[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 17.12.2010

COM(2010) 762 konč.

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ

Naknadno vrednotenje dogodka Evropske prestolnice kulture za leto 2009 (Linz in Vilna)

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ

Naknadno vrednotenje dogodka Evropske prestolnice kulture za leto 2009 (Linz in Vilna)

UVOD

To poročilo je predloženo na podlagi člena 12 Sklepa št. 1622/2006/ES[1] z dne 24. oktobra 2006 o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2007 do 2019, v skladu s katerim „Komisija vsako leto zagotovi zunanje in neodvisno vrednotenje rezultatov dogodka Evropske prestolnice kulture iz prejšnjega leta v skladu s cilji in merili aktivnosti, določenimi v tem sklepu. Komisija predloži poročilo o navedenem vrednotenju Evropskemu parlamentu, Svetu in Odboru regij do konca leta, ki sledi dogodku Evropska prestolnica kulture.“

V tem poročilu so predstavljena stališča Komisije o najpomembnejših sklepih in priporočilih zunanjega vrednotenja Evropske prestolnice kulture za leto 2009, ki je na voljo na:

http://ec.europa.eu/culture/our-programmes-and-actions/doc485_en.htm

Z zunanjim vrednotenjem sta bili prvič posamično ovrednoteni obe evropski prestolnici kulture 2009 (v nadaljnjem besedilu: EPK): Linz in Vilna. Nato so se primerjale ugotovitve in sprejeli sklepi za obe prestolnici. Ugotovitve temeljijo na podatkih, ki sta jih predložili obe EPK, povratnih informacijah zainteresiranih strani ter evropski politični in strokovni literaturi. Pri oblikovanju sklepov in priporočil vrednotenje temelji na vrednotenju iz leta 2007 in vrednotenju iz leta 2008, ki ju je izvedla EPK leta 2009[2].

OZADJE AKTIVNOSTI

Aktivnosti EU za dogodek Evropske prestolnice kulture

Prvotna zamisel „evropskega mesta kulture“ je bila javnosti predstavljena na medvladni ravni leta 1985[3] in pozneje dopolnjena z „evropskim mesecem kulture“[4]. Na podlagi teh dejavnosti so bile s Sklepom 1419/1999/ES vzpostavljene aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2005 do 2019[5] (v nadaljnjem besedilu: aktivnosti). Države članice so bile razvrščene v kronološki vrstni red upravičenk za priredbo vsakoletnega dogodka. Brez vnaprej določenega kronološkega vrstnega reda so se lahko prijavile tudi evropske države, ki niso bile države članice.

Sklep št. 1419/1999/ES je bil pozneje nadomeščen s Sklepom št. 1622/2006/ES[6], s katerim so bili izpopolnjeni cilji aktivnosti, spremenjen je bil postopek imenovanja in spremljanja za naziv od leta 2013 ter opuščena možnost prijave mest iz držav nečlanic za naziv. V nasprotju s prejšnjim sklepom, na podlagi katerega so se države članice lahko same odločile, kateri postopek bodo sprejele za izbiro mest, in tudi brez poznejšega spremljanja, je novi sklep uvedel dvostopenjsko nacionalno tekmovanje po evropskih merilih in sestanke za spremljanje po imenovanju.

Od dogodka leta 2009 sta lahko dogodek gostili dve državi članici; predlagati sta morali mesta in oddati prijavo Evropskemu izbirnemu svetu, vključno s kulturnimi programi za leto, in ta je Komisiji priporočil njihovo imenovanje. Komisija je nato izdala priporočilo Svetu ministrov, ta pa je uradno imenoval EPK. Na podlagi časovnega okvira izvajanja EPK (priprave na EPK se začnejo šest let pred dejanskim letom naziva) se za EPK v letih 2007, 2008 in 2009 na podlagi Sklepa iz leta 2006 uporablja Sklep iz leta 1999, za dogodke v letih 2010, 2011 in 2012 pa so predvidene prehodne določbe.

