9.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 203/3


MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 19. maja 2011

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji

(CON/2011/44)

2011/C 203/04

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je dne 3. februarja 2011 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana uredba spada na področja iz pristojnosti ECB. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

Splošne pripombe

1.

ECB kot pripravljavec in uporabnik evropske statistike pozdravlja predlagano uredbo kot pomemben korak k nadaljnjemu izboljšanju kakovosti evropske statistike, zlasti nacionalnih računov, saj se prilagaja spremembam v gospodarskem in finančnem okolju ter metodološkemu napredku. Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov tvori jedro makroekonomske evropske statistike in je zato ključen za namene denarne politike.

2.

ECB prav tako pozdravlja nameravano uskladitev statističnih konceptov in opredelitev, opisano v predlagani uredbi, med drugim s sistemom nacionalnih računov, ki ga je sprejela Statistična komisija Združenih narodov (System of National Accounts, SNR 2008), šesto izdajo priročnika za plačilno bilanco in stanje mednarodnih naložb, ki jo je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, BPM6), četrto izdajo standardne opredelitve neposrednih tujih naložb, ki jo je izdala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Benchmark Definition of Foreign Direct Investment), in evropsko klasifikacijo industrijskih dejavnosti (European industrial activity classification, NACE Rev.2). Predlagana uredba je v smislu usklajenosti in harmoniziranih metodologij uporabila tudi zgoraj navedene instrumente.

Posamezne pripombe

3.

Pogodba je Evropskemu sistemu centralnih bank (ESCB) in Evropskemu statističnemu sistemu (ESS) dodelila nalogo razvijanja, pripravljanja in razširjanja evropske statistike, vendar na podlagi različnih pravnih okvirov zaradi upoštevanja njunih struktur upravljanja. Predlagana uredba vpliva na statistiko, ki jo pripravljata ta dva sistema. Uredba Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (2) daje ECB pravico, da ob pomoči nacionalnih centralnih bank zbira statistične informacije v mejah referenčne poročevalske populacije in v mejah, potrebnih za izvedbo nalog ESCB. Natančneje, referenčna poročevalska populacija vključuje pravne in fizične osebe, ki so rezidenti države članice in sodijo v sektor „finančnih družb“, kakor je opredeljen v Uredbi Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (3), ter pravne in fizične osebe, rezidente države članice, če imajo čezmejna stanja ali so izvajali čezmejne transakcije.

4.

Z zagotovitvijo tesnega sodelovanja in ustrezne koordinacije med ESCB in ESS se zmanjšuje breme poročanja in jamči za skladnost, ki je potrebna za pripravo evropske statistike. Ta potreba po tesnem sodelovanju se odraža tudi v memorandumu o soglasju o ekonomski in finančni statistiki z dne 10. marca 2003 med Generalnim direktoratom za statistiko v Evropski centralni banki (GD za statistiko) in Statističnim uradom Evropskih skupnosti (Eurostat) (4).

5.

Zaradi tesne povezanosti pri pripravi metodološkega okvira predlagane uredbe je ECB na zaprosilo Eurostata privolila v pripravo predlogov različnih poglavij Priloge A, ki so tesno povezana s statističnim okvirom ESCB. Zlasti je ECB bistveno prispevala k opredelitvi sektorja „finančnih družb“ v smislu institucionalnih enot in podsektorjev kot dela poglavja 2 ter k opisu finančnih sredstev in obveznosti in njihovemu prikazu v zaporedju računov (poglavje 5 in deli poglavij 6 in 7). Predloge je dala tudi za poglavje 17 (socialno zavarovanje, vključno s pokojninami) ter za dele poglavja 21 (nacionalni računi) in poglavja 19 (evropski računi).

6.

