30.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 82/20

1.

V Uredbi Komisije (ES) št. 358/2003 (1) – prejšnji uredbi o skupinskih izjemah na področju zavarovalništva (v nadaljnjem besedilu: USI), ki je prenehala veljati 31. marca 2010, se je člen 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) uporabljal za določene skupine sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj na področju zavarovalništva.

2.

Po obsežnem pregledu uporabe Uredbe (ES) št. 358/2003 (v nadaljnjem besedilu: pregled) je Komisija 24. marca 2009 objavila poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te uredbe (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (3) in spremljajoči delovni dokument (4) (v nadaljnjem besedilu: delovni dokument).

3.

Komisija je na podlagi ugotovitev, ki izhajajo iz pregleda, zdaj sprejela novo USI za zavarovalniški sektor, v kateri so ponovno določene izjeme za dve od štirih skupin sporazumov, ki so bili izvzeti na podlagi prejšnje USI, in sicer za: (i) skupne zbirke podatkov, tabele in študije ter (ii) skupno kritje določenih vrst tveganj (sozavarovalni pooli).

4.

Prvotni cilj Komisije iz časa, ko je sprejela Uredbo (ES) št. 358/2003, o zmanjšanju števila priglasitev, ki jih prejme, ne pride več v poštev, saj na podlagi Uredbe (ES) št. 1/2003 podjetja ne morejo več priglasiti svojih sporazumov Komisiji, temveč morajo po novem izvajati samoocenjevanje. Zato je treba poseben pravni instrument, kot je USI, sprejeti samo, če sodelovanje v zavarovalniškem sektorju velja za „posebno“ in drugačno od drugih sektorjev, za katere USI ne obstaja (tj. trenutno velika večina). Analiza Komisije glede ponovnega sprejetja ali nesprejetja USI se je nanašala na 3 bistvena vprašanja v zvezi z vsako od štirih skupin sporazumov, izvzetih z USI, in sicer:

5.

Komisija je na podlagi pregleda in posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, ki je potekalo 2 leti, sprejela novo USI (Uredba Komisije (EU) št. 267/2010 z dne 24. marca), s katero je ponovno (z nekaj spremembami) določila izjemi za dve obliki sodelovanja, in sicer za (i) skupne zbirke podatkov, tabele in študije ter (ii) skupno kritje določenih vrst tveganj (sozavarovalni pooli).

6.

Če sporazumi iz teh skupin sporazumov ne izpolnjujejo vseh pogojev, da bi bili upravičeni do skupinske izjeme, je treba opraviti analizo posameznih primerov na podlagi člena 101 Pogodbe. Analitični okvir iz Smernic Komisije o uporabi člena 81 Pogodbe ES za sporazume o horizontalnem sodelovanju (5) (v nadaljnjem besedilu: horizontalne smernice) bo podjetjem pomagal pri oceni skladnosti sporazumov s členom 101 Pogodbe (6).

7.

Na podlagi prejšnje USI so bili pod določenimi pogoji izvzeti sporazumi, ki se nanašajo na skupno ugotavljanje in posredovanje (i) izračunov povprečnih stroškov kritja določenega tveganja v preteklosti ter (ii) tabel umrljivosti in tabel opogostnost bolezni, nezgod in invalidnosti, povezanih z zavarovanjem, ki vključuje element kapitalizacije. Z navedeno uredbo je bilo (pod določenimi pogoji) izvzeto tudi skupno izvajanje študij o možnem vplivu splošnih okoliščin, ki so zunaj vpliva zainteresiranih podjetij, bodisi o pogostnosti ali obsegu bodočih zahtevkov glede določenega tveganja ali vrste tveganj ali o donosnosti različnih vrst naložb, ter posredovanje rezultatov takih študij.

8.

