7.6.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 166/45 |
Predhodno mnenje Odbora regij – Prihodnost Evropskega socialnega sklada po letu 2013
2011/C 166/08
ODBOR REGIJ
— |
močno priporoča, naj Evropski socialni sklad (ESS) ohrani svojo značilnost strukturnega sklada, in izraža željo, da bi bila pri pripravi in izvajanju medsektorskih operativnih programov, tudi tistih, ki se navezujejo na sodelovanje, okrepljena ozemeljska razsežnost; |
— |
z zanimanjem ugotavlja, da je v petem poročilu o koheziji omenjen inovacijski potencial lokalnih pobud, in podpira zamisel, da bi bil ESS pomemben del modela lokalnega razvoja, ki ga predlaga poročilo; |
— |
meni, da morajo biti glavni cilji ESS še naprej izboljševanje možnosti vključevanja na trg dela na podlagi zaposlovanja in učinkovitega delovanja trgov dela, usposabljanje in povečevanje človeškega kapitala, pomoč zaposlenim, da ne bi izgubili zaposlitve, ter podpiranje inovativnosti, podjetništva in reform na področju izobraževanja in usposabljanja; |
— |
izrecno poudarja, da mora ESS še naprej namenjati velik poudarek medsektorskim prednostnim nalogam, kot sta vključevanje prikrajšanih posameznikov in skupin v družbo ter boj proti diskriminaciji na podlagi spola in starosti, ob čemer je treba namenjati pozornost zlasti cilju enakosti spolov v smislu enakih možnosti in enakega obravnavanja pri zaposlovanju in plačilu za ženske, ter ta cilj krepiti; |
— |
meni, da so instrumenti varstva in podpore dohodkom lahko področje delovanja ESS, če so povezani z izvajanjem ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Ugotavlja namreč, da mora zagotavljanje ukrepov za blažitev socialnih šokov ostati v pristojnosti držav članic, saj bi dopustnost takih ukrepov lahko ESS odvrnila od njegovih namenov in omejila njegovo učinkovitost s tem, da bi se sklad usmerjal k nujnim ukrepom, ne pa ukrepom v okviru dolgoročnejše perspektive; |
— |
opozarja na kritičen položaj romskih skupnosti, ki se soočajo ne samo s socialno in ekonomsko izključenostjo, ampak tudi s prostorsko segregacijo in življenjskimi razmerami, ki so pod normalnimi standardi; to stanje je treba odpraviti s pomočjo evropskih instrumentov, ki se izvajajo na lokalni in regionalni ravni. |
Poročevalka |
Catiuscia MARINI (IT/PES), predsednica dežele Umbrije |
I. SPLOŠNE UGOTOVITVE
ODBOR REGIJ
Identiteta, namen in legitimnost kohezijske politike po letu 2013
1. |
podpira zamisel, ki jo je navedla Evropska komisija v petem poročilu o koheziji, (1) o kohezijski politiki za vse evropske regije za pospeševanje skladnega razvoja Unije in pomoč manj razvitim regijam, da ujamejo korak z razvojem, in ki jim namenja večji del sredstev. Ta politika pa naj bi tudi podpirala konkurenčnost razvitih regij ter preprečevala t. i. pristope „vsak zase“, ki z uveljavljanjem interesov svojega ozemlja ali države lahko povzročajo negativne učinke v škodo drugih; |
2. |
zato meni, da je nujna ozemeljsko opredeljena strategija, ki se kaže kot nujno dopolnilo enotnega trga, tudi za preprečevanje morebitnih učinkov povečevanja ozemeljskih neravnovesij. Ta strategija naj bi si prizadevala tako za cilje gospodarskega razvoja kot tudi vključevanja v družbo. Odbor nadalje meni, da je treba zagotavljati skladnost in povezovanje med različnimi cilji kohezijske politike, namesto da bi jih spodbujali ločeno, čeprav je treba med različnimi posegi ohranjati jasno in izrecno razlikovanje; |
3. |
izraža željo, da bi kohezijska politika svojo legitimnost in prepoznavnost v očeh evropskih državljanov vedno bolj uveljavljala z doseganjem merljivih rezultatov, ob polnem uresničevanju načela odgovornosti in ob izogibanju birokratsko vnaprej pripravljenim pristopom na podlagi „enakega kopita za vse“, da pa bi puščala dovolj prostora za procese učenja na lokalni ravni in izvajanje v skladu s posebnostmi posameznega ozemlja ter uresničevanjem teritorialne kohezije, novega političnega cilja, ki ga opredeljuje Lizbonska pogodba; (2) |
