1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/147

A.

ker strateški dokument Komisije o širitvi iz leta 2007 od začetnih faz strategije dalje pripisuje velik pomen pravni državi in dobremu upravljanju, zlasti kar zadeva boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, upravno in sodno reformo ter razvoj civilne družbe,

B.

ker je EU sprejela ukrepe za izboljšanje kakovosti procesa širitve,

C.

ker sta država članica EU, Grčija, in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija sredi pogajalskega procesa, ki poteka pod okriljem Združenih narodov in katerega cilj je vzajemno sprejemljiva rešitev vprašanja imena države kandidatke; ker ostaja bistveno zagotavljanje dobrih sosedskih odnosov in iskanje rešitev za nerešena vprašanja s sosedami, ki se dosežejo s pogajanji in so vzajemno sprejemljive, v skladu s salzburško deklaracijo z dne 11. marca 2006,

1.

pozdravlja dejstvo, da so v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji stranke v vladi in v opoziciji ob široki podpori civilne družbe in javnega mnenja enotne v želji po izpolnjevanju köbenhavnskih meril za članstvo v EU in po čimprejšnjem pristopu k EU; v zvezi s tem poudarja, da ne gre prvenstveno za izpolnjevanje zunanjih zahtev, temveč za izboljšanje prihodnosti države kandidatke;

2.

potrjuje, da v celoti podpira evropsko perspektivo Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in vseh držav zahodnega Balkana, kar je bistvenega pomena za stabilnost, spravo in mirno prihodnost te regije;

3.

pozdravlja dejstvo, da je sedem let po ohridskem sporazumu parlament te države sprejel zakon o uporabi jezikov v upravi in izobraževanju; zlasti pozdravlja več možnosti za visoko izobraževanje, ki se ponujajo z odpiranjem novih fakultet v različnih mestih, vključno s fakultetami, ki imajo učni program v različnih jezikih; opaža pravičnejšo zastopanost pripadnikov nevečinskih skupnosti, zlasti v javni upravi, policiji in vojaških silah;

4.

pozdravlja napredek, ki ga je država dosegla v dialogu o liberalizaciji vizumske ureditve, zlasti veliko število izdanih biometričnih potnih in osebnih dokumentov, izvajanje sheme celovitega upravljanja meja in uvedba nacionalnega vizumskega informacijskega sistema; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil dosežen napredek v boju proti trgovini z ljudmi, nezakonitem preseljevanju in korupciji, ter poziva vlado, naj nadaljuje s prizadevanji na tem področju; pozdravlja izvajanje sporazuma z EU o ponovnem sprejemu ter poziva k tesnejšem sodelovanju z Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex), Evropskim policijskim uradom (Europol) in Uradom za evropsko pravosodno sodelovanje (Eurojust); ugotavlja, da imajo državljani Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije težave, ker ena od držav članic EU ne priznava njenih potnih listov; poziva Komisijo, naj glede na doseženi napredek Svetu čim prej priporoči liberalizacijo vizumske ureditve za državljane Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in ukinitev vizumske obveznosti;

5.

pozdravlja prizadevanja vlade na gospodarskem področju, ki so pripeljala do znatnega napredka pri izpolnjevanju gospodarskih meril in državo približala delujočemu tržnemu gospodarstvu; zlasti pozdravlja poenostavitev postopkov plačila davkov, reformo registracije na enotnem naslovu, pospeševanje zunanje trgovine in omejitev birokratskih postopkov; spodbuja vlado, naj nadaljuje z ukrepi za stabilno rast BDP, nizko stopnjo inflacije, fiskalno disciplino in krepitev splošnega poslovne klime;

6.

ugotavlja, da je vlada po vrsti poskusov oviranja parlamentarnih volitev 1. junija 2008, zlasti na severozahodu države, sprejela učinkovite ukrepe – z delno ponovitvijo volitev in učinkovitimi postopki spremljanja –, da bi prišla do pravilnih rezultatov volitev; pozdravlja začetek sodnega postopka za kaznovanje oseb, ki so zagrešile volilne nepravilnosti; pozdravlja sprejetje predlogov sprememb volilnega zakona, na splošno v skladu s priporočili Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Urada za demokratične institucije in človekove pravice, ter verjame, da bo storjeno vse, kar je mogoče, da se preprečijo morebitni poskusi oviranja volitev v prihodnosti, kot so predsedniške in lokalne volitve v marcu 2009;

7.

