7.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 166/30

—

pozdravlja politične smernice Komisije na področju varnosti v cestnem prometu in podpira sedem predlaganih ciljev in z njimi povezane ukrepe; poziva Komisijo, naj pojasni, koliko naj bi posamezni cilji prispevali k uresničitvi končnega cilja glede zmanjšanja števila smrtnih žrtev na cestah za polovico do leta 2020;

—

podpira idejo uskladitve različnih opredelitev pojma „težja poškodba“, da bi bolje spremljali in ocenjevali učinkovitost politike na področju varnosti v cestnem prometu; meni, da bi bilo treba na podlagi skupne opredelitve pojmov „težja“ in „lažja poškodba“ določiti skupni cilj zmanjšanja težjih poškodb;

—

poziva države članice, naj v celoti izvajajo direktivo o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture, in se strinja s Komisijo, da so potrebni ukrepi, da bi za vso cestno infrastrukturo, ki jo financira Evropska unija, veljala načela iz te direktive, ob sočasnem upoštevanju načela sorazmernosti, da majhni projekti ne bi bili zasuti z nepotrebno birokracijo in odvečnimi tehničnimi zahtevami;

—

poziva Komisijo, naj v okviru svojih pristojnosti pripravi pobude za uskladitev cestno-prometnih predpisov, prometnih znakov in označb cestišča v državah članicah. OR predlaga, da Komisija začne javno razpravo o tej temi z objavo zelene knjige.

Poročevalec

Johan SAUWENS (BE/EPP), župan mesta Bilzen

Referenčni dokument

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropski prostor varnosti v cestnem prometu: usmeritve politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011-2020

COM(2010) 389 konč.

1.

Evropska komisija bo v prihodnji beli knjigi o prometni politiki v obdobju 2010–2020 namenila posebno pozornost varnosti v cestnem prometu. Usmeritve evropske politike na področju varnosti v cestnem prometu za obdobje do leta 2020 določajo splošen okvir upravljanja in visoko zastavljene cilje, po katerih naj bi se ravnale nacionalne in lokalne strategije.

2.

V okviru priprav tega mnenja je bilo organizirano posvetovanje s partnerji mreže za nadzor subsidiarnosti, ki se je začelo 25. oktobra in končalo 10. decembra 2010.

3.

Varnost v cestnem prometu je pomembno družbeno vprašanje. V Evropski uniji vsako leto na cesti umre več kot 30 000 oseb, približno 1 500 000 pa se jih po ocenah poškoduje, kar za družbo pomeni poleg ogromnega človeškega trpljenja še približno 130 milijard eurov škode.

4.

Večina prometnih nesreč se zgodi na cestah znotraj in zunaj naselij in samo 5 % se jih zgodi na avtocestah. V večini držav članic so za upravljanje večjega dela cestnega omrežja pristojne lokalne in regionalne oblasti, ki so pogosto pristojne tudi za kontrolo izvajanja cestno-prometnih predpisov s pomočjo lokalne ali regionalne policije. Poleg tega so v številnih primerih lokalne in regionalne oblasti tiste, ki organizirajo javni prevoz, sprejemajo cestno-prometne predpise, izvajajo preventivne kampanje in zagotavljajo prvo pomoč v primeru nesreč.

5.

Zato je razumljivo, da morajo biti lokalne in regionalne oblasti vključene v pobude na nacionalni in evropski ravni, pri njih sodelovati ter pripraviti (če menijo, da je potrebno) lastno strategijo za varnost v cestnem prometu, osredotočeno na reševanje lokalnih problemov in prilagojeno lokalnim značilnostim.

6.

Komisija priznava vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri zasnovi in izvajanju ukrepov za varnost v cestnem prometu. V skladu z načelom subsidiarnosti je treba po mnenju Komisije opisane ukrepe izvajati na najustreznejši ravni in z najustreznejšimi sredstvi. Komisija v tem sporočilu upravičeno vztraja, da je nujen celosten pristop: „Varnost v cestnem prometu je tesno povezana s politikami s področja energije, okolja, zaposlovanja, izobraževanja, mladih, javnega zdravja, inovacij in tehnologije, pravosodja, zavarovalništva, trgovine in zunanjih zadev.“

7.

Po podatkih Komisije je bilo leta 2001 na cestah v EU 54 302 smrtnih žrtev. Cilj prejšnjega akcijskega načrta na področju varnosti v cestnem prometu je bil za polovico zmanjšati število smrtnih žrtev na cestah na največ 27 000 v letu 2010. Leta 2009 se je na cestah EU smrtno ponesrečilo 34 500 oseb, kar predstavlja zmanjšanje za 36 %. Komisija pričakuje, da bo za leto 2010 to število za 41 % nižje kot leta 2001. Čeprav prvotni cilj ni bil dosežen, lahko govorimo o spodbudnih rezultatih.

8.

