[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 28.10 2009

COM(2009) 586, konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Kako digitalno dividendo pretvoriti v družbeno korist in gospodarsko rast

{SEC(2009) 1436}{SEC(2009) 1437}

SPOROČILO KOMISIJEEVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORUIN ODBORU REGIJ

Kako digitalno dividendo pretvoriti v družbeno korist in gospodarsko rast(Besedilo velja za EGP)

KAZALO

1. Digitalna dividenda - čas je za ukrepe na ravni eu 3

2. Koraki k skupnemu cilju 4

3. Nujni ukrepi za sprostitev začetnih koristi 6

4. Ukrepi, za katere je potrebna strateška odločitev 7

5. V smeri nadaljnih izboljšav pri uporabi digitalne dividende 9

6. Sklepna ugotovitev 10

1. DIGITALNA DIVIDENDA - čAS JE ZA UKREPE NA RAVNI EU

S prehodom z analogne na digitalno prizemno televizijo se bodo v Evropi zaradi večje učinkovitosti prenosa digitalne radiodifuzije sprostile zelo dragocene radijske frekvence. „Digitalna dividenda“ nudi velike možnosti za zagotavljanje širokega obsega storitev, saj radijski signali v tem dosegu potujejo daleč, oprema pa se brez težav uporablja tudi v notranjih prostorih. Za Evropo je to enkratna priložnost, da zadovolji vedno večje povpraševanje po radijskem spektru, zlasti zagotovi brezžične širokopasovne povezave v podeželskih območjih, s čimer premosti digitalno vrzel in spodbudi prevzem novih brezžičnih storitev, kot je naslednja generacija mobilnih širokopasovnih storitev, ter podpre razvoj prizemne radiodifuzije. Tako lahko bistveno pripomore k uresničevanju lizbonskih ciljev o konkurenčnosti in gospodarski rasti ter zadovolji nekatere pomembne družbene, kulturne in gospodarske potrebe evropskih državljanov.

Spekter digitalne dividende[1] bo na voljo po vsej Evropi v relativno kratkem času, saj naj bi vse države članice dokončno izklopile analogno televizijo najpozneje do leta 2012[2]. Pomembno je izkoristiti to priložnost za zagotovitev ustrezne stopnje uskladitve v Evropski uniji, da bi popolnoma izkoristili družbene in gospodarske prednosti, ki jih omogoča dostop do tega spektra, ter za zagotovitev jasnega časovnega načrta EU državam članicam, ki zaradi različnih nacionalnih okoliščin različno hitro napredujejo.

Zato Komisija v tem sporočilu predstavlja niz predlogov za skupni pristop k digitalni dividendi v Evropi, ki bo hkrati omogočil hitri napredek pri reševanju največjih težav ter usmeril pozornost na ključne strateške vidike in dolgoročna vprašanja, o katerih je treba skupno odločati. Temelji na Sporočilu Komisije iz leta 2007 o digitalni dividendi[3], ki poudarja potrebo po takšnem skupnem pristopu, Sklepnih ugotovitvah Sveta[4] in Resoluciji Evropskega parlamenta[5], sprejeti na navedeno začetno politično pobudo.

Gospodarska kriza je jasno pokazala, kako nujen je napredek v zvezi s temi predlogi in zlasti kako nujno je zagotoviti, da bo na voljo dovolj radijskega spektra za brezžične komunikacije. Te tehnologije in storitve so trenutno najbolj dinamičen člen v verigi tehnoloških inovacij ter so bistvene za povečanje učinkovitosti in zmanjšanje stroškov v širšemu gospodarstvu. Zato so tudi pomembna gonilna sila za oživitev gospodarstva.

