[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 8.12.2009

COM(2009)668 konč.

Predlog

SKLEP SVETA

o dovoljenju Republiki Litvi, da podaljša uporabo odstopanja od člena 193 Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

(Besedilo v litovskem jeziku je edino verodostojno)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA |

110 | Razlogi za predlog in njegovi cilji V skladu s členom 395 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost[1] (v nadaljnjem besedilu: Direktiva o DDV) lahko Svet soglasno na predlog Komisije kateri koli državi članici dovoli uporabo posebnih ukrepov za odstopanje od določb navedene direktive zaradi poenostavitve postopka obračunavanja davka ali za preprečitev nekaterih vrst davčnih utaj ali izogibanja plačilu davkov. V dopisu, ki ga je Generalni sekretariat Komisije prejel 9. septembra 2009, je Republika Litva (v nadaljnjem besedilu: Litva) zaprosila za dovoljenje, da še naprej uporablja odstopanje od člena 193 Direktive o DDV. V skladu s členom 395(2) Direktive o DDV je Komisija z dopisom z dne 27. oktobra 2009 obvestila druge države članice o zahtevi Litve. S pismom z dne 29. oktobra 2009 je Komisija uradno obvestila Litvo, da ima vse informacije, potrebne za oceno zahtevka. |

120 | Splošno ozadje Litovska vlada bi želela podaljšati sedanjo uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti glede dobav lesa in dobav davčnih zavezancev, ki so v postopkih insolventnosti ali postopkih prestrukturiranja. Pri dobavah lesa se je v Litvi izkazalo, da veliko število trgovcev ne izpolnjuje obveznosti. Podjetja v tem sektorju so pogosto majhni preprodajalci in posredniki, ki velikokrat izginejo brez plačila davka davčnim organom, ki so ga obračunali pri svojih dobavah, obenem pa je stranka prejela veljaven račun za odbitek DDV. Davčni zavezanci v postopku insolventnosti ali postopku prestrukturiranja, za katere se upošteva sodni pregled nad delovanjem, pogosto davčnim organom niso zmožni ali pripravljeni plačati DDV-ja, ki so ga prejeli od svojih strank. Vendar lahko kupec, ki izpolnjuje zahteve, še vedno odbije nastali DDV. V okviru mehanizma obrnjene davčne obveznosti stranka postane zavezana k plačilu DDV-ja na domače transakcije. To odstopa od splošnega pravila iz člena 193 Direktive o DDV, da je davčni zavezanec, ki dobavi blago ali storitve, običajno zavezan k plačilu DDV-ja. To odstopanje (odstopanje od tedaj veljavne Šeste direktive[2], ki jo je brez bistvene vsebinske spremembe nadomestila Direktiva o DDV) je bilo prvotno odobreno z Odločbo Sveta 2006/388/ES z dne 15. maja 2006[3]. Prvotno se je to odstopanja uporabljalo tudi v zvezi u nekaterimi dobavami odpadkov in nekaterimi dobavami gradbenih del. Kot je navedeno v členu 3 navedene odločbe, dovoljenje prenehata veljati na dan (pod pogojem, da je to pred 31. decembrom 2009) začetka veljavnosti Direktive o racionalizaciji odstopanj na podlagi člena 27 Šeste direktive (sedaj člen 395 Direktive o DDV), ki vključuje posebno shemo za uporabo DDV-ja na teh področjih. To se je uresničilo s pomočjo tako imenovane Direktive o racionalizaciji[4], ki je nadomestila Odločbo kot pravno podlago za uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti v teh dveh sektorjih, ki zaradi tega nista več predmet zahteve za podaljšanje in tega sklepa. Komisija meni, da se položaj, na katerem je temeljilo prvotno odstopanje, ni spremenil in da je prejšnje odstopanje Litvi omogočalo, da je zmanjšala tveganje davčne utaje DDV-ja in poenostavila postopek obračunavanja davka na trgu lesa in pri nekaterih dobavah v postopku insolventnosti ali postopku prestrukturiranja. Odstopanje je zato treba odobriti za naslednje omejeno obdobje. |

130 | Obstoječe določbe na področju predloga Podobna odstopanja v zvezi s členom 193 Direktive o DDV so bila odobrena drugim državam članicam. |

141 | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Se ne uporablja. |

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

219 | Ni potrebno. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

229 | Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno. |

230 | Ocena učinka Namen predloga za sklep je poenostavitev postopka zaračunavanja davka ter boj proti davčnim utajam pri plačevanju DDV-JA in izogibanju plačila davkov ter ima zato pozitiven ekonomski učinek. Vpliv bo zaradi majhnega obsega odstopanja v vsakem primeru omejen. |

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

305 | Povzetek predlaganih ukrepov Dovoljenje Litvi, da še naprej uporablja odstopanje od člena 193 Direktive o DDV glede uporabe mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobave lesa ter dobave blaga in storitev podjetij v postopku insolventnosti ali postopku prestrukturiranja, za katera se upošteva sodni pregled nad delovanjem. |

310 | Pravna podlaga Člen 395 Direktive o DDV. |

329 | Načelo subsidiarnosti V skladu s členom 395 Direktive o DDV mora država članica, ki želi uvesti odstopanje od navedene direktive, pridobiti dovoljenje Sveta v obliki sklepa Sveta. Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti. |

Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti zaradi spodaj navedenih razlogov. |

331 | Ta sklep se nanaša na dovoljenje, odobreno državi članici na njeno zahtevo, in ne pomeni nobene obveznosti. |

332 | Glede na omejeno področje uporabe odstopanja je posebni ukrep sorazmeren z zastavljenim ciljem. |

Izbira instrumentov |

341 | Na podlagi člena 395 Direktive o DDV lahko samo Svet na predlog Komisije soglasno odobri odstopanje od skupnih predpisov o DDV. Sklep Sveta je najprimernejši instrument, ker je lahko naslovljen na posamezne države članice. |

PRORAčUNSKE POSLEDICE |

409 | Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti. |

DODATNE INFORMACIJE |

Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti |

533 | Predlog vsebuje klavzulo o časovni omejitvi veljavnosti. |

Predlog

SKLEP SVETA

o dovoljenju Republiki Litvi, da še naprej uporablja odstopanje od člena 193 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

(Besedilo v litovskem jeziku je edino verodostojno)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost[5] in zlasti člena 395(1) Direktive,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

1. V dopisu, ki ga je Generalni sekretariat Komisije prejel 9. septembra 2009, je Litva zaprosila za dovoljenje, da še naprej uporablja odstopanje od določb Direktive 2006/112/ES, ki ureja vprašanje, katera oseba mora davčnim organom plačati davek na dodano vrednost (DDV).

2. V skladu s členom 395(2) Direktive 2006/112/ES je Komisija s pismom z dne 27. oktobra 2009 o zahtevi Litve obvestila druge države članice. Komisija je z dopisom z dne 29. oktobra 2009 obvestila Litvo, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo zahteve.

3. Cilj odstopanja je, da v primeru postopkov zaradi insolventnosti ali postopkov prestrukturiranja, za katere se upošteva sodni pregled nad delovanjem, v primeru poslov z lesom, zavezanec za plačilo DDV na dobavo blaga in storitev postane prejemnik.

4. Davčni zavezanci, ki so v postopkih insolventnosti ali postopkih prestrukturiranja, za katere se upošteva sodni pregled nad delovanjem, zaradi finančnih težav pogostokrat ne morejo plačati DDV-ja, fakturiranega na svoje dobave blaga in storitev. Prejemnik, v kolikor je davčni zavezanec s pravico do odbitka, lahko uveljavlja odbitek DDV, čeprav dobavitelj davčnim organom ni plačal DDV-ja.

5. Zaradi kakovosti trga in vrste poslov je imela Litva težave na trgu lesa, na katerem prevladujejo majhne družbe, pogostokrat gre za preprodajalce in posrednike, ki jih davčna služba težko nadzoruje. Najbolj običajno izogibanje davkom vključuje izstavitev računa za dobavo, ki ji sledi izginotje podjetja brez plačila davka, obenem pa je stranka prejela veljaven račun za odbitek davka.

6. Z odobritvijo davčnim organom, da določijo prejemnika za davčnega zavezanca za DDV v prej navedenih primerih, odstopanje, ne da bi vplivalo na znesek davčnega dolga, rešuje težave pobiranja DDV-ja. To ima učinek na poenostavitev dela davčnih organov za pobiranje davkov in za preprečevanje nekaterih vrst izogibanja davkom ali davčnih utaj. V zvezi s tem ukrep odstopa od člena 193 Direktive 2006/112/ES, ki določa, da je davčni zavezanec, ki dobavlja blago ali storitve, običajno zavezan k plačilu davka.

7. Ukrep je bil prej odobren z Odločbo Sveta 2006/388/ES[6] tedaj veljavne Šeste direktive Sveta 77/388/ES o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero[7].

8. Komisija meni, da se pravno in dejansko stanje, ki je upravičevalo sedanjo uporabo zadevnega ukrepa za odstopanje, ni spremenilo in ostaja enako. Litvi je zato treba dovoliti, da ukrep uporablja v nadaljnjem omejenem obdobju.

9. Odstopanje ne bo imelo negativnih učinkov na lastna sredstva Skupnosti, pridobljenih iz DDV −

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Z odstopanjem od člena 193 Direktive Sveta 2006/112/ES se Litvi dovoli, da kot osebo, ki je zavezana k plačilu davka na dodano vrednost (DDV), določi davčnega zavezanca, kateremu se dobavi naslednje blago in storitve:

(1) dobave blaga ali storitev, izvedene s strani davčnega zavezanca, ki je v postopku insolventnosti ali postopku prestrukturiranja, za katerega se upošteva sodni pregled nad delovanjem;

(2) dobave lesa.

Člen 2

Ta sklep preneha veljati 31. decembra 2012.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Republiko Litvo.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

[1] UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

[2] Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za obdavčitev (UL L 145, 13.6.1977).

[3] UL L 150, 3.6.2006, str. 13.

[4] Direktiva Sveta 2006/69/ES z dne 24. julija 2006 o spremembah Direktive 77/388/EGS v zvezi z nekaterimi ukrepi za poenostavitev postopka za obračunavanje davka na dodano vrednost in za pomoč pri preprečevanju davčne utaje ali izogibanja davku ter o razveljavitvi nekaterih odločb o odobritvi odstopanj (UL L 221, 12.8.2006, str. 9).

[5] UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

[6] UL L 150, 3.6.2006, str. 13.

[7] UL L 145, 13.6.1977, str. 1.