[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 28.10.2009

COM(2009)589 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES):izzivi in naslednji koraki za vesoljsko komponento

{SEC(2009) 1439}{SEC(2009) 1440}{SEC(2009) 1441}

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES):izzivi in naslednji koraki za vesoljsko komponento

UVOD

EU je leta 2005 sprejela strateško odločitev[1], da razvije lastni evropski sistem za opazovanje zemlje, imenovan Globalno spremljanje okolja in varnosti, s katerim bo omogočila storitve na področju okolja in varnosti. GMES sicer temelji na obstoječih zmogljivostih, vendar ga dopolnjujejo dodatne komponente EU. V tem se pomembno razlikuje od pristopa, ki je bil izbran za sistem Galileo.

Vesoljska komponenta GMES črpa iz številnih znanstvenih misij, ki se izvajajo v okviru programov ESA[2] in nacionalnih vesoljskih agencij[3]. Nekatere države članice EU so vzpostavile operativne sisteme, mnoge izmed njih zaradi svojih varnostnih in obrambnih potreb[4]. Poleg tega na področju operativne meteorologije poteka medvladno sodelovanje v okviru EUTMETSAT. EU s pomočjo GMES povezuje oba operativna kraka ter dopolnjuje zmogljivosti evropskega sistema za opazovanje z vesoljskimi misijami Sentinel[5]. V bližnji prihodnosti se ne predvideva, da bi GMES dobil tudi obrambno razsežnost.

Do danes je bilo za razvoj GMES dodeljenih že mnogo sredstev prek ESA ter iz proračuna EU v okviru Sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj (2007–2013). Ta naložba omogoča razvoj vesoljske postavitve Sentinel ter izvajanje shem za dostop do ustreznih podatkov iz EUMETSAT, ESA in nacionalnih misij. Temeljne zahteve za zagotovitev kontinuitete evropskega opazovanja zemlje po letu 2013 so torej izpolnjene, kar je pogoj za postopni razvoj storitev GMES, za katere Komisija zagotavlja združitev zahtev uporabnikov.

Kakor je bilo napovedano v sporočilu GMES leta 2008[6], je GMES sestavljen iz vesoljske komponente, komponente in situ ter storitvene komponente. To sporočilo obravnava vesoljsko komponento GMES. Vesoljska komponenta bistveno vpliva na zmožnost EU, da uresničuje načrte glede programa za opazovanje zemlje EU, saj vesoljske naprave v veliki meri narekujejo obseg možnih storitev ter večji delež stroškov celotnega sistema.

DOSEDANJE ODLOčITVE IN DOSEžKI

Faza izgradnje vesoljske komponente GMES se že v celoti izvaja, lansiranje prvih Sentinelov pa se načrtuje na začetku leta 2012. Poleg tega se je leta 2008 začelo izvajanje štirih predoperativnih storitev GMES:

- storitev za spremljanje kopnega;

- pomorskih storitev;

- storitev za spremljanje sestave ozračja;

- storitev za ukrepanje v kriznih razmerah.

Kakšen bo prispevek GMES na področju podnebnih sprememb in varnostnih storitev, bo treba še podrobneje določiti.

Storitve GMES trenutno črpajo iz evropskih znanstvenih misij, satelitov za operativno meteorologijo ter misij tretjih držav. Storitve GMES so že dokazale svojo koristnost za EU in mednarodno skupnost, še posebej z učinkovitim in pravočasnim ukrepanjem ob nesrečah, kot so poplave in potresi v jugovzhodni Aziji ter gozdni požari v Evropi.

Storitve GMES so bile oblikovane in načrtovane za koriščenje podatkov, pridobljenih s Sentineli.

Po institucionalni strani je Komisija leta 2008 vzpostavila ustrezen okvir za izgradnjo, upravljanje in finančne vidike GMES, vključno z vesoljsko komponento[7]. Svet za konkurenčnost EU je nato povabil Komisijo, da leta 2009 predloži poročilo o doseženem napredku glede priprav na prehod v popolnoma operativno fazo GMES, vključno s financiranjem iz nacionalnih in evropskih prispevkov na podlagi deljenega upravljanja[8]. Komisija je sprejela predlog uredbe o GMES[9], šesti Svet za vesolje[10] pa je potrdil, da EU potrebuje proračunsko strategijo pri določanju prihodnjega večletnega finančnega okvira EU.

PRIPRAVLJENOST NA NASLEDNJE KORAKE

Po razvoju GMES v predoperativni fazi ob pomoči združenih naložb EU in ESA so potrebni nadaljnji koraki za zagotovitev, da dosedanje naložbe obrodijo sadove in GMES postane v celoti operativen na kar najbolj gospodaren način.