V zvezi z opredelitvijo institucionalnega sektorja „finančnih družb“ in njegovih podsektorjev (Priloga A k predlagani uredbi, poglavje 2) ECB pozdravlja, da opredelitev podsektorja denarnih finančnih institucij v odstavku 2.67 Priloge A sledi opredelitvi ECB. Opredelitve podsektorjev „drugih finančnih družb“ so v veliki meri skladne s pristopom, uporabljenim v pravnih aktih ECB. Da bi se zmanjšalo breme poročanja in zagotovila skladnost, ki je potrebna za pripravo evropske statistike, ECB predlaga nadaljnjo uskladitev predlagane opredelitve družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja, z Uredbo ECB/2008/30 z dne 19. decembra 2008 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (5).

7.

Na podlagi zgoraj navedenega in zaradi soodvisnosti med statističnim okvirom ESCB in ESS je predlagana uredba zelo pomembna za zahteve ECB glede statističnega poročanja, med drugim na področju denarne statistike, statistike finančnih institucij in statistike finančnih trgov, statistike plačilne bilance in statistike stanja mednarodnih naložb ter statistike četrtletnih finančnih računov in statistike državnih financ. V skladu s sedanjo prakso ter potrebo po tesnem sodelovanju in ustrezni koordinaciji med ESCB in ESS bi morala Komisija pri spreminjanju predlagane uredbe na podlagi prenesenih pooblastil zagotoviti ustrezno vključenost ECB pri pripravi osnutkov delegiranih aktov v skladu s predlagano uredbo.

8.

Ob upoštevanju pomembnosti delegiranih aktov, sprejetih po členu 290 Pogodbe, ECB poleg tega podaja naslednje pripombe v zvezi z izvrševanjem svoje svetovalne vloge po členih 127(4) in 282(5) Pogodbe.

Prvič, osnutki delegiranih aktov Komisije štejejo za „predlagane akte Unije“ oziroma „osnutke aktov Unije“ v smislu prve alinee člena 127(4) in člena 282(5) Pogodbe (6). Delegirani akti pomenijo pravne akte Unije (7). Kar je pomembno, večina jezikovnih različic člena 282(5) Pogodbe se sklicuje na „osnutke“ pravnih aktov Unije, glede katerih se je treba posvetovati z ECB (8). Zato se obseg dolžnosti posvetovanja z ECB ne more omejiti samo na tiste osnutke aktov, ki temeljijo na predlogu Komisije.

Drugič, v sodbi v zadevi OLAF (9) je Sodišče pojasnilo, da je obveznost posvetovanja z ECB namenjena „predvsem zagotovitvi, da avtor tak akt sprejme šele, ko je mnenje izrazil organ, ki je zaradi posebnih pooblastil, ki jih izvaja v Skupnostnem okviru na zadevnem področju, in zaradi svoje visoke ravni strokovnosti še posebej primeren za koristno prispevanje k predvidenemu postopku sprejetja“.

Da bi polno izkoristili prednosti tega, da ECB izvršuje svetovalno vlogo, bi se bilo glede na navedeno treba z ECB pravočasno posvetovati glede vseh osnutkov aktov Unije, vključno z osnutki delegiranih aktov, ki spadajo na področja iz pristojnosti ECB. ECB bo svojo svetovalno vlogo izvrševala ob največjem možnem upoštevanju časovnega okvira za sprejetje teh aktov.

9.

ECB se zaradi svojih nalog, povezanih z denarno politiko, na področju statistike osredotoča na evropske agregate. Za ECB so pomembni četrtletni integrirani računi za euroobmočje po institucionalnih sektorjih. V ta namen se za odločitve o denarni politiki zahteva pravočasno in zadostno zajetje podatkov v smislu zagotovitve nacionalnih prispevkov.

10.

Zbiranje podatkov za posamezne države članice je postalo še pomembnejše zaradi novih statističnih zahtev za namene finančne stabilnosti in makrobonitetne namene, zlasti v povezavi z nedavno ustanovitvijo Evropskega odbora za sistemska tveganja in njegovo odgovornostjo za makrobonitetni nadzor nad finančnim sistemom v Uniji. Pravočasne in zanesljive statistike nacionalnih računov za posamezne države članice so prav tako potrebne za spodbujanje ciljev, ki jih podpira pakt za euro plus, in za namene Evropskega mehanizma za stabilnost.

