Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov

Evropski parlament in Svet sta 18. oziroma 27. januarja 2011 sklenila, da v skladu s členom 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosita za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov

Strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 6. aprila 2011.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 471. plenarnem zasedanju 4. in 5. maja 2011 (seja z dne 5. maja) z 82 glasovi za in 3 vzdržanimi glasovi.

1.1 EESO podpira pobudo Evropske komisije, da se v sveženj kakovosti vključijo vsi evropski predpisi glede kakovosti kmetijskih proizvodov. S tem se oblikuje obsežna skladnejša politika na tem področju, prav tako pa je to prvi korak k izoblikovanju trdnejšega in bolj dinamičnega evropskega kmetijskega in živilskega sektorja. Odbor poudarja večji pomen izboljšanja kakovosti evropskih proizvodov in povečanja njihove dodane vrednosti ter obveščanja potrošnikov, tako da se izboljšajo instrumenti in določbe Unije na tem področju.

1.2 Odbor odobrava obstoječe sheme kakovosti, ki se za kmetijske proizvode uporabljajo na ravni EU (zaščitene označbe porekla, zaščitene geografske označbe in zajamčene tradicionalne posebnosti), in priznava, da so to odlične pobude za spodbujanje evropskih proizvodov. EESO meni, da se posameznim območjem ter kmetovalcem in proizvajalcem na teh območjih s tem, da nekateri njihovi proizvodi pridobijo navedene certifikate, zagotovi resnična dodana vrednost, od tega pa imajo korist tudi končni potrošniki. Poleg tega se strinja s Komisijo, da te sheme pripomorejo k politiki razvoja podeželja. Vendar hkrati poudarja, da je pomembno, da se kakovost evropskih proizvodov in njihovega načina proizvodnje ne priznava le na notranjem trgu, temveč tudi – in predvsem – na zunanjem trgu, ter da se ta kakovost spodbuja. EESO poziva k strogim merilom pri priznavanju in nadzoru trženja kmetijskih in živilskih proizvodov na vseh ravneh (1).

1.3 EESO izraža zadovoljstvo, ker je bilo ohranjeno razlikovanje med shemama kakovosti, s katerima se podeljujeta zaščitena označba porekla (ZOP) in zaščitena geografska označba (ZGO), čeprav meni, da so predlagane opredelitve manj jasne od tistih iz Uredbe št. 510/2006. Obžaluje tudi, da novo besedilo ne razlikuje med tremi fazami proizvodnje (kmetijska proizvodnja ali živinoreja, predelava in pakiranje), temveč se sklicuje le na fazo proizvodnje.

1.4 Kar zadeva pogoje za certificiranje proizvoda kot zajamčene tradicionalne posebnosti, EESO meni, da se tradicija določenega proizvoda ne sme povezovati le z njegovim časovnim obstojem, kot določa predlog, temveč tudi z drugimi merili, kot so posebne značilnosti surovine, način proizvodnje ali predelave, lokalna kultura ter drugi dejavniki in lastnosti. Poleg tega se zajamčene tradicionalne posebnosti stalno razvijajo, zato se EESO ne strinja, da je število let temeljno merilo za vključitev proizvoda v to kategorijo.

1.5 EESO meni, da bi lahko omejitev shem zajamčenih tradicionalnih posebnosti (ZTP) samo na registracijo s pridržanjem imena ne samo znatno zmanjšala število registracij, temveč odpravila tudi instrument, ki nagrajuje raznolikost in odločitve za proizvodnjo določenega živila v skladu s tradicionalnimi postopki. S tega vidika EESO predlaga, da Komisija po izteku prehodnega obdobja predlaga sistem, ki bo omogočil ohranitev ZTP, ki so bile pred začetkom veljavnosti uredbe registrirane brez pridržanja imena.

1.6 Kar zadeva neobvezne navedbe kakovosti, EESO poziva, naj se ponovno preuči možnost, da se vključijo in priznajo hribovski proizvodi (2).