Komisija je prepoznala, kako pomembna je visokohitrostna širokopasovna infrastruktura za napredek, ki bistveno pripomore k prehodu na gospodarstvo z nizkimi misijami ogljika, digitalno gospodarstvo, kjer je znanje temeljnega pomena[6]. Že načrt za oživitev gospodarstva[7], ki ga je potrdil Svet, si je za cilj zastavil 100-odstotno pokritje s širokopasovno povezavo, ki jo je treba doseči med v letih 2010 – 2013[8]. V tem procesu igrajo ključno vlogo brezžične aplikacije, zlasti pri zagotavljanju brezžične širokopasovne povezave v podeželskih območjih, kjer je vodovna infrastruktura nepraktična, in pri pospeševanju prevzema mobilnega širokopasovnega dostopa vseh državljanov. V praksi to pomeni, da je za uporabo ustreznih virov radijskega spektra treba zagotoviti hiter dostop do digitalne dividende, saj zagotavlja najboljšo in največjo količino spektra, ki bo v Evropi v bližnji prihodnosti dejansko na voljo.

Odprtje spektra digitalne dividende različnim storitvam ustvarja priložnosti zlasti za operaterje omrežij brezžične širokopasovne povezave, ki bodo pridobili dragocen radijski spekter. To bo omogočilo učinkovitejšo konkurenčnost pri zagotavljanju širokopasovnih storitev.[9]

Povečanje virov radijskega spektra bo ustvarilo tudi nove priložnosti za inovacije. Najbolj očitne priložnosti za inovacije so v radiodifuziji, saj digitalna dividenda omogoča veliko količino spektra, s katerim lahko radiodifuzijske hiše razvijajo svoje storitve. Široke možnosti se bodo odprle tudi v storitveno naravnanih sektorjih in bodo prinesle precejšnje družbene koristi na področja, kot so zdravstvo, e-učenje ali e-vlada, e-dostopnost, ter v območja, kjer bodo mala in srednje velika podjetja lahko izkoristila boljši dostop do gospodarstva.

Po nedavni študiji Komisije[10] bi ustrezna evropska uskladitev celotnega spektra digitalne dividende, če bi se dosegla do leta 2015, v petnajstih letih povečala potencialni gospodarski učinek za dodatnih 20 do 50 milijard EUR, kar je predvsem odvisno od dejanske stopnje prihodnjega povpraševanja po storitvah, kot sta napredna prizemna radiodifuzija in brezžična širokopasovna povezava.

Oblikovalci politike se v celoti zavedajo, da bi izkoriščenje te priložnosti prineslo ugodnosti v času oživitve gospodarstva. V zadnjih nekaj mesecih v Evropi poteka pospešena razprava, kako ustvariti sinergije med državami članicami in kako zagotoviti učinkovito usklajevanje spektra, saj je zdaj potrebno takojšnje skupno ukrepanje.

2. Koraki k skupnemu cilju

2.1. Pripravljalni koraki na ravni politike EU

Začetni koraki

Leta 2005 je Komisija v svojem Sporočilu o regionalni konferenci ITU o radiokomunikacijah (RRC-06)[11] pridobivanje digitalne dividende v Evropi določila za prednostno nalogo politike spektra. Komisija je nato pozvala k prizadevanjem, da se od svetovne konference o radiokomunikacijah (WRC-07)[12] naprej mobilnim storitvam dodeli enak status kot radiodifuzijskim storitvam, kar je bilo delno doseženo[13]. Komisija je novembra 2007 objavila ključno Sporočilo, v katerem je predstavila potrebo in možne pristope za dosego ustrezne uskladitve na ravni EU[14].

Tehnična priprava pod pokroviteljstvom CEPT

Skladno z okvirom politike EU je Komisija z uradnim pooblastilom od strokovnjakov CEPT držav članic[15] zahtevala tehnični prispevek. CEPT je v svojem odgovoru Komisiji zagotovil bistvene tehnične elemente, potrebne za soobstoj dvosmernega omrežja z nizkimi oziroma srednjimi močmi (npr. za brezžično širokopasovno povezavo) in tradicionalnih radiodifuzijskih omrežij z visokimi močmi v spektru digitalne dividende. To je vodilo k nadaljnjim pripravljalnim dejavnostim v zvezi s tehničnim usklajevanjem za podpas 790–862 MHz.