Kratkoročno je pomembno zagotoviti financiranje dejavnosti enot Sentinelov 1, 2 in 3 A, ki bodo lansirane najprej. Komisija je v svojem predlogu uredbe o programu GMES določila finančni prispevek. Enako pomembno je dopolniti financiranje faze izgradnje (razvoj in lansiranje) enot Sentinelov 1, 2 in 3 B.

Nepretrgano zagotavljanje podatkov s sistemom Sentinel uporabnikom mora biti čimbolj stroškovno učinkovito in omogočati najboljše razmerje med ceno in kvaliteto. Zato bo treba zagotoviti delovanje in postopno zamenjavo ponavljajočih se enot vseh 12 misij Sentinel GMES. Čeprav je zaželeno, da Evropa ostane v samem vrhu satelitskega snovanja, se je v okviru operativnega programa primerno izogibati pogostemu tehnološkemu posodabljanju, ker bi to pomenilo vsakič novo generacijo satelitov. Vse odločitve morajo biti sprejete do 2011.

Za popolnoma operativno delovanje GMES v prihodnjem desetletju bodo potrebne nenehne raziskave in zagotovljen dostop do podatkov iz ostalih misij. GMES bo podatke črpal iz 40 misij, ki jih izvajajo ESA, EUMETSAT in nekatere države članice EU. Pripravljajo se sheme za dostop do podatkov za zasebne nosilce in za izvajanje v okviru mednarodnega sodelovanja. Življenjska doba satelitov je sicer različna, vendar so te misije na splošno načrtovane približno do leta 2020. Vprašanje je tudi, ali nameravajo države članice te misije nadaljevati. Za zagotovitev kontinuitete in stroškovne učinkovitosti GMES je potreben jasen odgovor držav članic glede načrtovanega nadaljevanja teh misij[11].

V skladu z analizo v okviru dolgoročnega scenarija ESA[12] bodo finančni stroški v obdobju 2014–2020 skupno dosegli 4 milijarde EUR. Ta naložba vključuje predvidene letne stroške v višini 430 milijonov EUR za operativne dejavnosti ter 170 milijonov EUR za raziskave in razvoj. Treba bo tudi nadaljevati razpravo o tem, ali naj se predvideni obseg GMES po letu 2020 nadgradi ali ne. V ta namen bo treba upoštevati zahteve v zvezi z opazovanjem in informacijami, ki jih je prepoznala EU, ter vse pogostejše opazovanje vesolja na svetovni ravni.

Šesti Svet za vesolje je povabil ESA, da do konca leta 2009 podpre svojo analizo po dolgoročnem scenariju z dodatnimi posvetovanji z EUMETSAT ter državami članicami, ki razpolagajo z vesoljsko infrastrukturo. Morebitni prispevek EU za GMES po letu 2013 se bo določil v skladu s tem programskim okvirom ter predhodno proračunsko ovrednotil pri določanju naslednjega večletnega finančnega okvira EU. Kljub temu je pomembno poudariti, da naložbe v GMES temeljijo na dolgoročnih obveznostih, povezanih z dolgoročnimi finančnimi izdatki.

LASTNIšTVO IN POLITIKA DOSTOPA DO PODATKOV

Komisija namerava v skladu s svojim predlogom uredbe o programu GMES za podporo izvajanja popolnega in prostega dostopa do podatkov ter ob posvetovanjih z ESA oblikovati zakonski in ureditveni okvir za GMES.

V zvezi s tem je lastništvo Sentinelov še vedno odprto vprašanje, ki ga je treba razjasniti. Svet je to nalogo zadal Komisiji[13]. V skladu s sporazumom ES-ESA o izvajanju vesoljske komponente GMES je skrbništvo nad sateliti, vesoljskimi sistemi in ostalo pripadajočo infrastrukturo iz programa vesoljske komponente GMES, vključno s Sentineli, zdaj prevzela ESA, dokler se ne bodo sprejele drugačne ureditve.

Lastništvo podeljuje izključne pravice in nadzor nad lastnino, kar lastniku omogoča določiti, kako se bo posamezna vesoljska infrastruktura uporabila. Zato je lastništvo tesno povezano z upravljanjem. Lastnik infrastrukture bi moral biti tudi programski upravitelj, da lahko odloča o vprašanjih glede lastnosti infrastrukture, pogojev njene uporabe ter s tem povezanih obveznosti, kot sta vzdrževanje ter upravljanje z odgovornostjo in sredstvi.