1.7 Pojem kakovosti bi bilo treba v prihodnje razširiti: potrošnik bi moral imeti možnost, da lažje razlikuje med različnimi oblikami reje živali, kot to danes že velja za jajca. Prav tako bi moralo biti oglaševanje na embalažah (kot so slike krav na paši ali navedbe, kot je „alpsko mleko“) v skladu z vsebino proizvoda. EESO od Komisije pričakuje, da bo sprejela konkretne predloge.

1.8 EESO spodbuja Komisijo, naj predlaga ustrezne nadaljnje ukrepe, s katerimi bo olajšano spoštovanje tehničnih zahtev, ki izhajajo iz sodelovanja v shemah kakovosti Unije.

1.9 Kar zadeva možnost, ki jo je predvidela Komisija, da se oblikujejo dodatna pravila glede vsebine specifikacije proizvoda za sprejetje ZOP ali ZGO kot tudi za neobvezne navedbe kakovosti, se EESO strinja, da bi bilo treba ta pravila določiti z delegiranimi akti.

1.10 Kar zadeva navedbo kraja proizvodnje in/ali porekla kmetijskih in živinorejskih proizvodov, predvideno v tržnih standardih, EESO poziva, da se analiza stroškov in prednosti natančno opredeli v ocenah učinka za vsak posamezen primer. Po drugi strani se v okviru predloga uredbe o obveščanju potrošnikov sočasno preverja možnost obvezne navedbe porekla za nekatere agroživilske proizvode; v zadnjih dokumentih v zvezi s tem vprašanjem se že priznava potreba po oceni učinka za posamezen primer. EESO poziva, naj se nadaljujejo prizadevanja za opredelitev in zagotovitev skladnosti med obema zakonodajnima svežnjema, da se tako preprečijo morebitna prekrivanja med njima.

1.11 EESO poudarja pomen smernic o označevanju živil z uporabo zaščitenih označb porekla (ZOP) in zaščitenih geografskih označb (ZGO) kot sestavin ter o najboljši praksi za prostovoljne sheme certificiranja, in poziva k spodbujanju njihovega izvajanja.

2.1 Cilj svežnja kakovosti je izboljšanje zakonodaje Unije na področju kakovosti kmetijskih proizvodov ter delovanja nacionalnih in zasebnih shem certificiranja, da bi postale enostavnejše, preglednejše, razumljivejše, bolj prilagodljive inovacijam ter manj obremenjujoče za proizvajalce in upravne organe.

2.2 Komisija je leta 2009 objavila sporočilo COM(2009) 234 o politiki kakovosti kmetijskih proizvodov, v katerem so bile navedene naslednje strateške usmeritve:

Predlog ohranja in krepi shemo kakovosti za kmetijske proizvode in živila, vendar brez poseganja v sheme geografskih označb za vina, aromatizirana vina in žgane pijače. Med drugim se s sedanjim postopkom registracije skrajšajo predpisani roki, določi se nekaj minimalnih skupnih pravil o uradnem nadzoru, ohrani pa se področje uporabe uredbe (proizvodi za prehrano ljudi in nekateri drugi proizvodi).

Ohrani se shema za pridržanje imen, ukine pa se možnost registracije imen brez pridržanja. Poenostavi se sistem registracije, merilo tradicije je podaljšano na 50 let, shema pa se omeji na pripravljene obroke in predelane proizvode.

Predlaga se, da se te navedbe vključijo v uredbo, da se tako izpostavijo lastnosti, ki proizvodu zagotavljajo dodano vrednost, in se podprejo posebni tržni standardi (kokoši iz proste reje, cvetlični med, oljčno olje iz prvega hladnega stiskanja), pri čemer se je treba prilagoditi zakonodajnemu okviru Pogodbe o delovanju EU.

S splošnim pravilom iz predloga je določeno, da Komisija sprejema tržne standarde z delegiranimi akti. Uvede se pravna podlaga za obvezno označevanje kraja proizvodnje za vse sektorje, in sicer v skladu s posebnostmi vsakega od njih. Opravljena bo analiza za vsak primer posebej, za začetek v sektorju mleka in mlečnih proizvodov.