pozdravlja napredek, dosežen pri oblikovanju struktur, ki so potrebne za decentralizirano upravljanje predpristopne pomoči; podpira prizadevanja vlade za okrepitev upravnih zmogljivosti, kar bo omogočilo izvajanje sklepa Komisije, da upravljanje predpristopne pomoči zaupa nacionalnim organom;

8.

ugotavlja, da je Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija podobno kot večina držav članic EU na podlagi odločitve parlamenta, ki je imela široko podporo, priznala neodvisnost sosednjega Kosova ob istem času, kot je to storila Črna gora, navkljub težavam, ki bi jih na kratek rok to utegnilo predstavljati za želeno ohranjanje dobrih odnosov s Srbijo, ki je ravno tako soseda te države; pozdravlja doseženi sporazum s kosovskimi oblastmi glede določitve meje;

9.

opozarja, da povečano zanimanje za Srbijo, ki bi v letu 2009 lahko pripeljalo do tega, da se ji podeli status kandidatke za članstvo v EU, ne sme imeti za posledico popuščanje interesa v EU za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo ali dodatno upočasnitev napredka v pristopnem procesu;

10.

ugotavlja, da Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija sprejema ukrepe, da bi izpolnila merila za članstvo v EU, in jemlje na znanje napredek pri izvajanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, podpisanega leta 2001, in ohridskega okvirnega sporazuma ter nedavnega napredka pri izpolnjevanju meril Komisije; vseeno obžaluje, da se tri leta po tem, ko ji je bil podeljen status kandidatke za članstvo v EU, pristopna pogajanja še vedno niso začela, kar je nevzdržno in slabo vpliva na motiviranost države ter predstavlja tveganje, da se regija destabilizira; meni, da je zaželeno, da se te izjemne razmere končajo; poziva k pospešitvi procesa in opozarja, da je Parlament v svoji prej omenjeni resoluciji z dne 23. aprila 2008 izrazil upanje, da bo v letu 2008 sprejeta odločitev o tem, kdaj bi se začela pristopna pogajanja, pri čemer je priznaval, da bo treba v letih, ko bodo potekala prihodnja pogajanja, odpraviti vse preostale ovire za zgodnji pristop; poziva Svet, naj ta proces pospeši z določitvijo datuma – v tekočem letu – za začetek pristopnih pogajanj, po tem, ko bodo uresničene ključne prednostne naloge partnerstva za pristop;

11.

ponovno poudarja, v skladu s sklepi Evropskega sveta 19. in 20. junija 2008 ter s sklepi Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose 8. in 9. decembra 2008, da je za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo kot državo kandidatko za vstop v EU pomembno, da še naprej spodbuja dobrososedske odnose in si prizadeva za reševanje odprtih vprašanj s svojimi sosedami – vključno z rešitvijo vprašanja imena, ki bo dosežena s pogajanji in bo vzajemno sprejemljiva – na podlagi njenih mednarodnih obveznosti ter njenih dvostranskih in večstranskih zavez in obveznosti;

12.

podpira prizadevanja posrednika Matthewa Nimetza v okviru Združenih narodov, kot so predvidena v resolucijah Varnostnega sveta Združenih narodov S/RES/817 in S/RES/845 iz leta 1993 ter so usmerjena v rešitev nesoglasij, do katerih je prišlo zaradi ustavnega imena države, da se čim prej doseže dokončni dogovor med Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Grčijo na podlagi njegovega predloga z dne 6. oktobra 2008 o tem, kako bi bilo mogoče na mednarodni ravni pojasniti razliko med različnimi območji, ki pripadajo različnim državam, vendar jim je skupno dejstvo, da se vsa imenujejo Makedonija; se zaveda, da imata obe strani zadržke do tega predloga; je seznanjen, da je bil imenovan nov pogajalec za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo; poziva obe strani, naj ohranita zavezo do pogovorov pod okriljem Združenih narodov in dosežeta kompromisno rešitev, da to vprašanje ne bo še naprej predstavljalo ovire za članstvo Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v mednarodnih organizacijah, kot je določeno v prej omenjenem Začasnem sporazumu iz leta 1995, ki še vedno velja; opozarja, da bi lahko v primeru, če med državama ne bo kmalu dosežen dogovor, to pripeljalo do dolgega odloga pri pristopu Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije k EU; meni, da tovrstna odprta dvostranska vprašanja na Balkanu ne bi smela ovirati pristopa ali imeti prednosti pred procesom evropskega povezovanja;

13.