4. |
meni, da je za zagotovitev smiselnih ukrepov temeljnega pomena razporediti znaten obseg finančnih sredstev, da bi dosegli minimalno razpoložljivost tudi v regijah, ki ne zaostajajo nujno v razvoju z vidika statističnih povprečij, ki pa se kljub temu zaradi obstoječih žepov revščine in nerazvitosti pogosto srečujejo z vprašanji notranje kohezije; |
5. |
poziva, naj se Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji vključi v proračun Unije, zlasti da bi sredstva aktivirali hitreje. |
II. POLITIČNA PRIPOROČILA
ODBOR REGIJ
Kohezijska politika in cilji strategije Evropa 2020
6. |
meni, da je treba zagotoviti usklajenost in doslednost kohezijske politike in strategije Evropa 2020 ter določiti področja, ki jih je treba neposredno podpreti. Določiti je treba tudi vzajemnosti in komplementarnosti, ob ohranjanju avtonomije kohezijske politike v skladu z določbami Pogodbe, (3) obenem pa ovrednotiti mehanizme, s katerimi lahko prispeva k uspehu strategije Evropa 2020; |
7. |
odločno poudarja, da je za uresničevanje teh ciljev temeljnega pomena vloga regionalnih in lokalnih oblasti, ki so najustreznejša raven za opredelitev in izvajanje politik Skupnosti, v skladu z dolgoročno strategijo za spopadanje s premajhno uporabo sredstev in socialno izključenostjo na nekaterih območjih z ustreznimi posebnimi ukrepi in upravljanjem na več ravneh; |
8. |
zavrača vsakršno možnost ponovne nacionalizacije kohezijske politike kot tudi možnost sektorske koncentracije, ki se ne zdita primerni, da bi ponujali dosledno in funkcionalno podporo za strategijo Evropa 2020, in sta obenem v nasprotju z ozemeljsko razsežnostjo in upravljanjem na več ravneh. Slednje pooseblja pozitivne vrednote boljšega upravljanja, ki jih doslej uresničuje kohezijska politika in ki imajo svojo podlago v Pogodbi. Izboljšanje gospodarskega upravljanja, združeno s krepitvijo evropske kohezije, bi odločilno prispevalo k premagovanju gospodarske krize. (4) |
ODBOR REGIJ
Vloga Evropskega socialnega sklada v okviru kohezijske politike
9. |
meni, da je nujno, da ESS še naprej uresničuje svoje cilje, kot so navedeni zgoraj, v okviru evropske kohezijske politike, torej v skladu s čimbolj doslednimi in integriranimi programskimi shemami, s potrebno pozornostjo do ozemeljske razsežnosti. Da bi dosegli čim boljše rezultate, morajo biti zlasti ukrepi za usposabljanje človeškega kapitala vključeni v širšo razvojno politiko in povezani z njo; |
10. |
opozarja, da je gospodarska kriza še bolj okrepila vlogo Evropskega socialnega sklada kot nepogrešljivega orodja za podporo prilagajanju delavcev in podjetij spreminjajočim se razmeram gospodarske konjunkture in trgov, ter za zaščito dohodkov tistih, ki jih je prizadela kriza, in zato poudarja pomen nadaljnjega uresničevanja teh ciljev. Opozarja tudi na koncept Evropskega parlamenta (5) – ki ga Odbor podpira in ga je poudaril v svojem mnenju o prihodnosti kohezijske politike (6) – o evropski kohezijski strategiji, usmerjeni k zaposlovanju in vključevanju v družbo, in o ključni vlogi Evropskega socialnega sklada pri spodbujanju zaposljivosti in v boju proti revščini. Ta vloga je zaradi trenutne gospodarske krize še toliko pomembnejša in nujnejša. Večletna zasnovanost ESS se je izkazala za neprecenljivo pri zagotavljanju nujno potrebne stabilnosti tako za lokalno prebivalstvo kot za nosilce projektov, zlasti v obdobju, ko se lokalne oblasti soočajo s proračunskimi omejitvami. |
ODBOR REGIJ
Dodana vrednost ESS v primerjavi z drugimi nacionalnimi finančnimi instrumenti
11. |