S tem načelom se v vseh državah članicah EU zagotovi enaka raven varstva za imena in navedbe iz shem, s katerimi proizvodi pridobijo dodano vrednost, s čimer se preprečita zavajanje potrošnikov ali pojav ovir za trgovino znotraj Unije. Take pravice se uspešno in učinkovito določijo na ravni EU. Nasprotno pa se zahtevki obdelajo in analizirajo na nacionalni ravni, ker je mogoče le tako zagotoviti optimalno učinkovitost in uspešnost.

Da bi utrdili verodostojnost shem kakovosti in dejansko upoštevanje pogojev, postavljenih z njimi, morajo proizvajalci sprejeti obveznosti in se zavezati k zagotavljanju njihove kakovosti, pri čemer jim je treba zagotoviti dostop do sheme po lastnem izboru. Pogoji za sodelovanje in nadzor so sorazmerni z zagotavljanjem ustrezne kakovosti.

3.1 S svežnjem kakovosti so prvič vzpostavljeni splošna politika glede sistemov Skupnosti, pogoji kakovosti, ki kmetijskim proizvodom zagotavljajo dodano vrednost, in tržni standardi. Prav tako vključuje dve smernici v zvezi s prostovoljnimi shemami certificiranja in uporabo proizvodov z oznako ZOP oz. ZGO kot sestavin. EESO pozdravlja prizadevanja, ki jih je Komisija v zadnjih treh letih vložila v oblikovanje tega velikopoteznega enotnega sistema, sestavljenega iz številnih veljavnih zakonodajnih besedil, ki so bili izdelani razdrobljeno za vsak sektor posebej.

3.2 Komisija zagovarja stališče, da je moč evropske agroživilske proizvodnje v raznolikosti, znanju in izkušnjah proizvajalcev ter v zemlji in okoliših, kjer poteka proizvodnja. EESO z zadovoljstvom sprejema to utemeljitev. Hkrati podpira tudi zamisel, da se s shemami kakovosti Skupnosti spodbudi raznolikost proizvodnje, proizvode zavaruje pred zlorabami ali posnemanjem ter potrošniku pomaga pri prepoznavanju lastnosti in posebnosti proizvodov. EESO podpira pristop, po katerem so različne sheme kakovosti odlične pobude za spodbujanje evropskih proizvodov. Vendar hkrati opozarja na pomen mednarodnega priznanja prednosti teh proizvodov. Za ohranjanje in razvoj kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije EU ne zadostuje, da se evropske kakovosti zavedamo le na notranjem trgu. Bistvenega pomena je, da se to spodbuja tudi na trgih tretjih držav. S tega vidika EESO meni, da je treba podpreti evropski model proizvodnje živil in da morajo za trženje proizvodov EU in tistih, ki prihajajo iz tretjih držav, veljati enaki pogoji trženja, kar zadeva kakovost, zdravje, okolje in dobro počutje živali, kot je že potrdilo predsedstvo Sveta v svojih sklepih o sporočilu Evropske komisije o SKP do leta 2020.

3.3 Sheme kakovosti kmetijskih proizvodov zagotavljajo regiji, v kateri poteka proizvodnja, dodano vrednost ter pripomorejo k premagovanju izziva, kako ohraniti raznolikost in okrepiti konkurenčnost kmetijskih in predelovalnih dejavnosti. Zato se na ta način spodbuja uresničitev ciljev politik razvoja podeželja iz sporočila Komisije, naslovljenega Skupna kmetijska politika proti letu 2020 (COM(2010) 672). EESO pozdravlja skladnost med navedenima politikama ter hkrati poziva tudi k skladnosti med zadevno uredbo o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in prednostnimi nalogami drugih politik, na primer strategije Evropa 2020 (ustvarjanje vrednosti, spodbujanje inovativnosti, povečanje konkurenčnosti proizvodnje, spoštovanje okolja, učinkovita uporaba virov itd.). Poleg tega poziva k temu, da se z zadevno uredbo upoštevajo izzivi enotnega trga (velika, trajnostna in pravična rast podjetij ter boljše delovanje notranjega trga) ter da se zagotovi skladnost s politikami s področja varstva in obveščanja potrošnikov, konkurence in notranjega trga.