11.

Z vidika denarne politike in finančne stabilnosti daje ECB visoko prioriteto pravočasnim in dovolj zanesljivim četrtletnim podatkom, ki imajo prednost pred podrobnimi letnimi ali manj pogostimi podatki. Poleg tega bi moralo sestavljanje celotnega nabora tabel za zadnja leta imeti prednost pred dolgimi serijami podrobnih preteklih podatkov.

12.

ECB se na splošno strinja s programom za posredovanje podatkov (Priloga B k predlagani uredbi). Vendar bi moral program za posredovanje podatkov upoštevati zbiranje statističnih podatkov s strani ECB, ob pomoči nacionalnih centralnih bank, in odražati prioritete, oblikovane med uporabniki in zbiralci podatkov.

13.

ECB pozdravlja izboljšanje pravočasnosti četrtletnih postavk 1–12, 27 in 28 v tabeli 1 Temeljni agregati – četrtletno in letno na t+2 meseca. Vendar pa ECB nasprotuje predlaganemu različnemu poročanju za večje in manjše države članice, kot je navedeno v sprotnih opombah 4 in 7 v „Pregledu tabel“ in v sprotni opombi v „tabeli 1“, in s tem povezanemu poslabšanju pravočasnosti pri manjših državah članicah na t + 80 dni za temeljne agregate. Trenutno bi različno poročanje veljalo za 17 držav članic, v primeru širitve Unije pa bi pod predlagani prag za različno poročanje padlo večje število držav članic. Posledično se bo poslabšala kakovost evropskih agregatov in statističnih informacij za manjše države članice.

14.

Svet ECOFIN je septembra 2000 potrdil Akcijski načrt za statistične zahteve EMU in kot ciljni rok za četrtletne integrirane račune za euroobmočje po institucionalnih sektorjih določil t + 90 dni po referenčnem četrtletju, da bi se zadostilo potrebam denarne politike ECB. To pomeni, da bi morala Eurostat in ECB zbrati zadevne nacionalne podatke v t + 82 dneh. Glede na predvideni razpored sej Sveta ECB v letih 2015 in 2016 bi zmanjšanje časovnega zamika na t + 85 za ti dve leti zadoščalo. Zato ECB podpira skrajšanje rokov za poročanje četrtletnih sektorskih računov v skladu s programom za posredovanje podatkov po ESR na t + 85 dni do leta 2014, s ciljem t + 82 dni do leta 2017, da bi se spodbudilo sestavljanje celotnih četrtletnih integriranih računov za euroobmočje v t + 90 dneh. To je tudi v skladu s pobudo skupine G-20 glede podatkovnih vrzeli, ki v okviru nadaljnjega ukrepanja po finančni krizi opredeljuje sektorske račune kot eno izmed prioritet pri odpravljanju podatkovnih vrzeli. V programu za posredovanje podatkov po ESR 2010 to vpliva na tabelo 801.

15.

Poleg tega je ECB naklonjena usklajenemu roku za posredovanje vseh četrtletnih in letnih nacionalnih podatkov za sektor država, ki pomeni sinhronizacijo četrtletnih podatkov za sektor država s časovnimi cilji, določenimi za tabelo 801, kar vpliva tudi na tabeli 27 in 28, ter podobno z roki za poročanje za tabelo 2 in podatki o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Zato ECB podpira skrajšanje rokov za poročanje četrtletnih državnih računov v skladu s programom za posredovanje podatkov po ESR in podatkov o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem na t + 85 do leta 2014 in s ciljem t + 82 do leta 2017, da bi se spodbudilo sestavljanje celotnih četrtletnih integriranih računov za euroobmočje v t + 90 dneh.

16.