Ena izmed možnosti je, da Komisija postane lastnica infrastrukture Sentinel v imenu EU. Ta pristop bi bil v skladu s pristopom, ki se razvija za vesoljske uporabniške programe pod vodstvom EU, zlasti evropske programe GNSS (EGNOS in Galileo). Vendar so potrebni nadaljnji pogovori z vsemi zainteresiranimi stranmi, končna odločitev pa bo sprejeta šele, ko bodo določene prednostne naloge in porazdelitev sredstev v novem večletnem finančnem okviru (od 2013).

Eden najpomembnejših ukrepov, povezanih z lastništvom, je izvajanje politike dostopa do podatkov, katere cilj je uporabnikom omogočiti čim širši in lažji dostop.

Komisija bo za vesoljsko komponento v skladu z načelom popolnega in prostega dostopa iz predloga uredbe o GMES predlagala naslednja načela:

- politiko prostega in brezplačnega dostopa do podatkov za Sentinele s pomočjo sistema brezplačnega izdajanja licenc in spletnega dostopa ob upoštevanju nekaterih varnostnih vidikov. Namen takšnega pristopa je optimalno koriščenje podatkov Sentinel s spodbujanjem najširše možne uporabe ter pospeševanje prehajanja informacij, pridobljenih z opazovanjem zemlje, h končnim uporabnikom;

- dogovor o boljših pogojih dostopa do podatkov iz misij, ki niso pod nadzorom EU, ob pogoju finančnega prispevka in stroškovne učinkovitosti. Cilj naj bi bil partnerski pristop z državami članicami in tretjimi državami, ki izvajajo misije.

UPRAVLJANJE

Komisija je predlagala vzpostavitev in vzdrževanje operativnega evropskega sistema za opazovanje zemlje v okviru programa pod vodstvom EU. ESA sodeluje v razvojni fazi operativnega programa EU s svojim programom za vesoljsko komponento GMES.

Izvedba vesoljske komponente GMES bo zato odvisna od uspešnega sodelovanja med naslednjimi glavnimi udeleženci: Evropsko komisijo ob pomoči držav članic, ESA kot usklajevalke vesoljske komponente GMES in EUMETSAT. Po mnenju Komisije bi lahko z naslednjo razdelitvijo nalog najbolje izkoristili sinergije med različnimi partnerji.

Evropska komisija bo zagotovila celotno usklajevanje programa EU za opazovanje zemlje, vključno s programskim upravljanjem, združevanjem zahtev uporabnikov, politiko dostopa do podatkov, izvajanjem proračuna EU ter mednarodnim sodelovanjem in podporo razvoju na trgu. Če bo potrebno, se bo Komisija ob tem oprla na strokovno znanstveno in tehnično pomoč svojega Skupnega raziskovalnega središča, vključno z daljinskim zaznavanjem.

Komisija bo vzpostavila sistem za usklajevanje z odborom partnerjev GMES tako, da bo usmerjala razprave in pospeševala odločanje v ustreznih odborih ostalih partnerjev ( ESA, EUMETSAT, države članice).

ESA ima najprimernejši položaj in bi torej morala biti še naprej odgovorna za razvoj in nabavo v imenu EU.

ESA bo začasno upravljala delovanje vesoljske infrastrukture za spremljanje kopnega in ukrepanje v kriznih razmerah, dokler se ne izbere dokončni upravitelj. EUMETSAT bo upravljal vesoljsko infrastrukturo za oceanografijo ter spremljanje sestave ozračja.

ESA in EUMETSAT bosta morala vzpostaviti strukture za učinkovito opravljanje podeljenih nalog za EU in v njenem imenu.

NABAVNA POLITIKA ZA VESOLJSKO STRUKTURO GMES

Poglavitni cilj operativne faze Sentinelov je zagotoviti neprekinjen tok podatkov za končne uporabnike. To bo poleg tehničnih vidikov, kot sta nadzor vesoljske infrastrukture in širjenje podatkov, vključevalo tudi postopno obnovitev vesoljske infrastrukture v prihodnjih desetletjih.

Celotni pristop k nabavi vesoljske infrastrukture bi moral biti določen ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih v sedanji fazi izgradnje vesoljske komponente GMES, ter modela dobro vzpostavljenega sodelovanja ESA/EUMETSAT za meteorološke satelite. Vključiti bi bilo treba naslednja načela:

- namen nabave vesoljske infrastrukture je zagotoviti nepretrgano razpoložljivost podatkov, pridobljenih z opazovanjem zemlje. To pomeni, da morata razvoj naslednje generacije in koriščenje obstoječe infrastrukture potekati vzporedno;

- nabava bi morala zagotavljati najboljše razmerje med ceno in kvaliteto ter ohranjati tehnološko neodvisnost Evrope. Potekati bi morala preko javnih razpisov in ob tem zagotavljati najboljšo možno uporabo vesoljskih industrijskih zmogljivosti v Evropi. Treba je upoštevati, da življenjski cikel infrastrukture in njenega koriščenja poteka v dolgih programskih obdobjih (npr. 15–20 let).