Finančno podporo EU zagotovlja s program EU Kultura. Program za obdobje 2007–2013 daje vsaki EPK[7] na razpolago največ 1,5 milijona EUR na leto. Finančna podpora v letu 2009 je bila dodeljena v obliki subvencije za sofinanciranje posebnih projektov, ki so del kulturnih programov EPK.

Evropske prestolnice kulture 2009

Za evropske prestolnice kulture za leto 2009 so se uporabljali izbirni postopki, določeni v Sklepu iz leta 1999. V tem letu sta dogodek lahko gostili Avstrija in Litva, ki sta predlagali mesti Linz in Vilna. Izbirni postopek je potekal leta 2005. Evropski izbirni svet je izdal poročilo, v katerem je za naziv za leto 2009 priporočil obe mesti, pri čemer je predložil priporočila za boljše doseganje predlaganih ciljev. Svet ministrov je leta 2005 na podlagi priporočila Komisije prijavljenim mestom uradno podelil naziv.

ZUNANJE VREDNOTENJE

Pogoji vrednotenja

Komisija je za izvedbo zunanjega vrednotenja[8] dogodkov EPK v letu 2009 pooblastila družbo Ecotec Research and Consulting. Cilj vrednotenja je bil oceniti ustreznost, uspešnost, učinkovitost in trajnost navedenih dveh EPK glede na cilje aktivnosti in tiste cilje, ki sta jih EPK sami določili v prijavah in med izvajanjem. Zunanjemu vrednotenju so bila priložena poročila za vsako EPK, vsebovalo pa je tudi sklepe in priporočila za izboljšanje izvajanja aktivnosti. Glede na to, da se vsaki EPK naziv podeli samo za eno leto, so sklepi in priporočila v zvezi z mesti podani v obliki „pridobljenih spoznanj“ za pomoč prihodnjim EPK pri njihovem izvajanju.

Metodologija

Navedeni EPK sta bili ovrednoteni posamično, pri čemer so bila delno uporabljena vrednotenja, ki sta jih naročili sami. Podatki so se zbirali na dveh ravneh: majhna količina podatkov na ravni EU, bolj izčrpni podatki pa so bili pridobljeni od samih EPK. Ključni viri so vključevali evropsko politično in strokovno literaturo, izvirne prijave EPK, študije in poročila, ki so jih naročile EPK, programe dogodkov, promocijsko gradivo in spletne strani, kvantitativne podatke, ki so jih EPK predložile o dejavnostih, dosežkih in rezultatih, intervjuje z vodstvenimi ekipami vsake EPK, posvetovanje s ključnimi zainteresiranimi stranmi v vsaki EPK, in obiske vsakega mesta. Pri primerjalnem pregledu in metavrednotenju so bili upoštevani sklepi, sprejeti glede obeh EPK, primerjali in kontrastirali so se pristopi, preverjena pa je bila tudi kakovost raziskave. Bolj splošni sklepi glede aktivnosti EPK so bili sprejeti na podlagi dokazov in ugotovitev o obeh EPK.

Ugotovitve ocenjevalca

Ustreznost aktivnosti

Pri vrednotenju se je upoštevalo, da je bilo izvajanje aktivnosti usklajeno s členom 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Aktivnosti so bile večinoma namenjene uresničevanju ciljev „razvijanja kulturnih dejavnosti“ in „spodbujanja evropske razsežnosti kulture in evropske razsežnosti s pomočjo kulture“.

Izrecno sklicevanje na razvoj kulture in turizma ter na potrebo po aktiviranju velikih delov prebivalstva je prva vsebovala preambula Sklepa iz leta 1999. Ti sklicevanji sta bili pozneje okrepljeni z vključitvijo izrecnih meril v zvezi s „spodbujanjem sodelovanja državljanov“ in „dolgoročnim razvojem“ v Sklep iz leta 2006. Številne EPK so šle še dlje pri navajanju izrecnih družbenih in gospodarskih ciljev ali ciljev, povezanih s turizmom. Uvedba takih ciljev v aktivnosti EPK oblikuje in odseva širša gibanja v kulturni politiki.