Študija Komisije o družbeno-gospodarskih vidikih

Da bi razumeli družbeni in gospodarski vpliv morebitnih uporab digitalne dividende v različnih scenarijih, je Komisija opravila obsežno študijo, v kateri je z uporabo ustreznih gospodarskih modelov[16] analizirala in ocenila različne družbene in gospodarske vidike. Rezultati študije so ključni prispevek pri razvoju predlogov, vključenih v to sporočilo.

Obširna posvetovanja

Komisija se je na različne načine posvetovala s številnimi zainteresiranimi stranmi; svetovalci so z zainteresiranimi stranmi opravili pogovore, organizirala je uradno posvetovanje z njimi, dve delavnici, namenjeni odgovarjanju na vprašanja držav članic, posvetovala se je s Skupino za politiko radijskega spektra ter organizirala posvetovanje o sedanjih predlogih[17].

2.2. Časovni načrt EU kot praktični kažipot

Predlagano je, da se v praksi ustrezna uskladitev doseže z dogovorom o skupnem „časovnem načrtu EU“, ki bi predvidel izvajanje dogovorjenih ukrepov. Večji del teh ukrepov naj bi se osredotočil na nadaljnje povečanje količine in kakovosti digitalne dividende, s čimer bi se dosegli boljši rezultati, kot jih lahko dosežejo posamezne države članice. Poleg tega mora biti načrt dovolj prožen, da bo upošteval nacionalne posebnosti, zlasti različne izhodiščne položaje držav članic v zvezi s prizemno radiodifuzijo. Hkrati naj bi ta načrt spodbujal dolgoročno odpravljanje razlik med nacionalnimi pristopi ter s tem tudi inovacije in prednosti potrošnikov, okrepil enotni trg in povečal konkurenčnost EU.

2.3. Potrditev s strani Evropskega parlamenta in Sveta

Nekatere pomembne odločitve, ki jih bo treba sprejeti v smislu prednostnih nalog EU za digitalno dividendo, so v svojem bistvu politične narave. Zato bo pomembno, da bosta Evropski parlament in Svet v celoti sodelovala pri pripravi in pomembnih odločitvah glede strateških delov časovnega načrta. Spekter digitalne dividende je velika priložnost za uvedbo prožnejšega pristopa k upravljanju spektra, zato bodo predlogi tega sporočila pomemben prispevek k razvoju strateškega pristopa k politiki spektra.

Komisija se namerava opreti na prihodnji strateški program za radijski spekter, kot je določen v osnutku reforme ureditvenega okvira za elektronske komunikacije[18], za katerega se pričakuje, da bo sprejet v prihodnjih mesecih, kot na sredstvo za zagotovitev potrditve glavnih strateških elementov v bodočem časovnem načrtu EU za digitalno dividendo s strani Evropskega parlamenta in Sveta.

2.4. Nadaljnje postopanje — predlogi Komisije za ukrepe

Spodaj določeni predlogi Komisije jasno ločujejo med ukrepi, za katere že obstaja precejšnja podpora in jih je treba za obravnavanje takojšnjih ciljev politike (gospodarske rasti in premostitev digitalne dividende) ter zaradi jasnih napotil državam članicam, ki prednjačijo pri preklopu na digitalno dividendo, sprejeti zdaj, ter ukrepi, o katerih je treba še razpravljati in doseči dogovor z Evropskim parlamentom in Svetom.