MEDNARODNO SODELOVANJE

Mednarodno sodelovanje in GMES kot evropski sistem za opazovanje zemlje sta bila vedno močno prepletena. GMES je predmet dvostranskih pogovorov o vesolju med EU in glavnimi državami, dejavnimi na področju vesolja, da bi se določili načini za uravnoteženo sodelovanje.

EU se pogovarja z Afriško unijo in afriškimi regionalnimi organizacijami glede možnosti uporabe GMES pri podpiranju razvojnih politik.

GMES je tudi bistveni prispevek EU za Globalni sistem sistemov za opazovanje zemlje (GEOSS). Načela deljenja podatkov, določena na tem večstranskem forumu, so temelj za politiko dostopa do podatkov Sentinel.

V okviru Odbora za satelite za opazovanje zemlje (CEOS), ki je vesoljska komponenta GEOSS, Komisija spodbuja dialog z mednarodnimi partnerji ter prispeva k virtualnim postavitvam za opazovanje zemlje, ki se razvijajo za podporo opazovanja podnebnih sprememb.

SKLEPI

Komisija bo odgovorna za programsko izvajanje GMES ter mora biti ustrezno organizacijsko pripravljena. Glede vesoljske komponente to pomeni:

- zaključiti razvojno fazo sedanje postavitve šestih serij Sentinel ter upravljati infrastrukturo za zagotovitev pravočasnega in nepretrganega toka podatkov za uporabnike;

- pripraviti ponavljajoče se enote in prihodnjo tehnološko posodobitev vesoljske infrastrukture na podlagi vzpostavljenega procesa za konsolidacijo zahtev uporabnikov.

Komisija bo dodatno preučila vprašanje lastništva ob upoštevanju možnosti, da postane lastnica infrastrukture Sentinel, ki jo skupno financirata EU in ESA.

Če bo predlog uredbe o programu GMES uspešno sprejet, bo Komisija še naprej izvajala politiko prostega in brezplačnega dostopa do podatkov Sentinel.

V skladu s smernicami šestega Sveta za vesolje bo Komisija predlagala strategijo financiranja na podlagi konsolidirane analize v okviru dolgoročnega scenarija ESA, vključno z določitvijo ustreznih inštrumentov in shem financiranja za vesoljsko komponento ter ob upoštevanju stroškovne učinkovitosti dejavnosti GMES.

Za preučitev sinergij z ostalimi evropskimi kraki za opazovanje zemlje bo Komisija v sodelovanju z ESA vodila pogovore z državami članicami ter EUMETSAT in njegovimi državami članicami ter analizirala dodano vrednost ukrepanja na ravni Skupnosti.

PRILOGA: Kratek pregled misij GMES

Vesoljska komponenta GMES obsega šest serij misij za opazovanje zemlje Sentinel . Trenutno se razvija približno 12 misij, razdeljenih v šest postavitev.

Serije Sentinel obsegajo postavitve večjega števila enot[14]. To je odgovor na zahteve uporabnikov glede izvajanja storitev GMES, ki so izrazili potrebo po kontinuiteti opazovanja in neprekinjenem dostopu do podatkov, ter na podvajanje v okviru operativnega sistema in vse pogostejšega opazovanja.

- Sentinel 1: mikrovalovno snemanje visoke ločljivosti

Faza izgradnje serije Sentinela 1 obsega izhodiščno postavitev dveh satelitov (imenovanih enota A in enota B). Sentinel 1 nosi sintetično odprtinski radar (SAR). Deluje v vsakem vremenu, uporaben je za kopno in ob slabih vremenskih razmerah zagotavlja pregledne podatke za varnost in ukrepanje v kriznih razmerah. Interferometrija s sintetično odprtinskim radarjem je potrdila svojo znanstveno uporabnost za spremljanje premikanja tal. Lansiranje Sentinela 1 A je načrtovano sredi leta 2012. Enota B se načrtuje, čeprav financiranje nekaterih njenih delov še vedno ni zagotovljeno.