Vendar vedno večji pomen teh ciljev spremlja razprava o ravnotežju med tem, ali je treba kulturo podpirati zaradi njej lastne vrednosti ali kot sredstvo za dosego oprijemljive in izračunljive donosnosti naložb.

Pomembnost EPK 2009

Pri vrednotenju sta se upoštevali motivacija mest, da se prijavijo za EPK, ter ustreznost njihovih ciljev glede na cilje aktivnosti in člena 167. Preučil se je tudi postopek, po katerem je bila motivacija EPK 2009 pretvorjena v niz delovnih ciljev in spremembe navedenih ciljev v razvojni fazi. Obe EPK sta si zastavili cilje aktivnosti in jih prilagodili svojemu ozadju in prednostim. Obe sta načrtovali različne kulturne programe in z njimi povezane dejavnosti (npr. komunikacija, prostovoljstvo, itd.), ki bi podpirali cilje „razvijanja kulturnih dejavnosti“, „spodbujanja evropske razsežnosti kulture in evropske razsežnosti s pomočjo kulture“ ter „podpiranja družbenega in gospodarskega razvoja s pomočjo kulture“.

Cilji in dejavnosti Linza so bili zelo pomembni za vse tri posebne cilje, predvsem za cilj razvijanja kulturnih dejavnosti. Iz praktični razlogov Vilna ni mogla v veliki meri izpolnjevati tretjega cilja, čeprav se je še naprej trudila za to, a je namesto tega izvajala dejavnosti, ki so predvsem pomembne za cilj „spodbujanje evropske razsežnosti“ in „razvijanje kulturnih dejavnosti“.

Uspešnost pri upravljanju

Upoštevala se je uspešnost pri upravljanju EPK, vključno z njihovimi organizacijskimi modeli, postopki za izbiro in izvajanjem kulturnih dejavnosti in dogodkov, komunikacijo in promocijo ter postopki za zbiranje sredstev.

Podobno kot vrednotenje EPK 2007 in 2008 tudi vrednotenje EPK 2009 poudarja, da je pomembno oblikovati ustrezno organizacijsko strukturo in ekipo z ustreznimi spretnostmi in znanji za izvajanje kulturnega programa, a to hkrati predstavlja izziv. Za to je potreben širši nabor spretnosti in znanj in zato prestrukturiranje ekipe, ki je pripravila prvotno prijavo. Treba je tudi uravnotežiti umetniške in politične interese ter zagotoviti, da obstoječe zainteresirane strani kot sodelujočega partnerja sprejmejo vsak nov mehanizem izvajanja. Po navadi je priporočljiva nova in neodvisna struktura, ki je skrbno prilagojena političnemu in kulturnemu ozadju mesta.

EPK 2009 ponazarjata te točke na različne načine. Linz je razvil učinkovito in uspešno strukturo upravljanja in tako pokazal, kako se lahko rešijo glavni izzivi. Izkušnja v Vilnipa so poudarja možne posledice, če navedeni izzivi niso rešeni v celoti. Vilna si je s težavo prizadevala za ustaljene in učinkovite ureditve, zaradi česar je imela težave pri kulturnem programu in celotnem dogodku EPK.

Ne glede na te težave ostaja naziv EPK zelo cenjen, saj nastajajo v okviru njega obsežni kulturni programi, prav tako pa ima tudi pomembne učinke. Mesta si močno prizadevajo za zagotovitev imenovanja in se že na stopnji prijave izrecno zavežejo glede finančnih virov. Vendar pa je treba zagotoviti, da EPK izpolnjujejo obveznosti, katerim so se zavezale na stopnji prijave. Obstaja namreč nevarnost, da v zelo težkih gospodarskih razmerah in kjer primanjkuje političnega soglasja, EPK težko konkurirajo drugim zahtevam glede javnega proračuna.