3. Nujni ukrepi za sprostitev začetnih koristi

Da bi zagotovili, da bi digitalna dividenda učinkovito in pravočasno pripomogla k prizadevanjem za oživitev gospodarstva EU in bi bile koristi za potrošnike čim večje, je treba nujno sprejeti dva ključna ukrepa. Cilj je tudi preprečiti pojav razdrobljenosti med državami članicami, ki bi ovirala vzpostavitev skupnega trga storitev in opreme ter znatno ekonomijo obsega, ki jo ta predstavlja, ne da bi prenagljeno sodili o strateških odločitvah politike, ki jih morata sprejeti Evropski parlament in Svet. Tema nujnima ukrepoma je namenjeno Priporočilo Komisije „Kako poenostaviti sproščanje digitalne dividende v Evropski uniji“[19].

3.1. Popolni izklop analogne televizije do leta 2012

Sprejeta je bila strateška odločitev postopnega izklopa analogne radiodifuzije, vendar kljub prejšnjim političnim zavezam k evropskemu ciljnemu letu 2012, dejanski datum dokončnega izklopa v Evropi ostaja negotov. Ker bo digitalna dividenda v celoti na voljo šele po izklopu analogne radiodifuzije, je pomembno zagotoviti, da se postopek zaključi pravočasno v vseh državah članicah.

Države članice, ki še niso končale preklopa na digitalno radiodifuzijo se poziva, naj ponovno potrdijo svojo zavezo k izklopu analogne televizijske radiodifuzije in sprejmejo ciljni datum EU 1. januar 2012 ter končajo vse potrebne pripravljalne ukrepe.

3.2. Priprava predloge za skladno odprtje podpasu 790–862 MHz za elektronske komunikacijske storitve s sprejetjem usklajenih tehničnih pogojev za uporabo

Nekatere države članice[20] so ali pa bodo kmalu lahko odločale o odprtju odprejo podpasu 790–862 MHz za elektronske komunikacijske storitve. Upoštevati je treba, da so države članice pod vedno večjim pritiskom, naj sprejmejo ukrepe, ker če predlog Skupnosti za usklajen pristop ne bo kmalu sprejet, tako obstaja tveganje, da pride do razdrobljenosti notranjega trga in izgube ekonomij obsega, ki bi bile sicer dosežene.

Komisija namerava Odboru za radijski spekter na podlagi Odločbe o radijskem spektru[21] predložiti osnutek odločbe za tehnično usklajevanje podpasu 790–862 MHz za pridobitev regulativnega mnenja pred koncem leta 2009. Odločba države članice ne zavezuje k odprtju podpasu za nove uporabe razen za radiodifuzijo, vendar pa, ko se država članica tako odloči, mora spoštovati skupne tehnične parametre.

To je skladno s stališčem Skupine za politiko radijskega spektra (RSPG), natančno razloženim v Mnenju o digitalnih dividendah[22], ki priporoča, da Komisija hitro ukrepa in podpre razpoložljivost zgornjega dela sproščenega spektra (podpas 790–862 MHz) elektronskim komunikacijskim storitvam po načelu tehnološke nevtralnosti. RSPG nadalje svetuje, naj Komisija najkasneje do 31. oktobra 2009 pripravi svoj končni predlog glede tega podpasu, da bo zainteresiranim stranem omogočila dovolj časa za načrtovanje naložb in dokončanje ustreznih tehničnih priprav pred dejanskim izklopom analogne televizije leta 2012[23].

Pomembno je, da države članice podprejo ureditvena prizadevanja za določitev usklajenih pogojev za uporabo podpasu 790–862 MHz in se izognejo kakršnim koli dejavnostim, ki bi ovirale uporabo ukrepa za tehnično usklajevanje, ki se načrtuje na ravni EU.

Ustrezne tehnične priprave za omogočanje razpoložljivosti podpasu morajo vključevati ustrezno ureditev, da obstoječe storitve in delovanje opreme ne bodo moteni.

4. Ukrepi, za katere je potrebna strateška odločitev

Za sprejetje nekaterih ukrepov, nujnih za popolno koriščenje digitalne dividende, so bolj kot tehnične potrebne pomembne politične odločitve, zato morata Evropski parlament in Svet v celoti sodelovati pri določanju potrebnih strateških smernic. To se lahko doseže na podlagi okvira, izhajajočega iz prihodnjega programa politike spektra, ki bi moral biti tudi vključen v Evropski program za digitalne tehnologije[24].