Kakor je bilo že povzeto v poročilu, stroški zavarovalnih produktov ob določitvi cene in kritju tveganja niso znani. Pri oblikovanju cen za vse zavarovalne produkte je bistvenen izračun tveganja, ki je očitno dejavnik razlikovanja od ostalih sektorjev, vključno z bančništvom. Dostopanje do preteklih statističnih podatkov, da se tehnično določijo morebitni stroški zaradi tveganj, je zato odločilno. Komisija meni, da je sodelovanje na tem področju značilno za zavarovalniški sektor in potrebno za določitev morebitnih stroškov zaradi tveganj.

9.

Komisija tudi meni, da obstajajo tehtni razlogi za zaščito in poenostavitev sodelovanja na tem področju z USI in da je ustrezno ponovno sprejeti USI za to skupino sporazumov, da se prepreči kakršno koli zmanjšanje sodelovanja, ki spodbuja konkurenčnost.

10.

Vendar je Komisija pri ponovni določitvi te izjeme uvedla naslednje bistvene spremembe: (i) izraz „skupni izračuni“ je spremenila v „skupne zbirke podatkov“ (ki lahko vključuje nekatere izračune); (ii) razjasnila je, da so izmenjave informacij možne samo, kadar je to potrebno, in (iii) navedla je, da je dostop do podatkov, ki si jih izmenjujejo udeležene zavarovalnice, zdaj omogočen tudi organizacijam potrošnikov in strank (za razliko od posameznikov), razen če gre za javno varnost.

11.

Na podlagi prejšnje USI sta bila pod določenimi pogoji, zlasti v zvezi s pragi tržnih deležev, izvzeta (7) ustanovitev in delovanje sozavarovalnih poolov in sozavarovalnih poolov pozavarovanja za skupno kritje novih tveganj, pa tudi za kritje tveganj, ki niso nova.

12.

Komisija na podlagi pregleda meni, da je delitev tveganj bistvena za nekatere vrste tveganj (kot so jedrska tveganja, terorizem ali okoljska tveganja), za katere posamezne zavarovalnice niso pripravljene ali ne morejo zavarovati celotnega tveganja same, tako da se lahko zagotovi kritje vseh takih tveganj. Zato se zavarovalniški sektor razlikuje od ostalih sektorjev in daje povod za okrepljeno potrebo po sodelovanju (8). Zato so v novi USI pod določenimi pogoji izvzeti tudi pooli.

13.

Komisija je pri ponovni določitvi te izjeme uvedla naslednje bistvene spremembe: (i) spremenila je pristop k izračunu tržnega deleža, da bi ga uskladila z drugimi splošnimi in za posamezna področja značilnimi pravili konkurence, tako da se bo upošteval tako bruto premijski dohodek, ki ga udeležena podjetja zaslužijo znotraj poola, kot tudi tisti, ki ga ta podjetja pridobijo zunaj, ter (ii) spremenila in razširila je opredelitev „novih tveganj“.

14.

Pri samoocenjevanju je pomembno upoštevati, da obstajajo tri vrste poolov, in ugotoviti, v katero od naslednjih skupin spada posamezni pool: (i) pooli, ki ne potrebujejo USI za zagotovitev varnega okolja, ker ne povzročajo omejevanja konkurence, dokler je povezovanje v pool potrebno, da lahko članice poola zagotovijo tako vrsto zavarovanja, ki jo same ne bi mogle; (ii) pooli, ki spadajo na področje uporabe člena 101(1) Pogodbe in ne izpolnjujejo pogojev nove USI, lahko pa za njih velja posamična izjema na podlagi člena 101(3) Pogodbe; (iii) pooli, ki spadajo na področje uporabe člena 101(1) Pogodbe, a izpolnjujejo pogoje USI.

15.

Za vrsti poolov pod točkama (ii) in (iii) je treba natančno opredeliti upoštevni proizvodni in geografski trg v smislu konkurenčnega prava Skupnosti, saj je opredelitev trga prvi pogoj za oceno skladnosti s pragovi tržnih deležev (9). Obvestilo Komisije o opredelitvi upoštevnega trga (10) skupaj z ustreznimi odločitvami Komisije in upravni dopisi na področju zavarovalništva se lahko uporabijo kot smernice, da pooli določijo upoštevne trge, na katerih delujejo.

16.

Vendar je pregled pokazal, da mnoge zavarovalnice napačno uporabljajo izjemo za poole v USI kot vsesplošno izjemo, ne da bi pri tem opravile zahtevano temeljito pravno oceno skladnosti poolov s pogoji iz USI (11).

17.

Opozoriti je treba tudi, da ad hoc sporazumi o sozavarovanju ali pozavarovanju na trgu vpisa (12) nikoli niso bili zajeti z USI in ostajajo zunaj področja uporabe nove USI. Kakor je bilo navedeno v končnem poročilu Komisije o preiskavi sektorja poslovnega zavarovanja z dne 25. septembra 2007 (13), lahko ravnanja, ki vključujejo uskladitev premij (med sozavarovatelji ali pozavarovatelji prek ad hoc sporazumov o sozavarovanju ali pozavarovanju), spadajo v področje uporabe člena 101(1) Pogodbe, vendar lahko za njih velja izjema na podlagi člena 101(3) Pogodbe.

18.

Komisija namerava v sodelovanju z nacionalnimi organi za konkurenco v okviru Evropske mreže za konkurenco skrbno nadzorovati delovanje poolov, da bi preprečila vsesplošno uporabo USI ali člena 101(3) Pogodbe. Ta tesnejši nadzor se bo izvajal ustrezno s s postopkom v izvršenih primerih, v katerih se ugotovi, da pooli kršijo člen 101(1) Pogodbe in/ali USI.

19.

Na podlagi analize Komisije, navedene v poročilu in delovnem dokumentu ter oceni učinka nove USI, se v novi USI nista ponovno določili dve od štirih izjem iz prejšnje USI, in sicer za sporazume o splošnih zavarovalnih pogojih in varnostnih napravah. Prvi razlog za to je, da nista značilni samo za zavarovalniški sektor in bi lahko njuna vključitev v takšen izjemen pravni instrument povzročila neupravičeno diskriminacijo v primerjavi z drugimi sektorji, za katere USI ne obstaja. Čeprav lahko ti obliki sodelovanja potrošnikom prineseta nekatere koristi, je bilo na podlagi pregleda ugotovljeno, da lahko zbujata tudi nekatere pomisleke v zvezi s konkurenco. Zato je primerneje, da se za njiju uporablja samoocenjevanje.

20.

Čeprav bo nedoločitev izjem v USI v zvezi s tema dvema vrstama sodelovanja neizogibno povzročilo nekoliko manjšo pravno varnost, je treba poudariti, da bo imel zavarovalniški sektor v tem pogledu enako raven pravne varnosti kot drugi sektorji, za katere USI ne obstaja. Kakor je opisano v nadaljevanju, pa Komisija načrtuje obravnavo obeh omenjenih oblik sodelovanja v svojih horizontalnih smernicah.

21.

Na podlagi prejšnje USI je bilo izvzeto skupno ugotavljanje in posredovanje neobvezujočih splošnih zavarovalnih pogojev (v nadaljnjem besedilu: SZP) za neposredno zavarovanje (14).

22.

Na podlagi dokazov, zbranih med pregledom, Komisija meni, da USI za ta sektor ni več potrebna, saj sodelovanje pri SZP ni značilno le za zavarovalniški sektor, ampak ga najdemo v veliko drugih, kot je bančništvo, za katere USI ne obstaja. Ker SZP niso značilni le za zavarovalniški sektor, je primerno, da se kakršna koli navodila v zvezi z njimi dajo vsem sektorjem skupaj v obliki horizontalnega instrumenta.

23.

Komisija meni, da lahko SZP v mnogih primerih pozitivno vplivajo na konkurenco in potrošnike. Na podlagi SZP lahko na primer primerjamo zavarovalne pogodbe, ki jih ponujajo različne zavarovalnice, to pa pomeni, da lahko potrošniki lažje preverjajo vsebino garancij ter lažje zamenjujejo zavarovalnice in zavarovalne produkte. Čeprav morajo imeti potrošniki možnost primerjati zavarovalne produkte, pa je lahko prevelika standardizacija za potrošnike škodljiva in lahko povzroči pomanjkanje necenovne konkurence. Poleg tega je glede na dejstvo, da so lahko nekateri SZP neuravnoteženi, primerneje, da se podjetja, če se za njih uporablja člen 101(1) Pogodbe, ocenijo sama na podlagi člena 101(3) Pogodbe, da dokažejo, da sodelovanje, v katerega so vključena, vodi do večje učinkovitosti, od katere imajo precejšnje koristi tudi potrošniki (15).

24.

Zato namerava Komisija razširiti svoje horizontalne smernice, da bi v njih obravnavala SZP za vse sektorje. Te smernice se trenutno pregledujejo in pripravlja se objava osnutka pregledanih horizontalnih smernic za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi v prvi polovici leta 2010.

25.

Na podlagi prejšnje USI so bile izvzete (i) tehnične specifikacije, pravila ali kodeksi ravnanja glede varnostnih naprav ter postopki za oceno varnostnih naprav in potrditev njihove skladnosti s takimi standardi ter (ii) tehnične specifikacije, pravila ali kodeksi ravnanja za vgradnjo in vzdrževanje varnostnih naprav ter postopki za oceno in potrditev skladnosti podjetij, ki vgrajujejo ali vzdržujejo varnostne naprave, s temi standardi.

26.

Toda Komisija meni, da določanje tehničnih standardov spada na splošno področje določanja standardov, kar ni značilno le za zavarovalniški sektor. Ker tovrstni sporazumi niso značilni le za zavarovalniški sektor, je primerno, da se kakršna koli navodila v zvezi z njimi dajo vsem sektorjem skupaj v obliki horizontalnega instrumenta. Ta navodila so že na voljo, saj točka 6 veljavnih horizontalnih smernic daje navodila glede izpolnjevanja zahtev na podlagi člena 101 Pogodbe v zvezi s tehničnimi standardi. Horizontalne smernice se trenutno pregledujejo in, kakor je bilo navedeno zgoraj, se pripravlja objava osnutka pregledanih horizontalnih smernic za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi v prvi polovici leta 2010.

27.

Poleg tega so bili ti sporazumi v USI zajeti le, če ni obstajalauskladitev na ravni Unije. Iz pregleda Komisije je razvidno, da so možnosti za uporabo USI manjše, saj je taka uskladitev sedaj izčrpna. Kar zadeva tisto področje, kjer še ni uskladitve na ravni EU, podrobna nacionalna pravila povzročajo razdrobljenost notranjega trga, zmanjšanje konkurence med proizvajalci varnostnih naprav v državah članicah ter manjšo možnost izbire za potrošnike, saj slednji ne morejo pridobiti zavarovanja, če njihove varnostne naprave niso skladne s standardi, o katerih se skupno dogovorijo zavarovalnice.

28.

Komisija zato v USI ni določila izjem za ti skupini sporazumov.

29.

Podjetja bodo morala natančno oceniti svoje sodelovanje na področju skupnih zbirk podatkov, tabel in študij ter poolov na podlagi pogojev, določenih z USI, da bi se izognila vsesplošni uporabi USI.

30.

Kar zadeva samoocenjevanje na podlagi člena 101(3) Pogodbe glede sodelovanja pri SZP in varnostnih napravah, imajo podjetja na voljo dva pravna instrumenta, in sicer horizontalne smernice (ki se trenutno pregledujejo) in smernice o uporabi člena 81(3) Pogodbe ES (16).