo, obdelavo, kondicioniranje, skladiščenje in odlaganje radioaktivnih odpadkov. Nacionalni program je lahko referenčni dokument ali niz dokumentov.

(33)

Vzpostaviti je treba nacionalni program, ki bo zagotovil prenos političnih odločitev v jasne določbe za namen izvajanja vseh faz ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, od nastajanja do odlaganja. Te morajo vključevati vse dejavnosti, ki se nanašajo na ravnanje, predobdelavo, obdelavo, kondicioniranje, skladiščenje in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva ter biti v skladu z načeli aarhuške konvencije . Nacionalni program je lahko referenčni dokument ali niz dokumentov.

(34a)

Delavci v vsej verigi ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki morajo biti ne glede na svojo dejavnost ali status zaščiteni in zajeti v zakonodajo s področja zdravstva in varnosti, pri vseh instrumentih za izrabljeno gorivo in radioaktivne odpadke pa je treba upoštevati dolgoročne učinke na zdravje in varnost delavcev. Zakonodaja Unije in držav članic o zdravju in varnosti pri delu velja tudi za delavce na področju ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, nespoštovanje te zakonodaje pa je treba nemudoma strogo kaznovati.

(35)

Pri ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki je pomembna preglednost. To je treba zagotoviti z zahtevami po učinkovitem obveščanju javnosti in priložnostjo, da vse zadevne zainteresirane strani lahko sodelujejo v postopku odločanja.

(35)

Pri ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki je pomembna preglednost , bistveno pa je tudi zaupanje javnosti v načela, ki se uporabljajo za varnost odlagališč in v programih ravnanja z odpadki . To je treba zagotoviti z učinkovitim obveščanjem javnosti in priložnostjo, da lahko vse zadevne zainteresirane strani , lokalni in regionalni organi ter javnost sodelujejo v postopku odločanja.

(36)

Sodelovanje med državami članicami na mednarodni ravni bi lahko olajšalo in pospešilo postopek odločanja z dostopom do strokovnega znanja in tehnologije.

(36)

Sodelovanje med državami članicami na mednarodni ravni bi lahko olajšalo in pospešilo postopek odločanja z dostopom do visokokakovostnega strokovnega znanja in tehnologije ter najboljše prakse .

(37)

Nekatere države članice menijo, da je skupna uporaba objektov za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, vključno z odlagališči, potencialno koristna možnost, če temelji na sporazumu med zadevnimi državami članicami .

(37)

Nekatere države članice menijo, da je skupna uporaba objektov za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, vključno z odlagališči, potencialno koristna in varčna možnost, če temelji na sporazumu med udeleženimi državami. V zvezi s tem je treba zagotoviti, da se ne bi onemogočali nekateri posebni primeri, zlasti že obstoječi sporazumi o izrabljenem gorivu iz raziskovalnih reaktorjev. V tej direktivi je treba primerno opredeliti potrebne pogoje, ki jih je treba izpolniti pred začetkom tovrstnih skupnih projektov.

(39)

Varnostna analiza in stopnjevalni pristop morata zagotoviti podlago za odločitve, povezane z razvojem, obratovanjem in zaprtjem odlagališča, in morata zagotoviti prepoznavanje področij negotovosti, na katera je treba usmeriti pozornost, da bi se še izboljšalo razumevanje tistih vidikov, ki vplivajo na varnost sistema odlaganja, vključno z naravnimi (geološkimi) in zgrajenimi pregradami, ter njegovim pričakovanim razvojem skozi čas. Varnostna analiza mora vključevati ugotovitve iz ocene varnosti in informacije o trdnosti in zanesljivosti ocene varnosti ter v njej vključenih predpostavk. Zato mora vsebovati vrsto argumentov in dokazov v podporo varnosti objekta ali dejavnosti, ki je povezana z ravnanjem z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki.