4.1. Sprejetje skupnega stališča EU za dosego učinkovitejše čezmejne uskladitve z državami, ki niso članice EU

Prihodnja uporaba pasu UHF v tretjih državah, ki mejijo na EU, je ključnega pomena, saj bo vplivala na način uporabe digitalne dividende v državah članicah, ki imajo težave s čezmejnimi motnjami. Zaradi posrednega učinka bo vplivala tudi na druge države. Uporaba v sosednjih tretjih državah bo imela vpliv tudi v smislu ekonomije obsega in področja uporabe, ki se lahko doseže v širši regiji v zvezi s prihodnjimi inovativnimi storitvami.

Z ozirom na to bo svetovna radijska konferenca v začetku leta 2012 odločilna zaradi vpliva, ki ga bo imela na prihodnje strateške usmeritve tretjih držav. Zato je pomembno, da države članice na mednarodni ravni pokažejo zavezanost politiki digitalne dividende, in sicer z zagovarjanjem skupnega stališča EU v zvezi s ključnimi cilji.

Sprejetje skupnega stališča EU o ključnih vidikih digitalne dividende za pogajanja WRC, ki bi ga podprla Evropski parlament in Svet, bi močno izboljšalo učinkovitost EU pri zagotavljanju podpore njenemu stališču.

Poleg tega bi lahko Komisija zagotovila pomoč državam članicam pri pogajanjih na dvostranski in večstranski ravni z državami, ki niso članice EU[25].

4.2. Odprtje podpasu 790–862 MHz v celotni EU za elektronske komunikacijske storitve

Komisija je v svoji študiji analizirala, kako se ekonomski rezultati in razmerja med stroški in koristmi spreminjajo glede na kombinacijo scenarijev različnih ponudb in povpraševanja[26] v obdobju 15 let z začetkom leta 2012. Študija je pokazala, da bi odprtje enega dela digitalne dividende (podpas 790–862 MHz) za brezžične širokopasovne storitve v vseh državah članicah do leta 2015 pod istimi pogoji uporabe v primerjavi s posameznimi nacionalnimi pobudami prineslo dodano vrednost[27] v višini od 17 milijard EUR do 44 milijard EUR, odvisno od hitrosti razvoja brezžičnih širokopasovnih storitev v tem podpasu[28].

Zato je Komisija s študijo ugotovila, da je odprtje podpasu 790–862 MHz, kar preučujejo že številne države članice, najbolj pragmatična rešitev za dosego takojšnjih koristi, ki jih lahko prinese digitalna dividenda. Zato je Komisija tudi predlagala takojšnje sprejetje tehničnega ukrepa za ta podpas. Vendar ta odločba o tehnični uskladitvi zaradi upoštevanja različnih situacij v državah članicah glede prizemne radiodifuzije držav članic ne obvezuje k prenehanju uporabe radiodifuznih oddajnikov z visokimi močmi ali odprtju podpasu za elektronske komunikacijske storitve.

Za dosego maksimalnih koristi uskladitve na ravni EU bi Komisija lahko Evropskemu parlamentu in Svetu predlagala, da države članice prenehajo uporabljati podpas 790–862 MHz za radiodifuzne storitve z visokimi močmi do datuma, ki bi se določil na ravni EU, v celoti izvedejo odločbo EU o tehnični uskladitvi.

Druga korist določitve roka, do katerega se da podpas na razpolago za nove storitve, je, da se bo tako preprečilo situacijo, ko bi države članice, ki s podpasu niso umaknile radiodifuznega oddajanja, ovirale učinkovito izvajanje novih storitev v drugih državah članicah zaradi čezmejnih motenj in tako preprečevale, da bi bilo celotno območje pokrito z brezžičnimi širokopasovnimi aplikacijami.