V Mnenju CON/2010/28 z dne 31. marca 2010 o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 479/2009 glede kakovosti statističnih podatkov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (10) je ECB prav tako podprla izboljšanje preglednosti procesa poročanja tako, da se za postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem uporabi primanjkljaj iz nacionalnih računov (B.9). Z izključitvijo poravnav po dogovorih o zamenjavi in nestandardiziranih terminskih pogodbah o obrestni meri iz primanjkljaja, ki se uporablja v postopkih v zvezi s čezmernim primanjkljajem, se zmanjša podvrženost podatkov o primanjkljaju manipulacijam s pomočjo zapletenih finančnih transakcij. V tem kontekstu ECB pozdravlja, da Priloga A k predlagani uredbi ne bi več opredeljevala EDP_B.9 in EDP_D.41. Vendar pa to tudi pomeni, da bi bilo treba iz tabele 2 v Prilogi B črtati vsa sklicevanja na ti dve spremenljivki. Posledično bo treba spremeniti Uredbo (ES) št. 479/2009, da bo odražala dejstvo, da bo treba primanjkljaj iz nacionalnih računov (B.9) uporabiti v postopkih v zvezi s čezmernim primanjkljajem, in da bo odražala opredelitev nominalne vrednosti iz predlagane uredbe.

17.

Da bi zadostili potrebam javnosti in politike v zvezi merjenjem sredstev na zaposlenega in na uro v sektorju država, s poudarkom na boljšem razumevanju dinamike plač in potencialnih učinkov prelivanja med javnim in zasebnim sektorjem, ECB predlaga, da se v tabelo 801 za sektor država vključijo četrtletni podatki o številu zaposlenih in opravljenih urah, skupaj s sredstvi zaposlenih v sektorju država, ki so že vključena v program za posredovanje podatkov.

Kadar ECB priporoča, da se predlagana uredba spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v Prilogi.

V Frankfurtu na Majni, 19. maja 2011

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET


(1)  COM(2010) 774 konč.

(2)  UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(3)  UL L 310, 30.11.1996, str. 1.

(4)  Dostopen na spletni strani ECB na naslovu htpp://www.ecb.europa.eu

(5)  UL L 15, 20.1.2009, str. 1.

(6)  Prva alinea člena 127(4) Pogodbe določa, da se ECB zaprosi, da svetuje „glede vseh predlaganih aktov Unije na področjih iz njene pristojnosti“. Člen 282(5) Pogodbe določa: „Z Evropsko centralno banko se je na področjih njenih pristojnosti treba posvetovati o vseh osnutkih aktov Unije.“

(7)  Člen 290 Pogodbe spada v šesti del, poglavje 2, oddelek 1 z naslovom „Pravni akti Unije“.

(8)  Člen 282(5) Pogodbe se sklicuje na osnutke pravnih aktov Unije v naslednjih jezikovnih različicah: bolgarska („проект на акт на Съюза“); španska („proyecto de acto de la Unión“); danska („udkast“); nemška („Entwürfen für Rechtsakte der Union“); estonska („ettepanekute“); grška („σχέδιο πράξης της Ένωσης“); francoska („projet d'acte de l'Union“); italijanska („progetto di atto dell'Unione“); latvijska („projektiem“); litovska („Sąjungos aktų projektų“); nizozemska („ontwerp van een handeling van de Unie“); portugalska („projectos de acto da União“); romunska („proiect de act al Uniunii“); slovaška („navrhovaných aktoch Únie“); slovenska („osnutki aktov Unije“); finska („esityksistä“); švedska („utkast“). Irska različica se glasi „gniomh Aontais arna bheartu“, kar ustreza pojmu „načrtovanih“ aktov Unije.

(9)  Zadeva C-11/00 Komisija Evropskih skupnosti proti Evropski centralni banki [2003] PSES I-7147, zlasti točki 110 in 111.

(10)  UL C 103, 22.4.2010, str. 1.