močno priporoča, naj ESS ohrani svojo značilnost strukturnega sklada, in poudarja, da je to v evropskem okviru že stalnica ukrepov Skupnosti, na podlagi katerih lahko različne države – kljub različnim zakonskim in finančnim ureditvam – v okviru delovanja ESS izvajajo dodatne ukrepe, ki jih nacionalne ureditve običajno ne zajemajo, ali pa vsaj ne v zadostni meri. Izraža željo, da bi bila pri pripravi in izvajanju medsektorskih operativnih programov, tudi tistih, ki se navezujejo na sodelovanje, okrepljena ozemeljska razsežnost; |
12. |
poudarja, da so pomembni in posebni dodatni prispevki naslednji:
|
13. |
poudarja tudi pomen možnosti delovanja v večletnem programskem okviru s posledično zanesljivostjo virov in programskih referenc. |
ODBOR REGIJ
Prednostne naloge ESS v okviru strategije Evropa 2020
14. |
poudarja, da ESS prispeva k vsem trem prednostnim področjem, ki jih opredeljuje strategija Evropa 2020 (7), še zlasti k področjema pametne in vključujoče rasti. Glede petih količinsko opredeljenih ciljev si sklad neposredno prizadeva za povečanje stopnje zaposlenosti na 75 %, kot tudi – čeprav manj neposredno – za zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja in splošno znižanje stopnje revščine z okrepitvijo politik vključevanja v družbo (8). ESS bo prispeval k uresničevanju naslednjih „integriranih smernic strategije Evropa 2020“, ki jih je opredelil Evropski svet (9):
|
15. |
zlasti izraža zaskrbljenost zaradi zaostrovanja pojavov izključenosti iz družbe, še posebej priseljencev, zmanjševanja gospodarske vrednosti dela in posledično vse pogostejšega pojava tako imenovanih revnih zaposlenih; opozarja na povečano tveganje brezposelnosti in s tem revščine, ki so mu izpostavljeni delavci, starejši od petdeset let, manj možnosti za zaposlitev invalidov, povečevanje neenakosti v delitvi dohodkov in sočasno širjenje relativne in absolutne revščine. Meni, da zaostrovanje razmer gospodarskega pomanjkanja omejuje dostop do ne samo materialnih, ampak tudi kulturnih in družbenih možnosti, ki so temeljni vir za razvoj in uresničevanje celotnega potenciala posameznika. V zvezi s tem zahteva odločno zavezo ESS, tudi v skladu z vodilnima pobudama strategije Evropa 2020, Programom za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta ter Evropsko platformo proti revščini; |
16. |
opozarja na kritičen položaj romskih skupnosti, ki se soočajo ne samo s socialno in ekonomsko izključenostjo, ampak tudi s prostorsko segregacijo in življenjskimi razmerami, ki so pod normalnimi standardi; to stanje je treba odpraviti s pomočjo evropskih instrumentov, ki se izvajajo na lokalni in regionalni ravni; |
17. |
poudarja, da bo ESS na podlagi izkušenj, pridobljenih v sedanjem programskem obdobju 2007–2013 s posebnim poudarkom na ukrepih v zvezi s spodbujanjem vključevanja v družbo v okviru regionalnih operativnih programov in dobrih praks pri izvajanju pobud EU, lahko tudi odločilno prispeval v okviru „vključujoče rasti“ kot prednostne naloge strategije Evropa 2020; (10) z zanimanjem ugotavlja, da je v petem poročilu o koheziji omenjen inovacijski potencial lokalnih pobud, in podpira zamisel, da bi bil ESS pomemben del modela lokalnega razvoja, ki ga predlaga peto poročilo o koheziji. Smiselno bi bilo razmisliti o možnosti razširjene uporabe pristopov, ki potekajo popolnoma „od spodaj navzgor“, med katerimi bi lahko imel ESS ključno vlogo, pri čemer bi se lahko zgledovali na primer po modelu Leader za programe za razvoj podeželja; |
18. |
meni, da morajo biti glavni cilji ESS še naprej izboljševanje možnosti vključevanja na trg dela na podlagi zaposlovanja in učinkovitega delovanja trgov dela, usposabljanje in povečevanje človeškega kapitala, pomoč zaposlenim, da ne bi izgubili zaposlitve, ter podpiranje inovativnosti, podjetništva in reform na področju izobraževanja in usposabljanja; |
19. |
priznava potrebo po oblikovanju usklajenega sistema služb za zaposlovanje, usposabljanje, podporo dohodkom ter storitev za poravnave, ki naj – v skladu z evropskimi načeli prožne varnosti – hkrati upoštevajo zahteve po prožnosti, ki jih zahteva trg, ter zahteve po varnosti in zaposljivosti, ki jih potrebujejo delavci; |