4.3. Uporaba minimalne ravni spektrske učinkovitosti glede prihodnje uporabe digitalne dividende

Spekter digitalne dividende je omejen in dragocen javni vir, ki zadovoljuje kulturne, gospodarske in socialne potrebe. Zato je pomembno, da si vsi možni uporabniki prizadevajo za njegovo učinkovito uporabo, čeprav se je treba zavedati, da s tem lahko nastanejo dodatni stroški za naložbe v učinkovite tehnologije. Ta postopek bi se lahko močno olajšal, če bi se sprejel dogovor o minimalni ravni za učinkovito uporabo spektra, ki jo mora doseči vsak uporabnik digitalne dividende.

Za zagotovitev kar najboljše uporabe digitalne dividende in oblikovanje jasnega okvira za določene tehnične ukrepe o spektrski učinkovitosti, bi se lahko na ravni EU sprejele skupne minimalne zahteve za učinkovito uporabo digitalne dividende pri vseh aplikacijah.

V tem času velikih finančnih pritiskov bosta za dosego tega cilja potrebna jasna politična zavezanost, da se vse zainteresirane strani prepriča o skupni prednosti takšne pobude, in jasen načrt izvajanja.

5. V smeri nadaljnih izboljšav pri uporabi digitalne dividende

Upravljanje digitalne dividende je zaradi njene sposobnosti razvijanja dinamičen proces: zaradi razvoja tehnologije in storitev, povpraševanja na trgu in družbenih zahtev se morajo ukrepi, sprejeti v okviru časovnega načrta, razvijati vzporedno. Poleg zgoraj predstavljenih nujnih in strateških ukrepov so sprejete tudi pobude, usmerjene v prihodnost, ki bi lahko dolgoročno še povečale potencialno velikost in uporabnost digitalne dividende. Dodatna zmožnost, ki se lahko pridobi, bi omogočila EU, da se sooči s prihodnjimi izzivi, kot je nenadno povečanje povpraševanja po spektru za nove in zato nepredvidene aplikacije. Dolgi cikli načrtovanja glede spektra zahtevajo, da se takšne pobude sprejmejo veliko preden se pokažejo učinki (ponavadi 5 do 10 let prej), pred tem pa je treba izvesti primerno oceno učinka in analizo možnih učinkov na konkurenco.

Najbolj obetajoče pobude, opredeljene v študiji Komisije, so:

1. Spodbujanje sodelovanja med državami članicami pri souporabi prihodnjih načrtov v zvezi z uporabo radiodifuznega omrežja (npr. migracija na MPEG-4 ali DVB-T2). Cilj sodelovanja na ravni EU bi lahko bil določitev rokov za migracijo omrežij na standarde, ki so za spekter učinkovitejši, in določitev skupnih smernic za izvajanje.

2. Zahteva, da morajo vsi digitalni TV sprejemniki, prodani v EU po določenem datumu (se še določi), delovati v skladu s standardom za oddajanje digitalne kompresije nove generacije, kot je standard H264/MPEG-4 AVC. Ta oprema bo morala biti tudi povratno združljiva s starejšimi standardi zaradi zagotovitve neprekinjenega prejemanja prenosa z uporabo starih standardov. S takšnim ambicioznim ukrepom, ki se že izvaja v Franciji in načrtuje v Španiji, bi se dosegla kritična masa TV opreme visoke zmogljivosti v Evropi in pospešila uporaba s tem povezanih omrežnih infrastruktur.

3. Določitev minimalnega standarda za odpornost digitalnih TV sprejemnikov proti motnjam (imunost proti motnjam). Proizvajalci opreme in operaterji že dolgo poskušajo zagotovitvi, da med terminali elektronskih komunikacij in televizijskimi sprejemniki ne bi prihajalo do vzajemnih motenj. Tehnični parametri, ki urejajo uporabo dela pasu UHF za brezžične komunikacije, bodo preprečevali škodljive motnje TV signalov, minimalni standard za odpornost sprejemnikov proti možnim motnjam pa bo potrošnikom zagotavljal boljšo kakovost sprejema in zmanjšal stroške ukrepov za zaščito pred motnjami, ki bi lahko bili potrebni za opremo, ki deluje v sosednjih frekvenčnih pasovih.

4. Možnost širše uporabe enofrekvenčnih omrežij (SFN). Ta omrežja veliko bolj učinkovito izrabljajo spekter, saj lahko pokrijejo večja geografska območja brez spreminjanja nosilne frekvence, vendar je treba njihovo dejansko delovanje v praksi še oceniti. Države članice bi se lahko zaprosilo za izmenjavo izkušenj pri uporabi SFN s pomočjo Odbora za radijski spekter pri zbiranju in ocenjevanju informacij.

5. Podpiranje raziskovanja frekvenčno agilnih sistemov mobilnih komunikacij. Za razvoj takih sistemov bi bile potrebne znatne naložbe, ki so velik izziv za posamezne proizvajalce, lahko pa bi se izvedle skupno in morda z uporabo sredstev Skupnosti.

6. Zagotovitev neprekinjenosti aplikacije brezžičnega mikrofona in podobnih aplikacij z določitvijo prihodnjih usklajenih frekvenc. Cilj bi bil določiti najboljšo strategijo za zagotovitev učinkovite migracije za sedanje uporabnike in proizvajalce naprav, ki uporabljajo zadevne frekvenčne pasove, zajemal pa bi lahko tudi nadaljevanje tehničnega dela CEPT[29] s pooblastilom Evropske komisije.

7. Sprejetje skupnega stališča o morebitni uporabi „belih lis“ kot možne digitalne dividende. Države članice bi se pozvalo k sodelovanju s Komisijo pri preučevanju možnosti za odprtje „belih lis“ ali neuporabljenega spektrskega medprostora med območji radiodifuzijskega pokrivanja, ki bi se uporabil za kognitivno radijsko opremo[30] na podlagi skupnih tehničnih zahtev v Evropi.

6. Sklepna ugotovitev

Komisija poziva Evropski parlament in Svet k predložitvi mnenj o teh predlogih politike za usklajen pristop k digitalni dividendi. Po preučitvi mnenj obeh institucij namerava Komisija vključiti elemente predlogov v širši program ukrepov glede spektra, ki ga bo za sprejetje predložila Evropskemu parlamentu in Svetu leta 2010.

Poleg tega bo Komisija za pridobitev regulativnega mnenja Odboru za radijski spekter čim prej predložila svoj predlog za tehnično uskladitev podpasu 790–862 MHz za storitve elektronskih komunikacij.

Države članice bodo tudi pozvane, da Komisiji do sredine leta 2010 poročajo o napredku pri pripravah na pravočasen izklop analogne radiodifuzije.

[1] Ki bo nastal znotraj pasu UHF (470–862 MHz), kjer je prenos prizemne radiodifuzije največji.

[2] Pet držav članic je že preklopilo na digitalno radiodifuzijo: Nemčija, Finska, Luksemburg, Švedska, Nizozemska. Prav tako obsežni deli dveh drugih držav članic: Belgija in Avstrija.

[3] COM(2007) 700 „Popolno koriščenje digitalne dividende v Evropi: skupen pristop za uporabo spektra, ki se bo sprostil s prehodom na digitalno radiodifuzijo“.

[4] Sklepne ugotovitve Sveta z dne 12. junija 2008.

[5] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. septembra 2008 [2008/2099(INI)].

[6] Glej na primer COM (2006) 129 „Sporočilo Komisije: premoščanje širokopasovne vrzeli“.

[7] COM(2008) 800; glej tudi Sklepi predsedstva, Evropski svet, Bruselj, 12. december 2008.

[8] Svet za konkurenco Dokument o ključnih vprašanjih, marec 2009.

[9] Postopki za dodelitev radijskih frekvenc morajo biti objektivni, pregledni, nediskriminatorni in sorazmerni, da se prepreči izkrivljanje konkurence, zlasati zaradi neenake dodelitve spektra.

[10] Študija Komisije „Evropski pristop k digitalni dividendi“ iz septembra 2009, ki sta je opravila Analysys Mason, DotEcon in Hogan&Hartson. . http://ec.europa.eu/information_society/policy//radio_spectrum/documents/studies/index_en.htm#digitaldividend2009

[11] COM(2005) 461 o prednostnih nalogah politike spektra EU za digitalni preklop v okviru prihodnje regionalne konference ITU o radiokomunikacijah 2006 (RRC-06).

[12] COM(2007) 371 o pripravah na svetovno konferenco o radiokomunikacijah leta 2007.

[13] Več držav članic je uporabilo mehanizem, ki jim omogoča uporabo pasu 790–862 MHz za storitve mobilnih komunikacij, ob pričakovanju skupnega razporejanja z radiodifuzijskimi storitvami, ki bo splošno začelo veljati leta 2015.

[14] COM(2007) 700.

[15] Pooblastilo Komisije CEPT o tehničnih vidikih za usklajevanje digitalne dividende v Evropski uniji.

[16] Več informacij je na spletni strani http://www.analysysmason.com/EC_digital_dividend_study.

[17] Povzetek je na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/information_society/policy/ecomm/radio_spectrum/topics/reorg/_digdiv_200907/index_en.htm.

[18] Člen 8a(3) (začasno številčenje) osnutka revidirane okvirne direktive.

[19] Priporočilo Komisije, sprejeto skupaj s tem sporočilom.

[20] Nazadnje so bile to Avstrija, Češka, Finska, Francija, Nemčija, Španija, Švedska, Nizozemska in Združeno kraljestvo.

[21] Odločba 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti.

[22] Mnenje RSPG o digitalnih dividendah z dne 18. septembra 2009. http://rspg.groups.eu.int/rspg_opinions/index_en.htm

[23] To vključuje uskladitev za sprostitev podpasu njegove sedanje uporabe za radiodifuzijo z visokimi močmi in organizacijo za njegovo dodelitev, da se zagotovijo ustrezni pogoji za inovativne uporabe, kot je brezžična širokopasovna povezava.

[24] Glej dokument predsednika J.M. Barrosa (2009) „ Politične smernice za naslednjo Komisijo “http://ec.europa.eu/commission_barroso/president/pdf/press_20090903_EN.pdf

[25] Glej tudi Mnenje RSPG o vprašanjih glede spektra na zunanjih mejah EU, RSPG08-232 19. junij 2008. http://rspg.ec.europa.eu/_documents/documents/meeting/rspg16/rspg08232_finalopinion_outereuborders.pdf

[26] Opravljena je bila primerjava med tremi scenariji ponudbe spektra in šestimi scenariji povpraševanja po spektru (z različnimi napovedmi, glede na razvoj skozi čas, za povpraševanje po storitvah radiodifuzije in brezžične širokopasovne povezave) z referenčnim scenarijem primera, da se uskladitev na evropski ravni ne izvede.

[27] Povečanje zasebne neto vrednosti (trenutna neto vrednost nastala v 15 letih).

[28] Te številke predstavljajo del ocenjenega povečanja vrednosti usklajenega ukrepanja EU v celotnem spektru digitalne dividende, za radiodifuzijo in brezžično širokopasovno povezavo, iz Poglavja 1. Podrobne informacije so v oceni učinka v oddelku 5.4.

[29] Evropska konferenca poštnih in telekomunikacijskih uprav.

[30] Kognitivne radijske tehnologije omogočajo, da radijska oprema identificira frekvence, ki jih v danem trenutku ne uporablja primarni uporabnik, in jih začasno uporabi.