je seznanjen z vlogo, ki jo je Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija predložila Meddržavnemu sodišču glede člena 11 Začasnega sporazuma; izraža upanje, da bosta Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in Grčija ohranili zavezo, da nadaljujeta s pogajanji, kljub začetku sodnega postopka pred Meddržavnim sodiščem v zvezi z izvajanjem Začasnega sporazuma; glede na nov krog pogajanj, ki je bil napovedan v okviru tako imenovanega Nimetzovega procesa, izraža upanje, da bodo vse vlade v soseščini podprle vključitev te države v EU in tako prispevale k stabilnosti in blaginji regije;

14.

pozdravlja prizadevanja oblasti Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za sodelovanje s sosednjimi državami članicami EU, da se tako ponovno preučijo morebitna razhajanja in različne razlage zgodovine, ki lahko povzročajo nesoglasja, in poziva k spodbujanju skupne proslavitve kulturne in zgodovinske dediščine, ki jo ta država deli s svojimi sosedami; je zaskrbljen zaradi pomanjkanja napredka v boju proti ponovnemu pojavu „sovražnega govora“ proti sosednjim državam, zlasti v medijih in v šolskem sistemu, ter še naprej poziva vlado, naj zagotovi javno izpolnjevanje ustreznih standardov EU in Sveta Evrope;

15.

ugotavlja, da v demokraciji prihaja do medsebojnega vplivanja med vlado in opozicijo, v katerem je vedno prostor za nasprotujoča si mnenja, da se pozornost posveča alternativnim rešitvam in da obstaja manevrski prostor za oblikovanje večin v korist spremembe politike ter da je pomembno zagotoviti, da dela prebivalstva ne zajame strah, da se bo takšna strpnost zmanjšala, če ima ena stranka parlamentarno večino, kar se je zgodilo v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji po zadnjih parlamentarnih volitvah;

16.

poziva, naj se pripadnikom javnosti, ki vložijo pritožbe zaradi zlorabe oblasti in/ali korupcije, izda listina, ki jasno potrjuje, da so to storili; pozdravlja obstoječo prakso obveščanja državljanov o ukrepih, ki so bili sprejeti zaradi njihove pritožbe, in o končnem rezultatu ter dejstvo, da policija in sodni organi jasno in enotno zabeležijo te pritožbe;

17.

poziva vlado, naj zaostri boj proti povezavam med organiziranim kriminalom v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, Črni gori, na Kosovu in v Albaniji;

18.

obžaluje dejstvo, da novi zakon z dne 20. septembra 2007 o pravnem statusu cerkve, verske skupnosti in verske skupine še ni privedel do tega, da bi pripadniki različnih veroizpovedi občutili, da imajo enake možnosti za priznavanje pripadnosti svoji veri in za njeno širjenje ter da imajo lahko v lasti, uporabljajo in gradijo poslopja za te namene, kot to počneta dve veroizpovedi, ki sta tradicionalno največji v državi – „makedonska“ pravoslavna cerkev in islam; opozarja, da je obveznost oblasti, da varujejo strpnost do tistih, katerih prepričanja so drugačna, in pravico do verske raznolikosti;

19.

obžaluje vse večje pritiske, ki jih na medije izvajajo vladne sile, zlasti med volilno kampanjo; poziva k ohranitvi neodvisnega in raznolikega obveščanja prek radia in televizije – v zvezi s tem bi morala ostati prepoznavna različna mnenja, ki obstajajo v družbi – tako z ohranjanjem uredniške svobode tistih, ki posredujejo informacije, kot s preprečevanjem oblikovanja tesnih vezi med komercialnimi izdajatelji radijskih in televizijskih programov ter določenimi strankami ali politiki; zaskrbljen je tudi zaradi velike finančne odvisnosti tiska in televizijskih postaj od vladnega oglaševanja in prihodkov, ki jih to ustvarja, kar lahko zmanjša kritičnost novinarskega pristopa;

20.

ugotavlja, da tudi po sprejetju sprememb zakona o zaposlovanju iz leta 2005 še vedno ni jasno, kako lahko različni soobstoječi sindikati sklepajo pravno veljavne pogodbe z vlado in podjetniki, zlasti glede na sedanjo obveznost sindikatov, da morajo – če hočejo biti stranke v pogodbi – predstavljati 33 % zadevnih zaposlenih, to pa je ovira za raznolikost in zainteresirane strani zato nenehno sprožajo dvome o obsegu članstva teh sindikatov;