3.4 EESO poudarja pomen smernic o označevanju živil z uporabo zaščitenih označb porekla (ZOP) in zaščitenih geografskih označb (ZGO) kot sestavin (UL C 341, str. 3) in poziva k spodbujanju njihovega izvajanja.

3.5 Odbor prav tako pozdravlja predlog Komisije o smernicah za najboljšo prakso za prostovoljne sheme certificiranja (2010/C 341/04). V zadnjih letih je prišlo do rasti prodaje kmetijskih proizvodov, ki niso bili označeni v skladu s predpisi, kar je spodbudilo razmišljanja o etičnih, socialnih in okoljskih zahtevah. Poleg tega, in kot navaja Komisija, so potrebni tudi večja zanesljivost, preglednost in jasnost v sporazumih glede dobavne verige. Odbor je Komisijo v preteklosti pozval, naj pripravi te smernice (3), in zato vse organizacije, ki zdaj upravljajo sheme certificiranja za kmetijske proizvode, poziva, da preverijo svoje postopke, da bi lahko dosegle visoko raven usklajenosti s smernicami o najboljših praksah.

4.1.1 EESO z zadovoljstvom ugotavlja, da sta bili ohranjeni obe shemi kakovosti, vendar hkrati obžaluje, da nova opredelitev ne ohranja sklicevanja na tri faze proizvodnje (kmetijska proizvodnja/živinoreja, predelava in pakiranje).

4.1.2 EESO priznava prispevek teh kmetijskih proizvodov k ohranjanju tradicionalnih metod proizvodnje in ohranjanju okolja, ki ne koristi le proizvajalcem in predelovalcem, ampak tudi potrošnikom. Priznanje teh sistemov kakovosti prispeva tudi k razvoju podeželja posamezne regije, kar spodbuja prebivalce, da ne zapuščajo območja, izboljšuje pogoje in kakovost njihovega življenja, utrjuje in ustvarja možnosti zaposlovanja in podjetniške dejavnosti ter sočasno spodbuja donosno izkoriščanje naravnih virov.

4.1.3 Proizvajalci morajo kot pogoj za uporabo ZOP ali ZGO upoštevati specifikacijo proizvoda. V predlogu je določeno, da lahko Komisija z delegiranimi akti določi dodatna pravila ter tako zagotovi, da se v specifikacijo proizvoda vključijo jedrnate in ustrezne informacije. Kar zadeva zaščitene geografske označbe, EESO meni, da je treba vedno, kadar je kraj proizvodnje uporabljenega kmetijskega proizvoda drugačen od kraja porekla predelanega živila, to navesti tudi na etiketi.

4.1.4 EESO podpira in pozdravlja dejstvo, da so države članice tiste, ki na podlagi ustreznih upravnih in sodnih ukrepov – kot tudi na zahtevo skupin proizvajalcev – preprečujejo nezakonito uporabo ZOP ali ZGO ali se ji poskušajo izogniti.

4.2.1 EESO je naklonjen ohranitvi zajamčenih tradicionalnih posebnosti kot ene od shem kakovosti za nekatere proizvode, saj je mogoče le tako priznati proizvode s poreklom in tradicionalne proizvode iz posamezne države članice.

4.2.2 Kar zadeva pogoje za certificiranje proizvoda kot zajamčene tradicionalne posebnosti, EESO meni, da bi lahko omejitev shem zajamčenih tradicionalnih posebnosti (ZTP) samo na registracijo s pridržanjem imena ne samo znatno zmanjšala število registracij, temveč odpravila tudi instrument, ki nagrajuje raznolikost in odločitve za proizvodnjo določenega živila v skladu s tradicionalnimi postopki. S tega vidika EESO predlaga, da Komisija po izteku prehodnega obdobja predlaga sistem, ki bo omogočil ohranitev ZTP, ki so bile pred začetkom veljavnosti uredbe registrirane brez pridržanja imena. Po drugi strani pa se tradicija določenega proizvoda ne sme povezovati le z njegovim časovnim obstojem, kot določa predlog, temveč tudi z drugimi merili, kot so posebne značilnosti surovin, način proizvodnje ali predelave, lokalna kultura ter drugi dejavniki in lastnosti. EESO zato predlaga, da se število let ne uporablja kot edino merilo za uvrstitev proizvoda kot zajamčene tradicionalne posebnosti.