(39)

Varnostna analiza in stopnjevalni pristop morata zagotoviti podlago za odločitve, povezane z razvojem, obratovanjem in zaprtjem odlagališča, in morata zagotoviti prepoznavanje področij negotovosti, na katera je treba usmeriti pozornost, da bi se še izboljšalo razumevanje tistih vidikov, ki vplivajo na varnost sistema odlaganja, vključno z naravnimi (geološkimi) in zgrajenimi pregradami, ter njegovim pričakovanim razvojem skozi čas. Varnostna analiza mora vključevati ugotovitve iz ocene varnosti in informacije o trdnosti in zanesljivosti ocene varnosti ter v njej vključenih predpostavk. Zato bi morala temeljiti na vrsti argumentov in dokazov v podporo varnosti objekta ali dejavnosti, ki je povezana z ravnanjem z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki.

(40)

Medtem ko priznava, da mora nacionalni okvir upoštevati vse nevarnosti, povezane z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ta direktiva ne zajema neradioloških nevarnosti, ki spadajo na področje uporabe Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(40)

Čeprav priznava, da mora nacionalni okvir upoštevati vse nevarnosti, povezane z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ta direktiva ne zajema neradioloških nevarnosti z neradiološkimi posledicami , ki spadajo na področje uporabe Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(41)

Ohranitev in nadaljnje razvijanje pristojnosti in usposobljenosti pri ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki predstavljajo temeljni element za zagotovitev visoke ravni varnosti, morata temeljiti na kombinaciji učenja iz delovnih izkušenj, znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja ter tehničnega sodelovanja vseh akterjev.

(41)

Ohranitev in nadaljnje razvijanje pristojnosti in usposobljenosti pri ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki predstavljajo temeljni element za zagotovitev visoke ravni varstva zdravja in okolja, varnosti in preglednosti , morata temeljiti na kombinaciji učenja iz delovnih izkušenj, znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja ter tehničnega sodelovanja vseh akterjev.

(42a)

V zvezi s tem bi lahko skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (ENSREG) dragoceno prispevala k enotnemu izvajanju te direktive ter tako olajšala posvetovanje, izmenjavo dobre prakse in sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi.

(42b)

Ta direktiva bi lahko bila koristen instrument, ki bi ga upoštevali pri preverjanju, da projekti, ki prejemajo finančna sredstva Unije v okviru finančne ali tehnične pomoči po Euratomu za objekte ali dejavnosti v zvezi z ravnanjem z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, zajemajo ukrepe, potrebne za zagotovitev varnega ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

(a)

vse faze ravnanja z izrabljenim gorivom, kadar to izvira iz obratovanja civilnih jedrskih reaktorjev ali kadar se z njim ravna v okviru civilnih dejavnosti;

(a)

vse faze ravnanja z izrabljenim gorivom, kadar to izvira iz obratovanja civilnih jedrskih reaktorjev ali kadar se z njim ravna v okviru civilnih dejavnosti na ozemlju EU, vključno z izrabljenim gorivom, ki izvira iz programov vojaške obrambe, če in kadar se ga trajno prenese v izključno civilne dejavnosti in z njim ravna v civilnem okviru ;

(b)

vse faze ravnanja z radioaktivnimi odpadki od nastanka do odlaganja, kadar ti izvirajo iz civilnih dejavnosti ali kadar se z njim ravna v okviru civilnih dejavnosti;

(b)

vse faze ravnanja z radioaktivnimi odpadki od nastanka do vključno odlaganja, kadar ti izvirajo iz civilnih dejavnosti ali kadar se z njim ravna v okviru civilnih dejavnosti na ozemlju EU ;

(-1)

„odobreni izpusti“ pomeni načrtovane in nadzirane izpuste plinastih ali tekočih radioaktivnih snovi, ki izvirajo iz reguliranih jedrskih objektov ali dejavnosti med običajnim obratovanjem, v okolje, in sicer v mejah, ki jih odobri pristojni regulativni organ, in v skladu z načeli in omejitvami iz Direktive Sveta 96/29/Euratom;

(3)

„odlaganje“ pomeni namestitev izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov v odobren objekt , ne da bi jih imeli namen ponovno uporabiti ;

(3)