PRILOGA

Predlagane spremembe besedila

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Spremembe, ki jih predlaga ECB (1)

Sprememba 1

Člen 2(2)

„2.   Komisija lahko v obliki delegiranih aktov v skladu s členi 7, 8 in 9 sprejme spremembe metodologije ESR 2010, ki so namenjene opredelitvi in izboljšanju njene vsebine, pod pogojem, da ne spreminjajo njenih temeljnih načel, za njeno izvajanje ne zahtevajo dodatnih sredstev in ne povzročajo povečanja lastnih sredstev.“

„2.   Komisija lahko v obliki delegiranih aktov v skladu s členi 7, 8 in 9 sprejme spremembe metodologije ESR 2010, ki so namenjene opredelitvi in izboljšanju njene vsebine, pod pogojem, da ne spreminjajo njenih temeljnih načel, za njeno izvajanje ne zahtevajo dodatnih sredstev in ne povzročajo povečanja lastnih sredstev. Komisija pripravi osnutke delegiranih aktov v tesnem sodelovanju z Evropsko centralno banko.“

Pojasnilo

Pravna podlaga za sprejetje predlagane uredbe je člen 338(1) Pogodbe, ki jasno določa, da se ukrepi po členu 338(1) sprejmejo „brez poseganja v člen 5 Protokola o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke“ (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB). Posledično člen 5.3 Statuta ESCB določa, da „kadar je to potrebno, ECB prispeva k usklajevanju pravil in običajnih postopkov zbiranja, urejanja in razpošiljanja statističnih podatkov s področij v njeni pristojnosti“. Glede na te posebne določbe Pogodbe bi morala Komisija pri izvrševanju nanjo prenesenih pooblastil po predlagani uredbi pripraviti osnutke delegiranih aktov v tesnem sodelovanju z ECB, da bi se med drugim zagotovili usklajenost in kakovost podatkov ter zmanjšanje bremena poročanja.

Sprememba 2

Odstavek 2.21 Priloge A

„2.21

Holding, ki je samo lastnik sredstev podružnic, je primer lastne finančne institucije. Druge enote, ki se tudi obravnavajo kot lastne finančne institucije, so enote z lastnostmi EPN, kot je opisano zgoraj, vključno z investicijskimi in pokojninskimi skladi ter enotami, ki se uporabljajo za razpolaganje in upravljanje s premoženjem za posameznika ali družine, razpolaganje s sredstvi za listinjenje, izdajanje dolžniških vrednostnih papirjev v imenu povezanih družba (takšno podjetje se lahko imenuje conduit), instrumenti listinjenja in za izvajanje drugih finančnih funkcij.“

„2.21

Holding, ki je samo lastnik sredstev podružnic, je primer lastne finančne institucije. Druge enote, ki se tudi obravnavajo kot lastne finančne institucije, so enote z lastnostmi EPN, kot je opisano zgoraj, vključno z investicijskimi in pokojninskimi skladi ter enotami, ki se uporabljajo za razpolaganje in upravljanje s premoženjem za posameznika ali družine, , izdajanje dolžniških vrednostnih papirjev v imenu povezanih družb (takšno podjetje se lahko imenuje conduit), in za izvajanje drugih finančnih funkcij.“

Pojasnilo

Družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja, se v kateri koli obliki ne morejo obravnavati kot sorodne lastnim finančnim institucijam – zlasti se ne konsolidirajo z originatorjem, ne glede na merila „neodvisnosti“. Razvrščene so kot drugi finančni posredniki (S.125). Glej člen 1 Uredbe ECB/2008/30 z dne 19. decembra 2008 o sredstvih in obveznostih družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja  (2).