21.

poziva vlado, naj hitro razvije nova odlagališča odpadkov, zapre in očisti stara odlagališča odpadkov, medtem pa naj razvije praktične ukrepe za posodobitev integriranega cikla odpadkov, vključno z ločenim zbiranjem odpadkov, med drugim s strani konzorcijev, ter naj postavi naprave za pridobivanje energije in goriva iz odpadkov;

22.

poziva k izboljšanju in ohranitvi kakovosti in gladine vode v mejnih Ohridskem jezeru, Prespanskem jezeru in Dojranskem jezeru ter da se o tej zadevi sklenejo učinkoviti sporazumi s sosednjima Albanijo in Grčijo; obenem pozdravlja predlagani osnutek zakona o upravljanju z vodami in poziva, naj ga parlament nemudoma obravnava;

23.

z vznemirjenjem opaža negativne posledice, ki jih na ljudeh in okolju pušča naftna rafinerija OKTA, ki obratuje v mestu Ilinden blizu Skopja in šteje za največjega onesnaževalca v državi;

24.

opozarja, da je lahko brez novih naložb v shranjevanje, obdelavo in prevoz vode ogrožena nadaljnja oskrba s pitno vodo v mestih;

25.

poziva vlado, naj spet sproži postopek liberalizacije in privatizacije lokalnih javnih storitev, pri čemer naj posebno pozornost nameni sektorjem proizvodnje in distribucije električne energije ter prometa z električno energijo;

26.

obžaluje, da se je v zadnjih letih poslabšalo delovanje železniškega omrežja; zlasti opaža, da sta bila zmanjšana na minimum tako pogostost storitev notranjega železniškega potniškega prometa kot število povezav s sosednjimi državami ter da so železniška vozna sredstva v uporabi manj primerna za potniške storitve na razmeroma kratkih progah, tako da bodo potrebne nove naložbe, če naj železniški potniški promet preživi v prihodnosti; obžaluje, da ni prišlo do napredka pri izgradnji železniške povezave med Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Bolgarijo, ki bi prispevala k gospodarskemu razvoju in stabilnosti celotne regije;

27.

spodbuja vlado, naj pospeši načrtovanje in proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, zlasti kar zadeva sončno in vetrno energijo; v zvezi s tem poziva oblasti v Skopju, naj si v največji možni meri prizadevajo za razvoj energetske politike, ki bo skladna s cilji EU, in naj podpirajo stališče EU na prihodnji konferenci o po-kjotskem sporazumu v Köbenhavnu;

28.

je zaskrbljen zaradi rasti števila poročil o žrtvah nasilja v družini in poziva, naj se poleg obstoječega zakona o družini sprejme ločen zakon proti tovrstnemu nasilju, da se državnemu tožilstvu omogoči kazenski pregon storilcev v primerih nasilja v družini;

29.

je vznemirjen zaradi neugodnega položaja romske manjšine v državi, med drugim na podlagi najnovejšega poročila organizacije Amnesty International, po katerem 39 % romskih žensk nima nikakršne izobrazbe ali le zelo osnovno, 83 % jih ni nikoli bilo v uradnem plačanem delovnem razmerju, 31 % pa trpi za kroničnimi boleznimi – to so odstotki, ki so strukturno višji od povprečja za neromske ženske;

30.

pozdravlja dosedanji napredek pri politični zastopanosti Romov; hkrati poziva vlado, naj pospeši izvajanje obstoječih politik v zvezi z Romi in za to zagotovi ustrezna sredstva;

31.

pridružuje se Uradu visokega komisarja Združenih narodov za begunce pri izražanju zadovoljstva nad dejstvom, da doslej nobena od manjšin, ki so pribežale s Kosova in katerih pripadniki niso pridobili statusa oseb s stalnim prebivališčem, še ni bila prisiljena k odhodu, ter upa, da bo kmalu dosežen dogovor med vlado in Uradom visokega komisarja za begunce o odgovornosti za finančno podporo tej skupini;

32.

glede na to, da je mednarodna finančna kriza dosegla Evropo in lahko posredno vpliva na trgovino in tuje naložbe na zahodnem Balkanu, poziva Komisijo, naj bo pozorna in, če je potrebno, sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev nemotenega nadaljevanja stabilizacijsko-pridružitvenega procesa v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, pa tudi v drugih državah zahodnega Balkana, saj gre za pomemben dejavnik stabilnosti v regiji in je v velikem interesu za samo EU;

33.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije.