12.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 236/48

A.

ker je zmanjšanje in izkoreninjenje revščine glavni cilj razvojne politike EU v okviru Lizbonske pogodbe ter tako moralna dolžnost kot dolgoročni interes EU,

B.

ker morajo imeti EU, kot največja donatorka na svetu, in njene države članice vodilno vlogo na septembrskem srečanju o razvojnih ciljih tisočletja ter sprejeti ambiciozno in enotno stališče, ki lahko deluje kot gonilna sila k pravočasni izpolnitvi razvojnih ciljev tisočletja,

C.

ker Evropski uniji trenutno primanjkuje približno 20 milijard EUR za njene odhodkovne obveznosti glede razvojnih ciljev tisočletja,

D.

ker nekatere države članice EU zmanjšujejo proračune za pomoč,

E.

ker vrednost svetovnih finančnih transakcij znaša toliko kot 70-kratnik svetovnega BND,

F.

ker je lahko nepredvidljiva pomoč škodljiva za države prejemnice in ker bi lahko kakovostnejša pomoč sprostila dodatne 3 milijarde EUR na leto za razvojne proračune EU in njenih držav članic (12),

G.

ker je bilo 82 % novih posojil Mednarodnega denarnega sklada namenjenih državam na evropskem območju, medtem ko bi imele najmanj razvite države koristi od večje vsote novih posojil Mednarodnega denarnega sklada,

H.

ker ZN ostajajo najbolj vključujoč forum za obravnavanje vprašanj svetovnega upravljanja, čeprav je skupina G-20 bolj reprezentativna od skupine G-8,

I.

ker nedoslednosti v politikah EU ne smejo ogroziti učinka financiranja razvoja,

J.

ker denarna nakazila prispevajo vsaj 300 milijard USD na leto v gospodarstva držav v razvoju (13),

K.

čeprav je bil pri nekaterih razvojnih ciljih tisočletja dosežen spodbuden napredek, ni še uresničen noben od osmih razvojnih ciljev, in samo odločna politična volja lahko omogoči, da se v petih letih pred rokom leta 2015, dosežejo ti cilji,

L.

ker je verjetno, da nekatere najmanj razvite države ne bodo izpolnile nobenega razvojnega cilja tisočletja,

M.

ker je nedavna kriza pomanjkanja hrane in goriva skupaj s svetovno gospodarsko recesijo in podnebnimi spremembami povzročila nazadovanje pri napredku zadnjega desetletja glede zmanjšanja revščine,

N.

ker lastništvo zemlje ustvarja pobudo za posameznike, družine in skupnosti, da prevzamejo nadzor nad lastnim razvojem, in zagotavlja varno preskrbo hrane na lokalni ravni,

O.

ker lahko zmanjševanje podnebnih sprememb v državah v razvoju stane več kot 100 milijard USD na leto do leta 2020 (14) in vsaj toliko tudi gospodarska recesija (15),

P.

ker je treba pri pregledu razvojnih ciljev tisočletja upoštevati razmere v državah v razvoju s srednje visokim dohodkom, saj še vedno potrebujejo pomoč za uresničitev svojega celotnega razvojnega potenciala,

Q.

ker so zlasti industrializirane države odgovorne za podnebne spremembe ter finančno in gospodarsko krizo,

R.

ker se število revnih zaposlenih in oseb na nestabilnih delovnih mestih povečuje,

S.

ker pomanjkanje miru in varnosti, demokracije in politične stabilnosti pogosto preprečuje revnim državam, da bi v celoti izpolnile svoj razvojni potencial,

T.

ker korupcija uničuje produktivnost, ustvarja nestabilnost in ovira tuje naložbe,

U.

ker naj bi nezakoniti kapitalski tokovi iz držav v razvoju znašali med 641 in 941 milijard USD, ta odtok pa zmanjšuje sposobnost držav v razvoju za proizvodnjo lastnih sredstev in dodelitev več sredstev za zmanjšanje revščine (16),

V.

kljub temu, da je bil narejen ogromen napredek pri uresničevanju nekaterih razvojnih ciljev tisočletja s področja zdravstva, pa se ne uresničujejo trije cilji s področja zdravstva, predvsem na področju umrljivosti mater,

W.

ker je razlog za 13 % vseh smrti mater v državah v razvoju nevarni splavi in ker je to število precej višje v Afriki (17),

X.

ker se je financiranje načrtovanja družine na podlagi posamezne ženske v zadnjem desetletju znatno zmanjšalo,

Y.

ker bodo v revnih državah še vedno obstajali izzivi in trpljenje, povezani z revščino, tudi če dosežemo vse razvojne cilje tisočletja,

Z.

ker bi neizpolnitev obljub glede razvojnih ciljev tisočletja pomenila nadaljnjo trpljenje več milijonov revnih oseb ter bi resno spodkopala zaupanje med severom in jugom,

1.

pričakuje, da se bo Evropski svet junija 2010 dogovoril o ambicioznem in enotnem stališču EU pred septembrskim srečanjem ZN o razvojnih ciljih tisočletja ter sprejel nove, k rezultatom usmerjene, dodatne, pregledne in izmerljive zaveze;

2.

poziva države članice, naj izpolnijo obveze, o katerih so se dogovorile v okviru Evropskega soglasja o razvoju;

3.

poudarja, da mora doseganje razvojnih ciljev tisočletja ostati osrednji cilj Evropske unije; poudarja, da je treba zmanjševanje revščine z doseganjem razvojnih ciljev tisočletja nedvoumno priznati kot splošen okvir za razvojno politiko EU in da mora biti to jasno izraženo v vseh zadevnih politikah, vključno s trgovinsko politiko, in zakonodajnih predlogih; meni, da se razvojni cilji tisočletja ne smejo obravnavati kot tehnično vprašanje, ki bo rešeno le z zagotovitvijo več denarja ali trgovinskih priložnosti, ne da bi opredelili in obravnavali osnovne vzroke revščine;

4.

poudarja, da podatki iz nedavnega poročila ZN o ponovnem razmisleku o revščini niso le zaskrbljujoči, ampak tudi jasno kažejo, da je tveganje, da razvojni cilji tisočletja ne bodo doseženi, resnično;

5.

poziva vse države članice, naj izpolnijo svoje obljube o 0,7-odstotni pomoči najpozneje do leta 2015;

6.

poziva EU in države članice, naj uvedejo ukrepe za večjo odgovornost glede zaveze, da bodo do leta 2015 kot pomoč prispevale 0,7 % BND in da bodo uvedle postopek za medsebojni strokovni pregled uradne razvojne pomoči, s katerim bi se v okviru Sveta za zunanje zadeve ocenjeval napredek pri doseganju cilja 0,7 % do leta 2015, zaključil pa bi se s poročilom Evropskemu svetu in Evropskemu parlamentu;

7.

poziva vse države članice, naj sprejmejo ukrepe za razvojno pomoč in izdajo večletne časovne načrte za izpolnitev razvojnih ciljev tisočletja; poziva Komisijo, naj zagotovi popolno preglednost uradne razvojne pomoči, in glede tega zahteva, naj objavi zneske, ki so jih za to pomoč porabile države članice;

8.

poziva EU in OECD, naj ne razširita opredelitve razvojne pomoči ali odpisa dolga ali drugih finančnih tokov, ki niso povezani z uradno razvojno pomočjo, na izdatke za pomoč;

9.

poziva vse države članice, naj v okviru skupine G-20 in OZN aktivno odpravijo davčne oaze, davčne goljufije in nezakonite finančne tokove ter spodbujajo večjo preglednost, tudi avtomatično razkritje pridobljenih dobičkov in plačanih davkov s sistemom poročanja po državah, da bo državam v razvoju omogočeno zadržati svoja sredstva za lasten razvoj;

10.

poziva Evropsko investicijsko banko, naj pregleda svojo politiko o finančnih središčih z ugodnim davčnim sistemom na podlagi meril, ki so strožja od seznama Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) za opredelitev prepovedanih in nadzorovanih jurisdikcij, ter zagotovi njeno izvajanje in letna poročila o napredku;

11.

poziva vse države članice in mednarodno skupnost, naj sprejmejo ukrepe za pocenitev denarnih nakazil;

12.

poziva vse države članice, naj podprejo pobude OZN in sprejmejo ukrepe za večjo odgovornost posojilodajalcev in posojilojemalcev pri transakcijah državnega dolga;

13.

poziva vse države članice in mednarodno skupnost, naj si ponovno prizadevajo za olajšanje bremena dolgov najmanj razvitih držav z dobrimi rezultati na področju odgovornosti, preglednosti in dobrega upravljanja;

14.

poziva EU, naj zagotovi obsežno financiranje za pomoč revnim državam pri boju proti učinkom podnebnih sprememb in gospodarske krize; vztraja, da morajo biti ta sredstva resnično dodatek k obstoječim obveznostim glede pomoči;

15.

poziva vse države članice, naj se obvežejo, da bodo bistveno več sredstev namenile razvojnemu sodelovanju in nujni pomoči v okviru naslednje finančne perspektive ter Evropskega razvojnega sklada;

16.

poziva Evropsko komisijo, naj uporabi svoje obstoječe instrumente sodelovanja z državami v razvoju, tudi akcijske načrte evropske sosedske politike, vzhodno partnerstvo ter GSP in GSP+, za dodatno opredelitev in izvajanje konkretnih ukrepov za olajšanje uresničevanja razvojnih ciljev tisočletja;

17.

poziva vse države članice, naj znatno povečajo znesek pomoči, ki ga zagotavljajo s proračunsko podporo, zlasti prek pogodb o razvojnih ciljih tisočletja, vendar vztraja, da je treba izpolniti merila glede demokracije, spoštovanja človekovih pravic, upravljanja in drugih osnovnih vprašanj ter zagotoviti številčnejša in boljša spremljanja in revizije;

18.

poziva vse države članice, naj zagotovijo nadaljevanje prizadevanj EU z različnimi veljavnimi finančnimi instrumenti na svetovni in državni ravni poleg proračunske podpore, vključno z globalnim skladom za boj proti HIV/aidsu, tuberkulozi in malariji ter drugimi zadevnimi organizacijami in mehanizmi, zlasti organizacijami civilne družbe in skupnostmi;

19.

poziva vse države članice, naj še naprej izboljšujejo usklajevanje na področju donatorstva, tako da sprostijo vso svojo pomoč v skladu s pariške deklaracijo in deklaracijo iz Akre, s čimer bi zmanjšale prekomerno razpršenost proračunske pomoči, kar je bistveno za skladnost in sprostitev pomoči; prav tako je treba priznati, da lahko različne države članice nudijo strokovno znanje iz različnih geografskih področij in razvojnih sektorjev;

20.

poziva Evropsko komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo v novi institucionalni ureditvi EU glavna odgovornost za načrtovanje razvojnih skladov in določitev prednostnih nalog ostala v pristojnosti komisarja za razvoj;

21.

poziva EU, naj konkretno ukrepa proti revščini s sprejetjem usklajene politike, ki bo vključevala trgovino in razvojno sodelovanje ter skupno kmetijsko in ribiško politiko, za preprečevanje neposrednega ali posrednega negativnega učinka na gospodarstva držav v razvoju;

22.

poziva EU, naj zagovarja načelo zanesljive preskrbe s hrano v državah v razvoju in naj med sedanjimi pogajanji v STO pozove vse akterje k spoštovanju tega načela;

23.

meni, da uresničitev razvojnih ciljev tisočletja zahteva ukrepe za spodbujanje dostopa do zemljišč, vode in virov biotske raznolikosti ter ukrepe za spodbujanje politike lokalne podpore za trajnostno majhno kmetijstvo;

24.

poziva EU, naj obnovi svoje sporazume o ribištvu v skladu z razvojem, da bodo v celoti upoštevali socialne in gospodarske učinke na lokalne skupnosti, zlasti z dolgoročno sektorsko podporo EU in mehanizmom, pri katerem lastniki ladij krijejo pravičen delež stroškov dostopa do ladjevja EU;

25.

poziva EU in mednarodno skupnost, naj podpreta vladavino prava in nepodkupljivo upravo, predelovalno industrijo in diverzifikacijo proizvodnje ter učinkovito infrastrukturo v državah v razvoju za njihovo povečano zmogljivost, da bodo pravično konkurirale na svetovnem trgu;

26.

poziva EU, naj si prizadeva za pravočasno, razvojno usmerjeno sklenitev kroga pogajanj STO iz Dohe;

27.

poziva k oceni tveganj podnebnih sprememb, ki naj se sistematično vključi za vsa področja političnega načrtovanja in sprejemanja odločitev, vključno s trgovino, kmetijstvom in varno oskrbo hrane; prav tako zahteva, da se rezultati te ocene uporabijo pri oblikovanju jasnih smernic za politiko trajnega razvojnega sodelovanja;

28.

poudarja, da se je treba na svetovni ravni učinkovito odzvati na problem podnebnih sprememb, pri čemer bi industrializirane države morale sprejeti svojo odgovornost in vodilno vlogo v boju proti učinkom toplogrednih plinov, ki bodo ogrozili uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja, če ne bodo zaustavljeni;

29.

poziva EU in države članice, podpisnice Protokola o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji iz Espooja, naj v celoti upoštevajo določbe protokola pri podpiranju razvojnih programov in javnih projektov v državah v razvoju;

30.

je prepričan, da je lahko trgovina močna gonilna sila gospodarske rasti, čeprav sama po sebi ne more odpraviti razvojnih težav; meni, da je zaradi počasnega napredka kroga pogajanj v Dohi oviran prispevek mednarodnega trgovinskega sistema k doseganju razvojnih ciljev tisočletja; poudarja, da bi pozitiven zaključek kroga pogajanj v Dohi lahko prispeval k svežnju gospodarskih spodbud na svetovni ravni; jemlje na znanje številne študije UNCTAD in drugih ustanov, ki kažejo, da je obsežna liberalizacija trgovine v najmanj razvitih državah malokrat prispevala k trajnostnemu in znatnemu zmanjševanju revščine ter da je povzročila poslabšanje trgovinskih pogojev držav v razvoju, zlasti afriških držav;

31.

poudarja pomen prizadevanj za olajšanje vključitve držav v razvoju v svetovno gospodarstvo; ponovno poudarja, da sta odprtost za trgovino in podpora zmogljivosti dobave pomembna sestavna dela vsake skladne razvojne strategije ter da so pobude za tehnično podporo v zvezi s trgovino dodatno orodje za izkoreninjenje revščine in boj proti nerazvitosti;

32.

opozarja, da bi državam v razvoju in najmanj razvitim državam izboljšanje njihove trgovinske zmogljivosti omogočilo pridobitev znanj in spretnosti, povezanih s trgovino, infrastrukture, potrebne za izvajanje in izkoriščanje sporazumov STO, širjenje njihove trgovine, izkoriščanje novih in obstoječih trgovinskih priložnosti, izvajanje novih sporazumov in prilagajanje spreminjajočemu se zunanjetrgovinskemu okolju;

33.

pozdravlja že veljavne pobude na področju trgovine z državami v razvoju na ravni EU in STO, zlasti pobudo „vse razen orožja“, GSP in GSP+ ter načelo asimetrije in prehodna obdobja, dogovorjena v vseh veljavnih evropskih partnerskih sporazumih, ter poziva Komisijo, naj utrdi to politično strategijo; poudarja, da sistem GSP uporabnikom zagotavlja več stabilnosti, predvidljivosti in trgovinskih priložnosti; ugotavlja, da so dodatni preferenciali zagotovljeni (prek sistema GSP) državam, ki so ratificirale in uspešno uveljavile bistvene mednarodne konvencije o trajnostnem razvoju, socialnih pravicah in dobrem upravljanju;

34.

poziva Komisijo, naj izboljša razvojno vsebino sedanjih pogajanj STO in dvostranskih pogajanj v zvezi s sporazumi o prosti trgovini;

35.

opominja na to, da je strategija „pomoč za trgovino“ usmerjena k podpori revnim in ranljivim državam pri razvoju osnovne gospodarske infrastrukture in orodij, potrebnih za to, da trgovino izkoristijo kot gonilno silo gospodarske rasti in razvoja; pozdravlja izjave Komisije, da je EU že dosegla cilj dodelitve 2 milijard EUR za pomoč, povezano s trgovino, do leta 2010, saj je leta 2008 celotna podpora za to pomoč iz EU in njenih držav članic dosegla 2,15 milijarde EUR (1,14 milijarde EUR iz držav članic in 1,01 milijarde EUR iz EU), poleg tega so bili doseženi pomembni rezultati v okviru širšega programa pomoči za trgovino – vključno s prometom in energijo, proizvodnimi sektorji in prilagajanjem, povezanim s trgovino; vseeno poziva Komisijo, naj predloži podrobne informacije (vključno s številkami) o proračunskih vrsticah, ki se uporabljajo za financiranje pomoči, povezane s trgovino, in program „pomoč za trgovino“;

36.

poziva Komisijo in države članice, naj večjo pozornost in podporo namenijo najmanj razvitim državam, da bi povečale skupno financiranje programa pomoč za trgovino, ki v zadnjem času ni bilo znatno povečano; meni, da regionalno povezovanje postaja vse bolj pomembno v okviru programa EU pomoči za trgovino, zato je treba povečati prizadevanja za zaključek svežnjev AKP regionalne pomoči za trgovino; meni, da se lahko učinkovitost pomoči izboljša z okrepitvijo skupne analize, skupnih odzivnih strategij in skupnega izvajanja ukrepov pomoči za trgovino;

37.

meni, da razsežnost jug-jug postaja hitro rastoči dejavnik svetovne trgovine, da bi lahko njen pomen pri zagotavljanju razvoja najrevnejših držav postal vse večji ter da jo je treba spodbujati in podpirati;

38.

poziva EU, naj ohrani enoten in celovit pristop k razvojnim ciljem tisočletja in prizna, da so vsi posamezni cilji medsebojno povezani, ter vzpostavi minimalne standarde za doseg izkoreninjenja revščine;

39.

poziva vse države članice in Komisijo, naj namenijo vsaj 20 % vseh izdatkov za razvoj osnovnim zdravstvenim storitvam in izobraževanju, zvišajo prispevke v globalni sklad za boj proti HIV/aidsu, tuberkulozi in malariji ter povečajo financiranje drugih programov, namenjenih krepitvi zdravstvenih sistemov, in prednostno obravnavajo zdravje mater in boj proti umrljivosti dojenčkov;

40.

poziva države v razvoju, naj vsaj 15 % svojih nacionalnih proračunov porabijo za zdravstveno varstvo in okrepijo svoje zdravstvene sisteme;

41.

poziva EU in države v razvoju, naj spodbujajo brezplačni dostop do zdravstvenih storitev in izobraževanja;

42.

poziva vse države članice in Komisijo, naj zaustavijo zaskrbljujoči upad financiranja zdravstvenih storitev in pravic na področju spolnosti in reprodukcije v državah v razvoju ter podprejo politike na področju prostovoljnega načrtovanja družine, varnega splava, obravnavanja spolno prenosljivih okužb in zagotavljanja sredstev za reproduktivno zdravje, kar vključuje za življenje potrebna zdravila in kontracepcijska sredstva, tudi kondome;

43.

poziva Komisijo, države članice in države v razvoju, naj skladno in celovito obravnavajo razvojni cilj tisočletja št. 5 (o izboljšanju zdravstva mater), št. 4 (o umrljivosti otrok) in št. 6 (o HIV/aidsu, malariji in tuberkulozi) skupaj s ciljem tisočletja št. 3 (o enakosti spolov in okrepitev vloge žensk);

44.

zahteva, naj bo v strateških dokumentih držav in regij poudarjena potreba po zakonodaji za boj proti nasilju in diskriminaciji žensk, spodbujanje udeležbe žensk pri sprejemanju odločitev in dodaten poudarek na politikah, ki bodo upoštevale enakost spolov;

45.

vnovič poudarja, da mora EU podpreti tiste države v razvoju, ki uporabljajo prožnosti, vgrajene v sporazum TRIPS, da lahko v okviru svojih nacionalnih programov javnega zdravja zagotavljajo zdravila po dostopnih cenah; poudarja, da sporazumi o prosti trgovini ne smejo spodkopavati sporazumov, ki zagotavljajo dostop do generičnih zdravil;

46.

poziva EU, naj vsaj polovico svoje pomoči nameni najmanj razvitim državam in se usmeri k najbolj potrebnim skupinam v teh državah, pri čemer naj se osredotoči zlasti na ženske, otroke in invalide, ter učinkoviteje vključi interese ranljivih skupin v svoje razvojne strategije;

47.

v zvezi s tem podpira predlog Komisije, da bi v okviru vmesnega pregleda programov AKP za leto 2010 prerazporedili financiranje za države, ki najbolj zaostajajo,

48.

poziva EU in države v razvoju, naj posebno pozornost namenijo pravicam manjšin, ter vztraja, naj EU v svoje mednarodne sporazume vključi nesporne človekove pravice in nediskriminacijske klavzule, med drugim v povezavi z diskriminacijo na podlagi spola, rasnega in etničnega izvora, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti in bolezni HIV/aids;

49.

poziva EU in partnerske vlade, naj povečajo naložbe v kmetovanje in zanesljivo preskrbo s hrano do stopenj, ki bodo zagotovile življenje brez lakote za vse, pri čemer naj obravnavajo zlasti nujne potrebe glede lakote, kmetovanje majhnega obsega in programe socialne zaščite;

50.

poziva Komisijo, naj spodbuja lastništvo zemlje kot orodje za zmanjševanje revščine in zagotovitev varne preskrbe s hrano, tako da okrepi lastninske pravice in kmetom, malim podjetjem in lokalnim skupnostim omogoči dostop do posojil;

51.

izraža globoko zaskrbljenost, ker zlasti v Afriki tuji vlagatelji s podporo vlade kupujejo kmetijska zemljišča, kar lahko ogrozi lokalno varno preskrbo s hrano in povzroči hude in daljnosežne posledice v državah v razvoju; poziva OZN in EU, naj obravnavajo škodljive učinke kupovanja kmetijskih zemljišč (tudi razlaščanje malih kmetov in netrajnostna raba zemljišč in vode), tako da priznajo pravico prebivalcev do nadzora nad kmetijskimi zemljišči in drugimi življenjsko pomembnimi naravnimi viri;

52.

poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo svoja prizadevanja za boj proti delu otrok s podporo posebnih programov in v smernicah razvojnih politik in mednarodne trgovine;

53.

poziva EU in vlade držav v razvoju, naj vztrajno podprejo globalni pakt o zaposlovanju Mednarodne organizacije dela in učinkovito uporabijo vse vidike agende za dostojno delo;

54.

poziva Komisijo, naj spremlja socialno zaščito delavcev, socialni dialog in temeljne delovne standarde v državah v razvoju ter po potrebi nudi spodbude in uporabi sankcije s trgovinskimi sporazumi in vsemi drugimi razpoložljivimi instrumenti;

55.

poziva Svetovno banko in Mednarodni denarni sklad, naj dodelita pravičnejši delež volilnih pravic državam, ki niso ustrezno zastopane, s čimer bi zagotovila, da bodo imeli posojilojemalci in posojilodajalci kratkoročno enakovredne glasovalne delnice in da posojanje ne bo spodkopalo načel lastne odgovornosti, kot je bilo sprejeto v Parizu in Accri;

56.

poziva Mednarodni denarni sklad, naj poveča dostop držav z nizkim prihodkom do svojih koncesijskih ugodnosti in poveča dodelitev posebnih pravic črpanja za države z nizkim prihodkom na podlagi njihovih potreb;

57.

namerava pri soodločanju o prihodnjem pregledu zunanjega mandata Evropske investicijske banke zagotoviti, da izpolnjuje svoje razvojne obveznosti in usmeriti njena sredstva bližje potrebam držav v razvoju, tudi z vzajemno učinkovito ustanovo, ki daje posojila v korist revnih;

58.

poziva vse države članice in mednarodno skupnost, naj zagotovijo, da bodo ZN ostali izbirni forum za obravnavanje globalnega upravljanja in vprašanj, povezanih z revščino;

59.

poziva organe EU in AU, naj v strateško partnerstvo med Afriko in EU vključijo obnovljeno politično voljo ter mu namenijo posebna sredstva, ki bodo omogočila izpolnitev njegovega celotnega potenciala;

60.

poziva EU in mednarodno skupnost, naj v državah v razvoju spodbujata in podpreta demokracijo, mir, pravno državo ter upravo brez korupcije;

61.

poziva EU in mednarodno skupnost, naj si izjemno prizadevata za podporo javne uprave v državah v razvoju, s posebnim ciljem boja proti korupciji in oblikovanja preglednega, nepristranskega in poštenega upravnega okolja, ter priznata pomembno vlogo nedržavnih akterjev in civilne družbe;

62.

poziva vse države v razvoju, naj nujno podpišejo konvencijo ZN proti korupciji, sprejmejo praktične ukrepe za učinkovito izvajanje njenih določb in vzpostavijo mehanizme za spremljanje napredka;

63.

priznava, da morajo države v razvoju izboljšati mednarodne računovodske standarde, da bi preprečile izogibanje plačila davka in davčne utaje, in tako dosegle boljše svetovno fiskalno upravljanje;

64.

poziva države v razvoju, naj vključijo parlamente, lokalne vlade in civilno družbo ter druge nedržavne akterje na vse stopnje oblikovanja in izvajanja politike;

65.

poziva države v razvoju, zlasti tiste, ki imajo od pomoči EU največjo korist, naj okrepijo dobro upravljanje pri vseh javnih zadevah, zlasti upravljanje prejete pomoči, ter poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev pregledne in učinkovite porabe pomoči;

66.

priznava bistveno povezavo med varnostjo in razvojem ter zaskrbljeno opaža pomanjkanje napredka k mirni rešitvi zamrznjenih konfliktov v soseščini EU in drugje ter poziva EU, naj obnovi svoja prizadevanja na tem področju;

67.

poziva EU, naj sodeluje v ambicioznem in konstruktivnem dialogu z vsemi starimi in novimi donatorji za zagotovitev, da se izpolnijo razvojni cilji tisočletja in da zmanjšanje revščine ostane na vrhu globalne agende;

68.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter generalnemu sekretarju Združenih narodov.