V obdobju 2010–2020 želi Komisija doseči zmanjšanje števila smrtnih žrtev na cestah v EU še za polovico. Glede na zmanjšanje v zadnjem desetletju in željo po izboljšanju varnosti v cestnem prometu v EU gre za odgovoren in hkrati ambiciozen cilj.

9.

Komisija navaja naslednjih sedem strateških ciljev:

10.

Te cilje lahko podpremo. Sedanje politične smernice niso sporne z vidika spoštovanja načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Države članice namreč ne bodo zmogle same uresničiti predlaganih ciljev. Glede na njihov obseg se zdi bolj primerno ukrepati na ravni EU, saj bomo lahko s posebno evropsko zakonodajo, čezmejnimi ukrepi in sodelovanjem na evropski ravni zagotovili skladnost in učinkovitost politik na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Poleg tega imajo predlagani ukrepi dodano vrednost v primerjavi z ukrepi, ki se izvajajo samo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Predlagani način je najbolj enostaven za doseganje zastavljenih ciljev, saj nacionalni ravni omogoča velik manevrski prostor.

11.

Lokalne in regionalne oblasti imajo sicer pomembno vlogo pri pripravi in izvajanju politike varnosti v cestnem prometu, vendar bi bilo dobro, če bi Komisija navedla številke, ki bi pojasnile, koliko naj bi posamezni cilj oziroma ukrep prispeval h končnemu predlaganemu cilju glede zmanjšanja števila smrtnih žrtev za polovico v naslednjem desetletju. Tako bi bilo bolj jasno, koliko se pričakuje od lokalnih in regionalnih oblasti.

12.

Komisija je določila dve načeli za izvajanje teh usmeritev:

13.

OR ugotavlja, da želi Komisija izboljšati spremljanje z zbiranjem podatkov in analizami (točka 5.2, prva alinea). OR podpira to načelo. V zvezi s tem opažamo, da sedanji sistem zbiranja podatkov (podatkovna zbirka CARE) temelji izključno na podatkih, zbranih na ravni držav članic. Regionalna razsežnost je povsem izpuščena, čeprav so te informacije načeloma na voljo v državah članicah. Za evropske regije bi bilo zelo koristno, če bi lahko primerjale rezultate s sosednjimi ali primerljivimi regijami v tujini, tako kot to že poteka na ravni držav članic. Vključitev teh podatkov v podatkovno bazo CARE bi lahko imelo večjo dodano vrednost ter bi bilo pozitivno sporočilo lokalnim in regionalnim oblastem.

14.

OR ugotavlja, da se cestno-prometni predpisi, prometni znaki, označbe cestišč in smernice za infrastrukturne projekte med posameznimi državami članicami zelo razlikujejo. Ob vsem tem pa iz leta v leto naraščata tovorni in potniški promet med državami članicami, in sicer tako iz poklicnih kot zasebnih razlogov. OR meni, da bi izboljšali varnost na cesti in povečali prosti pretok oseb v Uniji, če bi čim bolj uskladili načela in predpise, ki določajo gradnjo in označbo cest v posameznih državah članicah, da bi bile ceste videti enake in bi se na njih znašli vsi, tudi če prihajajo iz druge države članice. Podlaga za kakršnekoli ukrepe morajo biti že obstoječe najboljše prakse, hkrati pa mora biti dovolj manevrskega prostora za prilagajanje lokalnim posebnostim.

15.

poudarja pomen varnosti v cestnem prometu in podpira načela, na podlagi katerih je Komisija oblikovala politične smernice za obdobje 2011–2010:

16.

pozdravlja pozitivne rezultate prejšnjega akcijskega načrta za varnost v cestnem prometu, ki so postali očitni na podlagi naknadnega ocenjevanja, hkrati pa poudarja, da je število smrtnih žrtev na cestah v EU nesprejemljivo visoko, saj se na cestah vsako leto smrtno ponesreči več kot 30 000 ljudi;

17.

ugotavlja, da Komisija za obdobje 2011–2020 v svojem predlogu predvideva zmanjšanje za polovico števila smrtnih žrtev v prometnih nesrečah, in meni, da gre za odgovoren in hkrati ambiciozen cilj glede na to, da smo v prejšnjem obdobju (2001–2009) dosegli zmanjšanje za 36 %;

18.

pozdravlja politične smernice Komisije na področju varnosti v cestnem prometu in podpira sedem predlaganih ciljev in z njimi povezane ukrepe;

19.

poziva Komisijo, naj pojasni, koliko naj bi posamezni cilji oziroma ukrepi prispevali k uresničitvi končnega cilja glede zmanjšanja števila smrtnih žrtev na cestah za polovico do leta 2020;

20.

podpira idejo uskladitve različnih opredelitev pojma „težja poškodba“, da bi bolje spremljali in ocenjevali učinkovitost politike na področju varnosti v cestnem prometu;

21.