Sprememba 3

Odstavek 2.75 Priloge A

„2.75

Opredelitev: podsektor institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122) vključuje vse finančne družbe in neprave družbe, razen tistih, ki se razvrščajo v podsektorja centralna banka in skladi denarnega trga, ki se v glavnem ukvarjata s finančnim posredništvom in poslujeta tako, da od institucionalnih enot sprejemata vloge in na lastno odgovornost dajeta posojila in/ali investirata v vrednostne papirje.“

„2.75

Opredelitev: podsektor institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122) vključuje vse finančne družbe in neprave družbe, razen tistih, ki se razvrščajo v podsektorja centralna banka in skladi denarnega trga, ki se v glavnem ukvarjata s finančnim posredništvom in poslujeta tako, da od institucionalnih enot, ki niso MFI, sprejemata vloge in/ali bližnje substitute za vloge in na lastno odgovornost dajeta posojila in/ali investirata v vrednostne papirje.“

Pojasnilo

Besedilo je treba uskladiti z opredelitvijo „drugih MFI“ iz člena 1 Uredbe ECB/2008/32 z dne 19. decembra 2008 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (preoblikovano)  (3). Podobno besedilo je vsebovano tudi v SNR 2008.

Sprememba 4

Odstavek 2.90 Priloge A

„2.90

Opredelitev: družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in opravljajo posle listinjenja (FVC) so podjetja, ki izvajajo posle listinjenja. FVC, ki ustrezajo merilom institucionalne enote, se razvrščajo v S.125, v nasprotnem primeru pa se obravnavajo kot del matične družbe.“

„2.90

Opredelitev: družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in opravljajo posle listinjenja (FVC) so podjetja, ki izvajajo posle listinjenja. “

Pojasnilo

Družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja, bi bilo treba obravnavati kot ločene institucionalne enote, neodvisno od meril, kot je „stopnja neodvisnosti od matičnega podjetja“ (glej 2.22). Glej člen 1 Uredbe ECB/2008/30.

Sprememba 5

Odstavek 5.108 Priloge A

„5.108

Bistveno je, da se določi […] razvrščeni kot lastne finančne institucije.“

Pojasnilo

Ta odstavek bi bilo treba črtati, ker ni v skladu z opredelitvami in merili, ki se uporabljajo za instrumente listinjenja. Njegova uporaba bi lahko imela za posledico konsolidacijo rezidenčnih instrumentov z rezidenčnimi „matičnimi“ enotami, saj instrumenti listinjenja običajno ne izpolnjujejo predlaganih meril v zvezi s prevzemanjem tržnega in kreditnega tveganja (glej tudi spremembo 4).

Sprememba 6

Odstavek 5.111 Priloge A

„5.111

Krite obveznice so dolžniški vrednostni papirji, ki jih izda ali zanje v celoti jamči finančna družba. Če finančna družba, ki izda krite obveznice ali zanje jamči, ne izpolnjuje obveznosti, imajo imetniki obveznic poleg običajnih terjatev do finančne družbe prednostno pravico do kritnega sklada.“

„5.111

Krite obveznice so dolžniški vrednostni papirji, ki jih izda ali zanje v celoti jamči finančna družba. Če finančna družba, ki izda krite obveznice ali zanje jamči, ne izpolnjuje obveznosti, imajo imetniki obveznic poleg običajnih terjatev do finančne družbe prednostno pravico do kritnega sklada. Krite obveznice se od listinjenih vrednostnih papirjev, izdanih v postopku listinjenja, razlikujejo po tem, da izdajatelj/lastnik sredstev prevzame brezpogojno obveznost poplačila glavnice in obresti ne glede na donosnost sredstev. Sredstva imajo zgolj funkcijo finančnega premoženja, zastavljenega v korist imetnika obveznic v primeru neizpolnitve teh obveznosti.

Pojasnilo

Brez obrazložitve razlike med kritimi obveznicami in listinjenimi vrednostnimi papirji ni jasno, zakaj se oddelek, ki obravnava listinjenje, sklicuje na krite obveznice. Druga možnost je, da se črtajo vsa sklicevanja na krite obveznice, saj niso povezane z listinjenjem.