„odlaganje“ pomeni namestitev izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov , ki je lahko tudi dokončna, v odobren objekt ob ustreznem upoštevanju načela povratnosti ;

(6)

„radioaktivni odpadek“ pomeni radioaktivno snov v plinasti, tekoči ali trdni obliki, za katero država članica ne predvideva nobene uporabe več, in ki jo kot radioaktivni odpadek nadzoruje upravni organ v skladu z zakonodajnim in regulativnim okvirom države članice;

(6)

„radioaktivni odpadek“ pomeni radioaktivno snov v plinasti, tekoči ali trdni obliki, vključno z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi snovmi iz predelave, s kolikor tehnološko mogoče zmanjšano prostornino, za katero država članica ali fizična ali pravna oseba, katere odločitev država članica sprejme, ne predvideva ali načrtuje nobene uporabe več, pri čemer je treba upoštevati prihodnji tehnološki razvoj in napredek, in ki jo kot radioaktivni odpadek nadzoruje upravni organ v skladu z zakonodajnim in regulativnim okvirom države članice;

(9a)

„lokacija“pomeni geografsko območje, na katerem je odobren objekt, vključno z objektom za ravnanje z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki, ali na katerem poteka odobrena dejavnost;

(9b)

„ocena varnosti“ pomeni sistematičen proces, ki poteka ves čas načrtovanja in s katerim se zagotovi, da bodo v predlaganem načrtu izpolnjene vse pomembne varnostne zahteve, vključuje pa tudi uradno varnostno analizo, vendar ni omejena samo nanjo;

(9c)

„varnostna analiza“ pomeni nabor argumentov in dokazov, ki dokazujejo varnost obrata ali dejavnosti, kar zajema tudi ugotovitve varnostne ocene in izjavo o zanesljivosti teh ugotovitev. Pri odlagališču se varnostna analiza lahko nanaša na posamezno stopnjo razvoja. V teh primerih so v varnostni analizi navedena manj gotova področja ali vsa nerešena vprašanja ter je podana usmeritev za delo za reševanje teh vprašanj na prihodnjih stopnjah razvoja;

(13)

„skladiščenje“ pomeni zadrževanje izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov v odobrenem objektu, ne da bi jih imeli namen ponovno uporabiti .

(13)

„skladiščenje“ pomeni začasno zadrževanje izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov v odobrenem objektu , dokler se ponovno ne uporabijo ;

(a)

nastajanje radioaktivnih odpadkov ostane na najnižji izvedljivi ravni, tako v smislu dejavnosti kot količine, in sicer z ustreznimi konstrukcijskimi ukrepi ter obratovanjem in razgradnjo, vključno z recikliranjem in ponovno uporabo konvencionalnih snovi;

(a)

nastajanje radioaktivnih odpadkov ostane na najnižji izvedljivi ravni , ob spoštovanju načela "nizko, kolikor se razumno še lahko doseže" (ALARA) , tako v smislu dejavnosti kot količine, in sicer z ustreznimi konstrukcijskimi ukrepi ter obratovanjem in razgradnjo, vključno s predelavo in ponovno uporabo snovi;

(d)

je ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki varno in dolgoročno .

(d)

je ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki varno ves čas, dokler so nevarni za ljudi in okolje;

(da)

delavci, javnost in okolje niso izpostavljeni izrabljenemu gorivu in radioaktivnim odpadkom;

(db)

se sprejmejo ukrepi za kritje prihodnjih zdravstvenih in okoljskih tveganj za izpostavljene delavce in splošno javnost;

(dc)

stroške ravnanja z radioaktivnimi odpadki, tudi odpadnega goriva, nosijo tisti, ki so jih proizvedli;

(dd)

se finančne rezerve za odlaganje, ki jih morajo povzročitelji odpadkov zagotoviti za kritje vseh stroškov ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, upravljajo v skladih pod državnim nadzorom, s čimer se zagotovi, da bodo na razpolago za trajno varno odlaganje;

(de)

ustrezne finančne vire nadzirajo pristojni nacionalni organi;

(df)

razpoložljivosti ustreznih finančnih virov nadzirajo nacionalni parlamenti;

(a)

v vseh fazah razvoja projekta ter celotno življenjsko dobo odlagališča se nenehno vzdržuje javna sprejetost in podpora v vseh zadevnih državah članicah, in sicer z zagotovljenim dostopom do informacij in sodelovanjem javnosti v procesu posvetovanja;

(b)

zagotovi se sodelovanje med pristojnimi regulativnimi organi in nacionalnimi varnostnimi organi, ki izvajajo tudi nadzor; varnostna analiza in spremljevalne varnostne ocene se opravijo v vseh zadevnih državah članicah ter zajemajo raziskovalno, izbirno in izvedbeno fazo objekta;

(c)

doseže se sporazum o vprašanjih glede odgovornosti in jasni razdelitvi dolžnosti, pri čemer vsaka država članica nosi končno odgovornost za svoje radioaktivne odpadke;

(d)

doseže se dogovor o finančni ureditvi, s katero se zagotovijo sredstva za vso življenjsko dobo odlagališča in obdobje po njegovem zaprtju, ter o razpoložljivosti ustreznih človeških virov, tako da se zagotovi zadostno število ustrezno usposobljenega osebja;

(e)

v nacionalnih programih zadevnih držav članic se izda predhodno obvestilo o pravnem okviru, organizacijski strukturi, tehničnih načrtih in ureditvi, iz katerega je razvidno, da načrtovano odlaganje v jasno opredeljenem časovnem okviru izpolnjuje zahteve te direktive.

(a)

nacionalni program izvajanja politike o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki;

(a)

nacionalni program izvajanja politike o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki , skladen z načelom subsidiarnosti in v katerem je vsem proizvajalcem radioaktivnih odpadkov zagotovljen dostop do varnega odlagališča radioaktivnih odpadkov pod enakimi pogoji ;

(ba)

nacionalne zahteve za zdravje in varnost, izobraževanje in usposabljanje delavcev;

(c)

sistem izdaje dovoljenj za dejavnosti in objekte za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, vključno s prepovedjo obratovanja objekta za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki nima dovoljenja;

(c)

sistem izdaje dovoljenj za dejavnosti in objekte za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, vključno s prepovedjo obratovanja objektov za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki nimajo dovoljenja: na ta način se zagotovi, da se z vsemi radioaktivnimi odpadki, ne glede na to, kdo jih proizvede, ravna enako ;

(d)

sistem ustreznega institucionalnega nadzora, regulatornih pregledov, dokumentiranja in poročanja;

(d)

sistem ustreznega institucionalnega nadzora, regulatornih pregledov, dokumentiranja in poročanja , pa tudi zahtevano usposabljanje za delavce, ki so vključeni v ves proces, za zagotavljanje in ohranjanje njihove varnosti in zdravja pri delu ;

(ea)

ukrepe, ki na dolgi rok zagotavljajo ustrezne finančne vire za dejavnosti in objekte, povezane z ravnanjem z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki;

(fa)

ukrepe za zagotovitev, da bo ustrezno financiranje za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter za njihovo namestitev določil pristojni regulativni organ s preglednim postopkom, ki se bo redno revidiral in v katerem se bo redno posvetovalo z vsemi zainteresiranimi stranmi;

(fb)

izračun vseh stroškov ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. V teh informacijah morajo biti med drugim navedene ustanove, ki nosijo te stroške.

(1a)

Države članice zagotovijo demokratični nadzor nad regulativnim organom.

(a)

pravilno izvede ocena stroškov, povezanih s strategijami ravnanja z odpadki, zlasti stroškov, povezanih z izvajanjem dolgoročnih rešitev za ravnanje z nizko-, srednje- in visokoradioaktivnimi dolgoživimi radioaktivnimi odpadki glede na njihovo naravo. Ti stroški vključujejo zlasti stroške razgradnje jedrskih objektov in objektov za ravnanje z jedrskimi odpadki ter stroške njihovega končnega zaprtja, vzdrževanja in spremljanja;

(b)

vzpostavijo rezerve za kritje stroškov iz točke (a) ter namenijo ustrezna sredstva za izključno kritje teh rezerv;

(c)

izvaja ustrezno spremljanje, ali so rezerve in upravljanje sredstev ustrezne glede na stroške iz točke (a), da se zagotovijo redne prilagoditve.

(a)

je javnost prek javnih objav ali drugih primernih načinov, na primer elektronskih medijev, če so na voljo, obveščena o vseh predlogih za takšne programe ali za njihovo spremembo ali pregled, in da ima javnost na razpolago ustrezne informacije o teh predlogih, med drugim informacije o pravici do sodelovanja pri odločanju in o pristojnem organu, ki mu lahko posreduje pripombe ali vprašanja;

(b)

je javnost upravičena izraziti pripombe in mnenja, ko so pred sprejetjem odločitve o programih odprte še vse možnosti;

(c)

se pri sprejemanju teh odločitev upoštevajo rezultati sodelovanja javnosti;

(d)

si pristojni organi po pregledu pripomb in mnenj javnosti razumno prizadevajo, da obvestijo javnost o sprejetih odločitvah in razlogih ter pomislekih, na katerih temeljijo te odločitve, vključno z informacijami o poteku sodelovanja javnosti.

(-1)

celovito in podrobno razvrstitveno shemo za radioaktivne odpadke, ki zajema vse faze ravnanja z radioaktivnimi odpadki, od njihovega nastanka do odlaganja;

(1)

popis vsega izrabljenega goriva in vseh radioaktivnih odpadkov ter napovedi prihodnjih količin, vključno s tistimi iz razgradnje. Popis jasno navaja lokacijo in količino snovi ter stopnjo nevarnosti, kar opredeli z ustrezno razvrstitvijo ;

(1)

popis vsega izrabljenega goriva in vseh radioaktivnih odpadkov ter napovedi prihodnjih količin, vključno s tistimi iz razgradnje , in sicer na podlagi razvrstitvene sheme iz točke (-1) . Popis jasno navaja lokacijo in količino snovi ter stopnjo nevarnosti, pa tudi izvor odpadkov ;

(2)

koncepte, načrte in tehnične rešitve od nastanka do odlaganja;

(2)

koncepte, načrte in tehnične rešitve od nastanka do shranjevanja in odlaganja; veliko prednost imajo zgodovinski radioaktivni odpadki in izrabljeno gorivo v bazenih za začasno skladiščenje;

(3)

koncepte in načrte za obdobje po zaprtju odlagališča, vključno s tem, koliko časa je treba še izvajati institucionalne nadzore, ter s sredstvi, ki jih je treba uporabiti, da bi se ohranilo dolgoročno poznavanje objekta;

(3)

koncepte in načrte za obdobje po zaprtju odlagališča, vključno s tem, koliko časa je treba še izvajati institucionalne nadzore, ter s sredstvi, ki jih je treba uporabiti, da bi zagotovili spremljanje in vzdrževanje ter bi se ohranilo dolgoročno poznavanje objekta;

(7a)

opis ocene stroškov iz točke (a) člena 10(1a)ter metod, uporabljenih za izračun ustreznih rezerv;

(8)

opis veljavnega(ih) finančnega(-ih) načrta(-ov), da bi se zagotovilo, da se vsi stroški programa lahko pokrijejo v skladu s predvidenim načrtom.

(8)

opis možnosti, povezanih s sestavo in upravljanjem sredstev, namenjenih v skladu s točko (b) člena 10(1a), ter veljavnega(ih) finančnega(-ih) načrta(-ov), da bi se zagotovilo, da se vsi stroški programa lahko pokrijejo v skladu s predvidenim načrtom in da se strogo spoštuje načelo onesnaževalec plača .

(8a)

zavezujoče in preverljivo obdobje za izvajanje nacionalnih programov in spoštovanje zahtev iz točk 1 do 8.

(8b)

načrte za izobraževanje in usposabljanje za ohranitev in razvoj strokovnega znanja in usposobljenosti, potrebne za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.