4.3.1 S predlogom uredbe je določeno, da lahko skupine proizvajalcev prispevajo k zagotavljanju kakovosti svojih proizvodov na trgu, razvijajo informacije in promocijske dejavnosti, zagotavljajo skladnost proizvoda z njegovo specifikacijo ter ukrepajo za izboljšanje učinkovitosti sheme. EESO z zadovoljstvom sprejema in podpira tako izboljšanje sistema, s katerim je okrepljena in razjasnjena vloga teh skupin, ter podpira večjo udeležbo teh skupin tako z vidika upravljanja ponudbe na trgu kot tudi uporabe ZOP in ZGO kot sestavin. Vendar poziva, naj se zadevna pooblastila izvajajo brez škode za posebne določbe v zvezi z organizacijami proizvajalcev in medpanožnimi organizacijami iz Uredbe (ES) št. 1234/2007. Po drugi strani EESO izraža zadovoljstvo, ker se bo tudi za gospodarske subjekte, ki pripravljajo, skladiščijo in tržijo proizvode z zaščiteno označbo porekla, zaščiteno geografsko označbo ali statusom tradicionalne posebnosti, uporabljal uradni sistem nadzora.

4.4.1 EESO meni, da je treba v prihodnje trditve o „kakovosti“ podpreti s konkretnejšimi informacijami npr. v zvezi z razmerami reje živali (reja na prostem, reja na slami itd.). Takšno ustrezno razlikovanje se zdi smiselno, da lahko potrošnik lažje razlikuje med različnimi oblikami proizvodnje, prav tako pa se zdi potrebno tudi za razlikovanje med oblikami industrijske in tradicionalne kmetijske proizvodnje. Kot pozitiven primer je treba tukaj navesti nedavno uvedeno ureditev o označevanju jajc, Komisijo pa pozivamo, naj pripravi predloge tudi za druga področja živinoreje.

4.4.2 Poleg tega so dandanes mogoče tudi navedbe na embalaži, ki potrošnika napeljujejo na določeno obliko kakovosti, čeprav ni nujno, da jo proizvod dejansko ima. Tako je na primer na embalaži za mleko mogoče videti krave na paši, čeprav ni nujno, da mleko izvira iz krav, ki se prosto pasejo; ali pa se mleko npr. trži kot „alpsko mleko“, čeprav ne izvira iz alpskih regij, temveč npr. iz Madžarske. Podobno velja za „schwarzwaldsko šunko“, ki jo v regiji Schwarzwald zgolj prekajujejo, proizvodnja mesa zanjo pa poteka drugje. EESO meni, da gre pri tem za zavajanje in lažno prikazovanje kakovosti, ki dejansko ne obstaja, ter s tem za prevaro potrošnikov. EESO v predlogih Komisije pogreša jasne navedbe o tem, kako bi bilo mogoče tem praksam napraviti konec.

4.5.1 Komisija predstavlja predloge za skrajšanje postopka registracije, ki bi lahko po mnenju EESO prinesli izboljšave. Vendar glede ukinitve mesečnih objav zahtevkov EESO poziva, da se razmisli o ohranitvi navedene objave z namenom, da se olajša spremljanje, tudi ob upoštevanju, da se predlaga skrajšanje roka za predložitev ugovora na samo dva meseca.

4.5.2 Kar pa zadeva trditev, da imen, ki so postala generična, ni mogoče registrirati kot zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe, EESO meni, da bi bilo treba predlog podkrepiti z ustrezno oceno na nacionalni ravni in ravni Skupnosti.

V Bruslju, 5. maja 2011

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Staffan NILSSON