Sprememba 7

Program pošiljanja podatkov nacionalnih računov

Pregled tabel (Priloga B)

Tretji stolpec „Rok t + mesecev (dni, kjer je določeno)“ v tabelah 2, 801, 27, 28 in nova sprotna opomba

2/Temeljni agregati sektorja država – letno/3/9

2/Temeljni agregati sektorja država – letno/85 dni  (4)/85 dni v tretjem četrtletju

801/Nefinančni računi po sektorjih – četrtletno/85 dni

801/Nefinančni računi po sektorjih – četrtletno/85 dni (4)

27/Finančni računi države – četrtletno/85 dni

27/Finančni računi države – četrtletno/85 dni (4)

28/Državni dolg – četrtletno/3

28/Državni dolg – četrtletno/85 dni  (4)

Pojasnilo

Svet ECOFIN je septembra 2000 potrdil Akcijski načrt za statistične zahteve EMU in kot ciljni rok za četrtletne integrirane račune za euroobmočje po institucionalnih sektorjih določil t+90 dni po referenčnem četrtletju, da bi se zadostilo potrebam denarne politike ECB. To pomeni, da bi morala Eurostat in ECB zbrati zadevne nacionalne podatke v t+82 dneh. Glede na predvideni razpored sej Sveta ECB v letih 2015 in 2016 bi zmanjšanje časovnega zamika na t+85 za ti dve leti zadoščalo. Zato ECB podpira skrajšanje rokov za poročanje četrtletnih sektorskih računov v skladu s programom za posredovanje podatkov po ESR na t+85 dni do leta 2014, s ciljem t+82 dni do leta 2017, da bi se spodbudilo sestavljanje celotnih četrtletnih integriranih računov za euroobmočje v t+90 dneh.

Poleg tega je ECB naklonjena usklajenemu roku za posredovanje vseh četrtletnih in letnih nacionalnih podatkov za sektor država, ki pomeni sinhronizacijo četrtletnih podatkov za sektor država s časovnimi cilji, določenimi za tabelo 801, kar vpliva tudi na tabeli 27 in 28, ter podobno z roki za poročanje za tabelo 2 in podatki o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Zato ECB podpira skrajšanje rokov za poročanje četrtletnih državnih računov v skladu s programom za posredovanje podatkov po ESR in podatkov o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem na t+85 do leta 2014 in s ciljem t+82 do leta 2017, da bi se spodbudilo sestavljanje celotnih četrtletnih integriranih računov za euroobmočje v t+90 dneh.

Sprememba 8

Konec tabele 2 v Prilogi B – Temeljni agregati sektorja država

EDP_D.41

Obresti, vključno s tokovi obrestnih plačil, ki izhajajo iz poslov zamenjav in navadnih terminskih poslov (1) (4)

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

EDP_B.9

Neto posojanje (+)/neto izposojanje (–) v skladu s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem (4)

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.41

Obresti, (1)

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

B.9

Neto posojanje (+)/neto izposojanje (–)

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

Pojasnilo

Priloga A predlagane uredbe ne opredeljuje več EDP_D.41 in EDP_B.9. To pomeni, da bi bilo treba iz tabele 2 v Prilogi B črtati vsa sklicevanja na ti dve spremenljivki. To velja tudi za sprotno opombo 4 v tabeli 2.

Sprememba 9

Konec stolpca S.13 v tabeli 801 – Nefinančni računi po sektorjih – četrtletno

OTE Skupni izdatki države/x

OTE Skupni izdatki države/x

OTR Skupni prihodki države/x

OTR Skupni prihodki države/x

 

EMH Opravljene ure/x

 

EMP Zaposleni/x

Pojasnilo

Da bi zadostili potrebam javnosti in politike v zvezi merjenjem sredstev na zaposlenega in na uro v sektorju država, bi bilo treba program pošiljanja podatkov (tabela 801) dopolniti s četrtletnimi podatki o številu zaposlenih in opravljenih urah v sektorju država.


(1)  Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.

(2)  UL L 15, 20.1.2009, str. 1.

(3)  UL L 15, 20.1.2009, str. 14.

(4)  82 dni od leta 2017.