20. |
izrecno poudarja, da mora ESS še naprej namenjati velik poudarek medsektorskim prednostnim nalogam, kot sta vključevanje prikrajšanih posameznikov in skupin v družbo ter boj proti diskriminaciji na podlagi spola in starosti, ob čemer je treba namenjati pozornost zlasti cilju enakosti spolov v smislu enakih možnosti in enakega obravnavanja pri zaposlovanju in plačilu za ženske, ter ta cilj krepiti. V zvezi s tem pozdravlja in podpira stališče Evropskega parlamenta, v skladu s katerim velja, da je treba namenjati veliko prednost zelenim delovnim mestom za ženske v okviru ESS. Sprejema zamisel o upoštevanju načela enakosti spolov pri pripravi proračuna ESS in tudi pri načrtih za obnovo in programih strukturnega prilagajanja, da se zagotovi, da bi ti programi pravično privabljali in vključevali ženske; (11) |
21. |
med drugim ugotavlja, da družba ne zagotavlja potrebnih sredstev za ponovno vključitev žensk na trg dela po porodu in zato meni, da ima ESS ključno vlogo pri ustvarjanju možnosti za ponovno vključitev na trg dela za tiste, ki so ga zapustili zaradi vzgoje otrok ali oskrbe družinskih članov; |
22. |
priznava, da so v skladu z načelom subsidiarnosti teritorialni pakti – o katerih se bo še treba pogajati med državami članicami in njihovimi regijami ter Komisijo glede strategije razvoja, predstavljene v nacionalnih programih reform – orodje za zagotavljanje prispevka kohezijske politike k izvajanju ciljev strategije Evropa 2020. S pomočjo teh paktov bi bilo mogoče na temelju skupnega strateškega okvira in tudi s sporazumi pogodbene narave določiti prednostne naloge naložb, porazdelitev sredstev EU in različnih udeleženih ravni upravljanja (nacionalnih, regionalnih in lokalnih) med sektorji in prednostnimi programi, dogovorjene pogoje in cilje, ki jih je treba doseči. Pakti bi se morali opirati na načelo pogojevanja kot merila predhodnega in naknadnega ocenjevanja upravičenosti financiranja posameznih ukrepov; |
23. |
meni, da bi bilo za usklajeno, enotno in celostno spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije koristno razširiti področje uporabe paktov še na druge politike in instrumente financiranja EU, s čimer bi izboljšali zmogljivost načrtovanja in poznavanje prednostnih nalog vsakega območja; |
24. |
opozarja na evropske strategijo za zaposlovanje in poudarja ključno vlogo ESS kot orodja za ustvarjanje pogojev za njeno izvajanje. |
ODBOR REGIJ
Geografska in tematska koncentracija Evropskega socialnega sklada
25. |
poudarja, da je od vseh strukturnih skladov ESS edini, ki je neposredno namenjen državljanom: mladim, brezposelnim, delavcem, starejšim in posameznikom, ki jim grozi socialna izključenost. Zato je bistveno, da so ukrepi, ki jih podpira, izvedljivi na celotnem ozemlju Unije, ne glede na to, kje živijo osebe, ki jim ti koristijo. Obseg pomoči je odvisen od:
|
26. |
zavrača logiko neselektivnega financiranja in poziva, da je treba namenjati pozornost področjem, ki so prednostnega pomena za razvoj, po drugi strani pa ukrepom za pomoč ranljivim ljudem, in torej tako namenjati posebno pozornost področjema prilagodljivosti in zaposljivosti v povezavi s cilji EU na področju trajnostnega razvoja, in določiti področja inovativnosti, možnosti za preusmeritev, smernice za ukrepe, vključno z zelenimi delovnimi mesti, na podlagi skrbnih, natančnih in razčlenjenih analiz potreb in novih sposobnosti predvidevanja uprav; |
27. |