Uspešnost mehanizmov EPK na ravni EU

Najbolj se je upoštevala uspešnost izbirnih in finančnih postopkov ter postopkov za spremljanje, ki jih je izvajala Evropska komisija. Medtem ko sta bili navedeni EPK zelo zadovoljni z načinom delovanja evropskega izbirnega sveta, pa je prezgodaj za dejanske sklepe o uspešnosti, učinkovitosti in nepristranskosti navedenega postopka, saj je moral izbirni svet v njunem primeru samo predložiti mnenje o absolutnih prednostih vsake ponudbe, ne pa o njenih prednostih v primerjavi s konkurenčnimi kandidaturami, saj teh ni bilo. Sklep iz leta 1999 ni vseboval faze spremljanja.

Kot so pokazale EPK 2009 in druge, lahko razvojna faza predstavlja izziv, ko je prizadevanja pri prijavi treba pretvoriti v niz delovnih institucionalnih ureditev in verodostojen kulturni program. Medtem ko je Linzu uspelo pretvoriti svojo prijavo v uspešno EPK, je Vilna naletela na težave. Ker Sklep iz leta 1999 ni predvidel postopka spremljanja, Evropska komisija ni imela na voljo uradnih sredstev, s katerimi bi lahko ustrezno ukrepala. V primeru Vilne bi lahko postopek spremljanja (če bi bil na voljo) omogočil zgodnejše prepoznavanje in obravnavanje možnih težav. Postopek spremljanja, uveden s Sklepom 1622/2006/ES, ki je nadomestil Sklep 1419/1999/ES, predstavlja izboljšanje v primerjavi z ureditvami iz Sklepa 1419/1999/EC.

Merila za 1,5 milijona EUR sredstev EU za vsako EPK so bila jasna, upravni postopki pa so bili podobni postopkom drugih programov EU. Vse EPK so prejele sredstva iz programa EU Kultura za posebne projekte.

Medtem ko prispevek EU iz programa Kultura predstavlja zelo omejen prispevek k operativnemu proračunu vsake prestolnice, je imel projekt, sofinanciran s subvencijami Komisije kot del Vilne 2009, znaten učinek v smislu evropske dodane vrednosti in obiskovalcev.

Aktivnosti EPK zbujajo veliko zanimanje pri mestih, ki kandidirajo, in povzročijo znatne naložbe in znatno vložiti v kulturne programe ter na splošno v mesta, aktivnosti pa so zelo odmevne v medijih in javnosti. Vprašanje je, ali bi lahko s katerim koli drugim mehanizmom politike s primerljivimi finančnimi sredstvi EU in prizadevanji dosegli enak učinek.

Učinkovitost pri razvijanju kulturnih dejavnosti

Pri vrednotenju sta se upoštevala učinkovitost obeh EPK pri izvajanju njihovih kulturnih programov in njun vpliv na dolgoročni kulturni razvoj mesta.

Obe EPK 2009 sta želeli izkoristiti priložnost EPK za izboljšanje svoje prepoznavnosti prek kulture in kot kulturni mesti. Linz je že užival mednarodno prepoznavnost kot industrijsko mesto, a je želel postati prepoznaven tudi kot kulturno mesto (doma in v tujini), ki bi lahko konkuriralo Salzburgu in Dunaju, čeprav na drugem področju (tj. na področju sodobne in ne klasične kulture). Vilna je že bila uveljavljeno kulturno središče Litve, vendar je želela postati mednarodno poznana kot kulturna destinacija.

Obe EPK sta bili uspešni pri izvajanju kulturnih programov, ki so bili bolj obsežni kot bi bili, če mesti ne bi bili imenovani za EPK. V Linzu je bil ta program zelo obsežen. V Vilni je bil program iz proračunskih in političnih razlogov bolj skromen in manjši kot je bilo prvotno namenjeno. Obema je naziv EPK omogočil izvedbo večjih in bolj ambicioznih dogodkov, resničnih inovativnih projektov in novih nalog najrazličnejših kulturnih zvrsti. Obema je uspelo k sebi pri vabiti številne mednarodne umetnike. Medtem ko so kulturni izvajalci v obeh mestih poročali o povečani zmogljivosti in boljšemu sodelovanju s partnerji v drugih mestih in državah, je videti, da je Linzu uspelo dolgoročno narediti kulturno dogajanje bolj živahno. Med dogodkom samim je Linzu uspelo privabiti kar 3,5 milijona obiskovalcev.

Učinkovitost pri spodbujanju evropske razsežnosti kulture in evropske razsežnosti s pomočjo kulture

Sklep 1999 ne določa izrecno „evropske razsežnosti“, vendar nanjo gleda predvsem v okviru kulturnega sodelovanja, vključno s poudarjanjem Evropejcem skupnih umetnostnih gibanj in stilov, za katere je dalo mesto pobudo ali h katerim je pomembno prispevalo, in spodbujanjem dogodkov, ki vključujejo ljudi, dejavne v kulturi iz drugih mest držav članic, in vodijo k trajnemu kulturnemu sodelovanju, ter razvijati njihovo gibanje v Evropski uniji.

Merila „evropske razsežnosti“, določena v Sklepu za leto 2006, omogočajo interpretacijo za mesta. Ilustracije so mestom, ki kandidirajo, na voljo v navodilih, ki so na voljo na spletu od leta 2007. Posledično sta obe EPK leta 2009 dali svoji interpretaciji tej razsežnosti.

Obe EPK sta bili uspešni pri izvajanju dejavnosti, ki vsebujejo pomembne evropske umetnike. Čeprav že njuna redna kulturna ponudba vključuje pomembne mednarodne umetnike, predvsem Linz na primer v okviru festivalov Brucknerfest in Ars Electronica Festival, jima je naziv EPK omogočil privabiti še številne druge umetnike. Medtem ko je imela Vilna manj dogodkov, ki so vključevali pomembne evropske umetnike, kot Linz, so ti verjetno predstavljali večji delež njegovega kulturnega programa. Nasprotno pa je bilo dogodkov, ki so vključevali pomembne evropske umetnike, več v Linzu, vendar so bili manj pomembni v primerjavi z njegovim zelo obsežnim programom. Vendar pa cilj Linza ni bil organizirati številne uspešnice za mednarodne obiskovalce, temveč ponudba za vse dni v letu.

Kulturna programa obeh EPK sta vključevala večje število sodelovanj, koprodukcij in izmenjav kot bi jih brez oznake EPK. Linzu je to olajšalo dejstvo, da je bilo ključno osebje v izvajalski agenciji že izkušeno na področju izvajanja na mednarodnem kulturnem področju in tako dobro povezano z možnimi sodelavci.

Nobena od EPK 2009 ni namenila večjega pomena posebnim evropskim temam in vprašanjem. Obe sta poudarili vidike evropske zgodovine, identitete in kulturne dediščine, prisotne v mestu, a na drugačne načine. Vilna, mesto v državi, ki je nedavno pristopila k EU, je močno poudarila svojo dolgo evropsko zgodovino in kulturno dediščino. Linz pa se je odločil raziskati svojo vlogo v temnejšem poglavju evropske zgodovine: obdobje nacizma in (zdaj v občutno manjšem obsegu) judovska kulturna dediščina. To je bilo verjetno prvič, da je EPK raziskala takšno težko vprašanje na tak izrecen način.

Učinkovitost pri doseganju družabnih, gospodarskih in turističnih učinkov ter učinkov pri razvoju mest

Z vrednotenjem je bilo ugotovljeno, da sta bili obe EPK uspešni pri izvajanju kulturnih programov, ki so bili bolj obsežni kot bi bili, če mesti ne bi imeli oznake EPK, čeprav so bili ti v Vilni manj obsežni kot je bilo željeno. V obeh mestih je kulturni program dopolnil program infrastrukturne naložbe, financiran iz drugih virov (v primeru Vilne iz strukturnih skladov), čeprav je dobil v primeru Linza večji zagon z oznako EPK. Linz je z oznako EPK znatno okrepil gospodarstvo mesta, turizem, izboljšal svojo notranjo in zunanjo podobo ter povečal udeležbo kulturnih dejavnostih. Podatki Linza kažejo na primer 10 % povečanje števila prenočitev v primerjavi z letom 2008. Nasprotno pa je manj verjetno, da si je Vilna z oznako EPK zagotovila pomembne gospodarske ali družbene učinke.

Trajnost

Nazadnje sta se pri vrednotenju upoštevala trajnost dejavnosti EPK ter njihov vpliv na kulturno upravljanje in dolgoročni razvoj njihovih mest.

V Linzu se tudi po koncu leta, za katero je bil podeljen naziv, nadaljujejo številne kulturne dejavnosti, ki so bile začete v omenjenem letu, vendar razumljivo ne v znesku 40 milijonov EUR, vloženih v letu naziva. Vseeno pa je mogoče reči, da je zaradi oznake EPK kulturno dogajanje v Linzu obsežnejše in bolj živahno. V Vilni je relativno malo dejavnosti, ki se nadaljujejo, prav tako je malo dokazov o obsežnejšem in bolj živahnem kulturnem dogajanju.

Obe EPK 2009 sta izvajali kulturne dejavnosti, ki so omogočile organizacijo boljših in bolj ambicioznih dogodkov ter mednarodno sodelovanje. V Linzu so omenjene dejavnosti bolj razširjene. Na podlagi oznake EPK je v Linzu okrepljeno upravljanje in partnersko sodelovanje, ki predstavljata potencial za nadaljnji pozitivni razvoj kulturnega področja mesta.

Trenutno je prezgodaj za vrednotenje trajnosti gospodarskih in turističnih učinkov.

GLAVNA PRIPOROčILA ZUNANJEGA OCENJEVALCA IN OPOMBE KOMISIJE

Komisija se strinja s splošnim bistvom priporočil ocenjevalca, ki so zelo podobna priporočilom, izdanim po vrednotenju EPK 2007−2008.

Uspešnost pri upravljanju

Komisija se strinja, da priporoči vsem EPK, da naročijo oceno učinka svojih kulturnih programov in s tem povezanih dejavnosti.

Uspešnost mehanizmov EPK na ravni EU

Komisija se strinja, da se mora pri prihodnjih vrednotenjih upoštevati:

- uspešnost, učinkovitost in nepristranskost postopkov izbire in spremljanja, uvedenih s Sklepom iz leta 2006, kot tudi njihove učinke na kakovost dogodka;

- stalno vrednost „blagovne znamke“ EPK, kot jo vidijo nosilci naziva in širši svet (mediji, organi s kulturnega področja in javnost); če se zdi, da se vrednost blagovne znamke zmanjšuje, naj Komisija razišče alternativne pristope in primerja njihove primerljive prednosti s prednostmi EPK.

Učinkovitost pri doseganju gospodarskih in turističnih učinkov ter učinkov pri razvoju mest in pri podpiranju družbenega razvoja s pomočjo kulture

Evropska komisija se strinja, da bo s pomočjo prihodnjih razprav ugotovila, do kolikšne mere se zasnova EPK za dolgoročni razvoj (in kultura na splošno) lahko (še naprej) uporablja za spodbujanje in bi jo bilo treba uporabljati za spodbujanje:

- obnove mest in gospodarskega razvoja ali bi se bilo treba vrniti k pristopu, na podlagi katerega je kultura bolj sama sebi namen;

- resnične družbene obnove mest in doseganja vseh državljanov, ne pa samo večjih kulturnih možnosti za sedanje občinstvo;

- ali ohranitve prilagodljivosti mest za vzpostavitev lastnega ravnotežja.

Trajnost

- Evropska komisija se strinja z nadaljevanjem iskanja načinov spodbujanja trajnosti učinka EPK, ki temelji na dosedanjih izkušnjah.

SKLEPI KOMISIJE

Komisija ugotavlja, da ostaja naziv EPK zelo cenjen, saj nastajajo v okviru njega obsežni kulturni programi, prav tako pa ima tudi pomembne učinke. Naziv EU in finančni prispevek imata velik učinek finančnega zvoda, kar omogoča stroškovno učinkovito in uspešno pobudo.

Komisija se pridružuje splošni oceni ocenjevalca in sprejema njegova priporočila iz zgornjega oddelka.

Komisija opaža, da večina EPK že ima sheme vrednotenja za svoj celoten kulturni program ali njegove dele, in bo priporočila izvedbo splošnih vrednotenj na lokalni ravni. Komisija je za spodbujanje širjenja dobrih praks preko programa EU Kultura podprla politično skupino, v kateri se obsežen model vrednotenja, ki ga je razvil Liverpool za leto 2008, še naprej prilagaja potrebam prihodnjih EPK[9]. Navodila Komisije za mesta, ki kandidirajo, so bila posodobljena, da vključujejo oddelek o vrednotenju. Za obeleženje 25-letne obletnice EPK je Komisija marca 2010 organizirala konferenco, ki se je osredotočila na zapuščino in vrednotenje dogodka. Povzetek razprav je na voljo na spletni strani Komisije.

Glede priporočila, da bi morala prihodnja vrednotenja preučiti učinkovitost mehanizmov EPK, določenih s Sklepom 2006 in priporočila, da bi se moralo s prihodnjimi razpravami raziskati različne vloge naziva, je Komisija začela z vrednotenjem novih ureditev, ki bo končano proti koncu leta 2010. Prav tako se jeseni 2010 začenja spletno javno posvetovanje. Oboje bo vključeno v pripravo predloga Komisije pobude za po letu 2019, s čimer se bo skušalo zagotoviti, da bo pobuda ostala čim bolj privlačna, pomembna in učinkovita. O teh vprašanjih se je razpravljalo tudi na zgoraj omenjeni konferenci ob 25-letni obletnici.

Glede trajnosti je zagotovitev dolgoročnih učinkov dogodka že enoq od meril iz Sklepa 2006 in bo še naprej ključnega pomena pri obravnavanju podaljšanja pobude. Komisija v svojih dokumentih že poudarja pomembnost vključitve dogodka v dolgoročno strategijo kulturne politike, informativne sestanke in druge konference, s čimer bo tudi nadaljevala.

[1] UL L304 z dne 3. novembra 2006

[2] Naknadno vrednotenje evropskih prestolnic kulture za leti 2007 in 2008; študija, pripravljena za Evropsko komisijo, ECOTEC Research and Consulting; 2009.

[3] Naziv „Evropska prestolnica kulture“ je bil oblikovan, da bi pomagal tesneje povezati evropske državljane. Glej Resolucijo ministrov za kulturo o letni organizaciji „Evropskega mesta kulture“ z dne 13.6.1985 http://eur-ex.europa.eu/Notice.do?mode=dbl&lang=en&lng1=en,en&lng2=da,de,el,en,es,fr,it,nl,&val=117538:cs&page=1&hwords=

[4] Sklepi ministrov za kulturo z zasedanja Sveta z dne 18. maja 1992 v zvezi z izbiro evropskih mest kulture po letu 1996 in v zvezi s „mesecem kulture“ http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:41992X0616:EN:HTML

[5] Sklep 1419/1999/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2005 do 2019 (UL L 166 z dne 1.7.1999, str. 1). Sklep, spremenjen s Sklepom 649/2005/ES (UL L 117 z dne 4.5.2005, str. 20) http://www.europa.eu/eur-lex/pri/en/oj/dat/1999/l_166/l_16619990701en00010005.pdf http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/en/oj/2005/l_117/l_11720050504en00200021.pdf

[6] Sklep 1622/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2007 do 2019 (UL L 304, 3.11.2006, str. 1). http://eur-lex.europa.eu/JOHtml.do?uri=OJ:L:2006:304:SOM:EN:HTML

[7] Sklep št. 1855/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi programa Kultura (2007–2013) (UL L 372, 27.12.2006, str. 1). Ref. niz 1.3.

[8] Okvirno naročilo za ocenjevanje, storitve, povezane z ocenjevanjem, in podporo oceni vpliva št. EAC/03/06.

[9] http://www.liv.ac.uk/impacts08/