- Sentinel 2: multispektralno snemanje visoke ločljivosti

Faza izgradnje serije Sentinela 2 obsega izhodiščno postavitev dveh satelitov (imenovanih enota A in enota B). Sentinel 2 je uporaben za kopno ter zagotavlja pregledne podatke za varnost in ukrepanje v kriznih razmerah. Lansiranje Sentinela 2 A je načrtovano leta 2013. Enota B se načrtuje, čeprav financiranje nekaterih njenih delov še vedno ni zagotovljeno.

- Sentinel 3: multispektralno snemanje srednje ločljivosti in merjenje višine

Faza izgradnje serije Sentinela 3 obsega izhodiščno postavitev dveh satelitov (imenovanih enota A in enota B). Sentinel 3 je uporaben za globalno spremljanje obarvanosti kopnega in oceanov. Nosi tudi višinometer, ki dopolnjuje opazovanja serij Jason. Lansiranje Sentinela 2 A je načrtovano leta 2013. Enota B se načrtuje, čeprav financiranje nekaterih njenih delov še vedno ni zagotovljeno.

- Sentinel 4: spremljanje sestave ozračja z geostacionarne orbite

Faza izgradnje serije Sentinela 4 obsega inštrumente za spremljanje sestave ozračja, ki bodo naloženi na krov vesoljskega vozila EUMETSAT za misijo tretje generacije Meteosat (MTG). Lansiranje je predvideno okoli leta 2017 in bo odvisno od datuma lansiranja misije MTG.

- Sentinel 5: spremljanje sestave ozračja z nizke zemeljske orbite

Faza izgradnje serije Sentinela 5 obsega inštrumente za spremljanje sestave ozračja, ki bodo naloženi na krov vesoljskega vozila EUMETSAT za satelitski sistem v polarni orbiti (znan kot misija post-EPS). Prvo lansiranje je predvideno okoli 2019 in bo odvisno od datuma lansiranja misije post-EPS.

Trenutno se razvija predhodni satelit Sentinel 5 in lansiran bo leta 2014, da bo zapolnil vrzel med misijo ESA ENVISAT in inštrumenti Sentinel 5, ki bodo naloženi na krov misije post-EPS EUMETSAT.

- Misija Jason-CS: izredno natančno merjenje višine

Cilj je zagotoviti kontinuiteto misij izredno natančnega merjenja višine, s katerimi se bodo v okviru nadaljevanja serij Jason pridobili podatki za pomoč topografiji površin oceanov.

Poleg tega program vesoljske komponente GMES za zadovoljitev potreb storitev GMES črpa iz približno 40 misij v lasti držav članic, ESA, EUMETSAT in ostalih tretjih strani . Te misije so navedene v deklaraciji za program vesoljske komponente GMES ESA ter so označene za sodelujoče misije. Sheme za dostop do podatkov zagotavljajo razpoložljivost njihovih podatkov za storitve GMES.

[1] COM(2005) 565, 10.11.2005.

[2] Vključno z misijami Earth Explorer, ERS in ENVISAT.

[3] Vključno s francoskimi misijami SARAL (Satellite avec ARgos + Altika), Venus, Megha Tropiques, Parasol, Demeter in Calipso, nemškima EnMap in BIRD ter belgijsko misijo VEGETATION.

[4] Pleiades v Franciji, TerraSAR-X in TandemX v Nemčiji ter COSMOSkymed v Italiji. Ostale nacionalne misije obsegajo serijo SPOT v Franciji, RapidEye v Nemčiji, SEOSAT v Španiji ter DMC pod vodstvom Združenega kraljestva.

[5] Šest serij misij Sentinel trenutno obsega sedem posameznih satelitov in dva koristna tovora na krovu gostiteljskega vesoljskega plovila.

[6] COM(2008) 748 konč. z dne 12.11.2008.

[7] COM(2008) 748, 12.11.2008.

[8] Sklepi Sveta za konkurenčnost „Za program GMES EU“, 16267/08, z dne 2.12.2008.

[9] COM(2009) 223, 20.5.2009.

[10] Smernice šestega Sveta za vesolje z dne 29. maja 2009.

[11] Načrti za uporabo misij v tržne namene ali industrijsko načrtovanje za nadaljnji komercialni razvoj nekaterih misij ne morejo biti pravno zavezujoči, temveč bodo vedno odvisni od izvedljivosti posameznih poslovnih modelov.

[12] ESA/C(2009)36:

[13] Smernice šestega Sveta za vesolje.

[14] Simultani enoti, imenovani A in B, katerih operacije bodo pokrile obdobje 2013–2020, sledili pa jima bosta enoti C in D, kakor je predvideno v dolgoročnem scenariju ESA.