meni, da so instrumenti varstva in podpore dohodkom lahko področje delovanja ESS, če so povezani z izvajanjem ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Ugotavlja namreč, da mora zagotavljanje ukrepov za blažitev socialnih šokov ostati v pristojnosti držav članic, saj bi dopustnost takih ukrepov lahko ESS odvrnila od njegovih namenov in omejila njegovo učinkovitost s tem, da bi se sklad usmerjal k nujnim ukrepom, ne pa ukrepom v okviru dolgoročnejše perspektive. Poleg tega opozarja, da je treba iz sredstev ESS sofinancirati projekte držav članic za reševanje nujnih problemov zaposlovanja, v kolikor ti projekti trajno prispevajo k uresničitvi sedme, osme in desete integrirane smernice strategije Evropa 2020; |
28. |
poudarja, da bo treba načelo subsidiarnosti ustrezno upoštevati pri opredelitvi tematske in geografske koncentracije ESS, vendar obžaluje, da se v nekaterih državah članicah ESS izvaja samo v okviru nacionalnih programov, pri čemer ukrepi regionalne razlike upoštevajo bolj malo ali pa sploh ne. Spoštovanje tega načela namreč omogoča upoštevanje dejanskih potreb udeležencev in ozemelj, ki so tako bistvenega pomena za učinkovito načrtovanje ukrepov. Zato na podlagi izkušenj in z vidika ozemeljskega ovrednotenja latentnih razvojnih možnosti priporoča, naj se področje delovanja prihodnjega ESS oblikuje tako, da bo puščalo več prostora za prožnost kot v preteklosti, da bi tako lahko ESS bolje uresničeval svoje cilje tudi na podlagi strategije Evropa 2020; |
29. |
še zlasti poudarja, da je prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2, ki ga napoveduje strategija Evropa 2020, možen le z izvajanjem sistematičnih ukrepov, katerih cilj je širjenje inovativnosti v gospodarstvu in spodbujanje razširjanja rezultatov raziskav in inovacij v podjetja in na območja, z množitvijo kanalov prenosa tehnologije z univerz in raziskovalnih središč v podjetja. Ukrepi naj bi zajemali tudi podiplomsko usposabljanje raziskovalcev, da bi okrepili konkurenčnost lokalnih proizvodnih sistemov. |
ODBOR REGIJ
Komplementarnost in sinergije z drugimi skladi, zlasti z ESRR
30. |
opozarja na zamisel, že prej izraženo v mnenju o prispevku kohezijske politike k strategiji Evropa 2020, in sicer glede potrebe po tesnejšem sodelovanju med skladi, ki so strogo ozemeljski, kot sta ESS in Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), da bi tako ustvarili nove možnosti za zaposlovanje in razvijali zaposljivost z izobraževanjem in usposabljanjem. Meni, da je skupni strateški okvir, določen v petem poročilu o koheziji, glavna podlaga za združevanje skladov ob skupnih ciljih ter usmerjanje k povezanemu delovanju različnih skladov Skupnosti in za prilagajanje ciljem strategije Evropa 2020; |
31. |
meni tudi, da je teritorialni pakt, izraz načela partnerstva, uporabno orodje za krepitev te enotnosti na ravni posameznih držav članic ter na lokalni in regionalni ravni; |
32. |
poudarja, da usmerjenost Evropskega socialnega sklada k človeškim virom jasno kaže skupne in komplementarne vidike tako z ESRR kot z Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP), in da bi optimalno sinergijo lahko dosegli z enotnim načrtovanjem in zelo usklajenim upravljanjem, ob upoštevanju avtonomije teh skladov, prepoznavanju njihovih posebnosti in opredelitve minimalnih stopenj za dodeljevanje sredstev za vsak sklad – na ravni EU –, da bi zagotovili sprejemljivo in razumno ravnovesje med sredstvi, ki so jim dodeljena. Komisija bi morala spodbujati države članice, da se iz obstoječih najboljših praks učijo, kako povezovati možnosti ESRR in ESS na lokalni ravni. Zgled za to je skupni odbor za upravljanje programov za ESRR in ESS. Ta pristop je pripomogel h kar največji okrepitvi vpliva ESRR in ESS na terenu ter k spodbujanju njunega medsebojnega dopolnjevanja; |
33. |
priporoča, da se v okviru sprememb v zvezi z upravičenimi (in neupravičenimi) stroški posameznih skladov preverijo pravila v zvezi z navzkrižnim financiranjem, da bi ga poenostavili tako za upravičence kot za organe, pristojne za njegovo izvajanje; |
34. |
prav tako meni, da je močnejše poudarjanje rezultatov skupaj s krepitvijo ozemeljske razsežnosti, učinkovitejšimi dejavnostmi komuniciranja in močnejšo povezavo z integriranim regionalnim načrtovanjem učinkovito orodje za izboljšanje prepoznavnosti ESS v očeh evropskih državljanov in njegovega vpliva na različne družbene in gospodarske sisteme. Odbor predlaga, da se medsebojno dopolnjevanje ESS in ESRR spodbuja z metodami pametnega komuniciranja na lokalni ravni, na primer tako, da komunikacijske strategije za ESRR in ESS ureja en sam organ. Na tak način je bilo mogoče partnerjem v nekaterih regijah ponazoriti koristi strategij programa, ki imajo skupne cilje, čeprav so bili ukrepi različno usmerjeni. |
ODBOR REGIJ
Poenostavitev sistema upravljanja in njegova usmeritev k rezultatom
35. |
meni, da bo moral biti sistem upravljanja in nadzora manj odvisen od zahtev po upoštevanju formalnih postopkov (formalne skladnosti) in ciljev črpanja virov ter se bolj usmerjati h ključnim vidikom: preverjanju dejanskih rezultatov in spoštovanju časovne razporeditve uresničevanja, ob spodbujanju ocene vpliva financiranih ukrepov na podlagi nasprotnih dejstev, da bi tako ugotovili, kaj zares deluje in kaj ne; |
36. |
meni, da je za ESS po letu 2013 treba nadaljevati s procesom poenostavitve izvajanja ukrepov, ki se sofinancirajo v okviru operativnih programov. Ta proces se je začel v okviru sedanjega programskega obdobja z uvedbo upravičenih stroškov v skladu s čl. 11(3) b) Uredbe (ES) št. 1081/2006 (posredni stroški, navedeni na osnovi pavšala, fiksni stroški, izračunani z uporabo standardnih tabel stroškov na enoto, pavšalni zneski), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 396/2009. Cilj je izboljšati in okrepiti poenostavitev postopkov za upravljanje in nadzor poslov z namenom racionalizacije in zmanjšanja birokratskih in upravnih bremen za upravičence do sredstev ESS in organe, odgovorne za upravljanje. Učinkovitejšo uporabo ESS bo lahko spodbujalo še posebej sprejetje postopkov za nadzor, namenjenih ocenjevanju dejavnosti – v smislu količinskih in kakovostnih rezultatov – sofinanciranih kot neposredna posledica že omenjene uvedbe upravičenih stroškov (fiksni stroški, izračunani z uporabo standardnih tabel stroškov na enoto, pavšalni zneski); |
37. |
prav tako meni, da je učinek ukrepov, ki jih financira ESS, težje merljiv kot druge vrste ukrepov, in zato meni, da je koristno razviti in uporabljati kazalnike uspešnosti, ki bi omogočali boljše spremljanje učinkov dejavnosti, ki jih financira ESS, ne samo v finančnem smislu, ampak predvsem z vidika izboljšanja življenjskih in delovnih razmer ljudi, ki imajo od teh dejavnosti neposredno korist. Kazalniki morajo biti jasno opredeljeni, lahko merljivi in določljivi ter uporabljeni enotno; |
38. |
se v tem okviru sklicuje na mnenje Odbora regij o merjenju napredka preko meja BDP, (12) ki je poudarilo, da je treba BDP nujno dopolniti z merili, ki zajemajo gospodarske, družbene in okoljske vidike, ustvariti globalni okoljski indeks in izvesti družbeno raziskavo, usklajeno na evropski, nacionalni in regionalni ravni. (13) Poudarja, da mora izbira teh kazalnikov in njihove vsebine temeljiti na širokem sodelovanju lokalnih in regionalnih skupnosti, držav članic in EU, v procesu razprave od spodaj navzgor, ki naj z združevanjem omogoči doseganje ciljev in zagotavlja legitimnost političnemu delovanju EU tako, da bi se državljani v večji meri vključevali v prizadevanja za izhod iz krize ter za ohranjanje okolja in kakovosti življenja; |
39. |
meni tudi, da so ocene – tako kvantitativne kot kvalitativne – v zvezi z ukrepi usmerjanja, ki se izvajajo z neposrednimi anketami, ne pa posredno na podlagi upravnih informacij, dobra praksa, ki jo kaže okrepiti; |
40. |