meni, da bi bilo treba na podlagi skupne opredelitve pojmov „težja“ in „lažja poškodba“ določiti skupni cilj zmanjšanja težjih poškodb, podobno cilju zmanjšanja števila smrtnih žrtev;

22.

vztraja, da je treba doseči soglasje o direktivi o lažjem čezmejnem pregonu na področju varnosti v cestnem prometu. Kazni za prometne prekrške niso učinkovite, če jih ni mogoče uveljavljati tudi v drugih državah članicah. To je tudi vir diskriminacije, saj je kaznovanje za prometni prekršek odvisno od državljanstva kršitelja;

23.

poziva države članice, naj v celoti izvajajo direktivo o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture, in se strinja s Komisijo, da so potrebni ukrepi, da bi za vso cestno infrastrukturo, ki jo financira Evropska unija, veljala načela iz te direktive, ob sočasnem upoštevanju načela sorazmernosti, da majhni projekti ne bi bili zasuti z nepotrebno birokracijo in odvečnimi tehničnimi zahtevami;

24.

meni, da bi morale na splošno in v skladu z načelom subsidiarnosti in upravljanja na več ravneh lokalne in regionalne oblasti najprej oblikovati lastne politike na področju varnosti v cestnem prometu v okviru svojih pristojnosti in tudi sodelovati v evropskih in nacionalnih mehanizmih vodenja pobud na tem področju;

25.

meni, da si je treba prizadevati za vključitev ciljev iz političnih smernic za obdobje 2011–2020 v vse strateške načrte na področju prometa in s tem povezane projekte na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

26.

poziva Komisijo in države članice, naj storijo vse potrebno za izboljšanje zbiranja in analize podatkov o nesrečah. Boljše razumevanje nesreč na cestah je nujno, če želimo izboljšati pripravo politik in ocenjevanje doseženega napredka, zlasti na lokalni in regionalni ravni. Bolj bi bilo treba uskladiti način zbiranja podatkov in način obveščanja v državah članicah, kakor je bilo priporočeno v okviru raziskovalnega projekta EU SafetyNet;

27.

priporoča, da Komisija in države članice dopolnijo sedanje sisteme popisovanja nesreč, ki ga opravlja policija, s podatki o stopnji poškodb, ki so na voljo v službah za prvo pomoč in bolnišnicah;

28.

poziva Komisijo, naj omogoči več podatkov na regionalni in lokalni ravni, med drugim s podatkovno zbirko CARE, da bi se lokalne in regionalne oblasti iz različnih držav lahko primerjale med seboj;

29.

ugotavlja, da so v številnih državah prometne nesreče glavni razlog za poškodbe pri delu, zato predlaga Komisiji, da v akcijskem načrtu pozove delodajalce v javnem in zasebnem sektorju k spodbujanju politike, ki bi si v okviru celostne kulture varnosti prizadevala za varnost potovanja. Vprašanje varnosti v cestnem prometu bi moralo biti deležno več pozornosti v sedanjih in prihodnjih načrtih mobilnosti delodajalcev v javnem in zasebnem sektorju;

30.

poudarja pomen vključitve vzgoje o varnosti v cestnem prometu v obvezne šolske programe skozi celotno obdobje obveznega šolanja v vseh državah članicah;

31.

poziva Komisijo, naj v okviru raziskovalnih okvirnih programov še naprej spremlja znanstvene raziskave o varnosti v cestnem prometu na evropski ravni, zlasti o naslednjih vprašanjih:

32.

poziva Komisijo, naj v okviru svojih pristojnosti pripravi pobude za uskladitev cestno-prometnih predpisov, prometnih znakov in označb cestišča v državah članicah. OR predlaga, da Komisija začne javno razpravo o tej temi z objavo zelene knjige;

33.

poziva Komisijo, naj v okviru sedanjih in prihodnjih programov za raziskave pripravi pobude za pripravo priporočil in kodeksov dobre prakse za gradnjo in opremo varne cestne infrastrukture, s čimer bi prispevali k večji usklajenosti v zasnovi cestne infrastrukture v posameznih državah članicah. Priporočila bi se lahko nanašala na zasnovo krožišč, mestnih vpadnic, cest drugega razreda zunaj naselja, kolesarskih stez in nadhodov za pešce;

34.

priporoča Komisiji, naj v svoji notranji ureditvi ustvari primerno strukturo za spremljanje izvajanja akcijskega načrta za varnost v cestnem prometu. Morda bi bila primerna ustanovitev agencije za varnost v cestnem prometu ali pa okrepitev že obstoječih organov, kot je evropska opazovalnica za varnost v cestnem prometu.

35.

opozarja na Evropsko listino o varnosti v cestnem prometu (www.erscharter.eu), ki jo je pripravila Komisija, ter poziva evropske lokalne in regionalne oblasti, da tudi same podpišejo to listino in se konkretno zavežejo k izboljšavi varnosti v cestnem prometu na njihovem ozemlju.