poudarja, da so ocene usmerjanja nasploh pomagale razumeti učinkovitost v smislu zaposlovanja, doseženega z ukrepi usposabljanja v obdobju šestih mesecev do enega leta, in so v posebnih primerih zelo jasno pokazale pomen celostnih poti usposabljanja in/ali raziskav z neposrednimi izkušnjami v podjetjih ali raziskovalnih središčih; |
41. |
ugotavlja povečano preglednost pri izvajanju programov Skupnosti, vendar v pomembni meri tudi pogosto nepotrebne obremenitve, ki povzročajo visoke upravne stroške in zamude pri izvajanju programov; |
42. |
zato priporoča, naj postopki nadzora ne bi bili takšni, da bi zmanjševali učinkovitost programov, in naj bodo upravna bremena skladna s potrebo po racionalnem in učinkovitem izvajanju programov, ob hkratnem zagotavljanju dobrega in pravilnega upravljanja s pomočjo jasnih in preprostih pravil, ki ne dopuščajo različnih in nasprotujočih si razlag, v skladu z merili sorazmernosti in ugodnega celotnega razmerja med stroški in koristmi glede na začrtane cilje; |
43. |
meni, da je treba okrepiti odgovornost organov upravljanja pri opredelitvi ustreznih postopkov v skladu z različnimi nacionalnimi in regionalnimi ureditvami, ob zmanjšanju stopenj nadzora, ki objektivno težijo k znatnemu podaljševanju tehnično-upravnih postopkov in povečujejo bremena za upravičence. |
V Bruslju, 1. aprila 2011
Predsednica Odbora regij
Mercedes BRESSO
(1) V zvezi s tem velja opozoriti na mnenje Odbora regij o petem poročilu o koheziji, poročevalec M. Delebarre, CdR 369/2010.
(2) V zvezi s tem velja opozoriti na mnenje Odbora regij o zeleni knjigi o teritorialni koheziji, poročevalec Jean-Yves Le Drian, CDR 274/2008.
(3) Členi od 174 do 178 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
(4) Glej belo knjigo Odbora regij o upravljanju na več ravneh, junij 2009, CONST-IV-020.
(5) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. oktobra 2010 o prihodnosti Evropskega socialnega sklada.
(6) Prihodnost kohezijske politike, poročevalec Michael Schneider, CdR 210/2009.
(7) Sporočilo Komisije Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast, COM(2010) 2020 konč.
(8) Prispeval bi lahko tudi k povečanju deleža mladih z visokošolsko izobrazbo v starostni skupini 30–34 let (z izboljšanjem kakovosti vseživljenjskega učenja na vseh ravneh in s spodbujanjem vključevanja v terciarno izobraževanje).
(9) Priporočilo za priporočilo Sveta o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije, I. del integriranih smernic strategije Evropa 2020, SEC(2010) 488 konč.
(10) Eden od primerov poskusne uporabe strategije Evropa 2020 na lokalni ravni je zelena knjiga Lacij 2020 (Lazio 2020), ki se opira na evropske in nacionalne politike ter na lokalni ravni udejanja filozofijo Evrope 2020 kot strategije za krepitev trga dela, ki upošteva regionalne posebnosti, središča za usposabljanje in poklice, ki prevladujejo v regiji.
(11) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. septembra 2010 o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva (2010/2010 (INI)).
(12) Merjenje napredka preko meja BDP, poročevalec Álvarez Areces, CdR 163/2010.
(13) Dežela Umbrija si je zagotovila orodja za merjenje družbenega in gospodarskega napredka dežele (in torej merjenje, ki presega BDP) s pripravo večdimenzionalnega kazalnika inovativnosti, razvoja in socialne kohezije , ki je orodje za spremljanje zakonodajnega procesa. Poleg tega je – na podlagi evropskega modela Evropskega sistema inovacijskih kazalnikov (European Innovation Scoreboard, EIS), ki ga je pripravila Evropska komisija, ustvarila RUICS ( Regione Umbria Innovation & Competitiveness Scoreboard , sistem kazalnikov inovativnosti in konkurenčnosti dežele Umbrije), s katerim namerava vsako leto s pomočjo kazalnikov, posodobljenih v celotnem zgodovinskem nizu z najnovejšimi razpoložljivimi podatki, določati položaj Umbrije na področju inovativnosti in konkurenčnosti v primerjavi z vsemi drugimi italijanskimi deželami.