[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 24. 4. 2009

COM(2009)192 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Poročilo o napredku na področju energije iz obnovljivih virov:Poročilo Komisije v skladu s členom 3 Direktive 2001/77/ES, členom 4(2) Direktive 2003/30/ES ter o izvajanju akcijskega načrta EU za biomaso COM(2005) 628

{SEC( 2009) 503 konč.}

1. UVOD

Komisija je leta 1997 objavila belo knjigo o obnovljivih virih energije[1], v kateri je določila cilj, da se do leta 2010 delež energije iz obnovljivih virov podvoji, tako da bo dosegel 12 %. Ta politika energije iz obnovljivih je nastala zaradi potrebe po reševanju problemov trajnosti v zvezi s podnebnimi spremembami in onesnaževanjem zraka, izboljšanju varnosti dobave energije v Evropi, povečanju konkurenčnosti Evrope ter razvoju industrijskih in tehnoloških inovacij. Poleg tega sta v beli knjigi napovedana strategija energije iz obnovljivih virov in akcijski načrt, ki poudarjata potrebo po razvoju vseh obnovljivih virov energije, vzpostavitvi stabilnih okvirov politike ter izboljšanju sistemov načrtovanja in dostopa do elektroenergetskega omrežja za energijo iz obnovljivih virov.

Pomemben element akcijskega načrta je bila priprava evropske zakonodaje, da se zagotovi trden okvir politike in pojasni pričakovani razvoj energije iz obnovljivih virov v vseh državah članicah. Najpomembnejša zakonodajna akta (direktivi 2001/77/ES in 2003/30/ES) določata okvirne cilje za leto 2010 za vse države članice in ukrepe, potrebne za povečanje rasti, razvoja in dostopa do energije iz obnovljivih virov. Leta 2005 je bil sprejet tudi akcijski načrt za biomaso[2], ki je opozoril na to, da morajo države članice razviti vire biomase v Evropi.

Redno se pripravljajo ocene in poročila o napredku EU pri doseganju ciljev za leto 2010 ter njenih prizadevanjih za razvoj energije iz obnovljivih virov na splošno. Poročilo iz leta 2007 in časovni načrt obnovljive energije[3] opozarjata na počasen napredek držav članic ter dejstvo, da EU kot celota verjetno ne bo dosegla cilja za leto 2010. V časovnem načrtu so navedeni možni razlogi, na primer dejstvo, da so nacionalni cilji le okvirni, in negotovo naložbeno okolje, ki nastaja zaradi obstoječega pravnega okvira. Komisija je zato predlagala nov strožji okvir za spodbujanje razvoja energije iz obnovljivih virov ter jasnejše in pravno zavezujoče cilje za leto 2020. Po obsežnih javnih posvetovanjih leta 2007 ter ob podpori Evropskega sveta[4] in Parlamenta[5] je Komisija predlagala novo zakonodajo, ki ureja energijo iz vseh obnovljivih virov, ter določila nove cilje za leto 2020, da se zagotovi trden pravni okvir za prihodnje desetletje. Soglasje glede te direktive o energiji iz obnovljivih virov je že bilo doseženo[6].

Namen tega poročila je zagotoviti informacije o napredku, ki je bil dosežen po poročilih iz leta 2007, kot predpisujeta trenutno veljavni direktivi (2001/77/ES in 2003/30/ES), upoštevani pa so podatki od leta 2004 do 2006 ali 2007[7]. V poročilu so tudi predstavljene možnosti za prihodnji razvoj, saj opisuje sedanji napredek na področju energije iz obnovljivih virov in pojasnjuje, kako bo novi okvir spodbujal povečanje rabe energije iz obnovljivih virov v prihodnjih letih, vključno z biomaso.

2. ELEKTRIčNA ENERGIJA IZ OBNOVLJIVIH VIROV

Člen 3(4) Direktive 2001/77/EC določa, da Komisija vsaki dve leto objavi poročilo o svoji oceni napredka držav članic pri doseganju nacionalnih okvirnih ciljev v zvezi z energijo iz obnovljivih virov. V zadnjem poročilu[8] je poudarjeno, da je bil v zadnjih letih dosežen precejšen napredek, kljub temu pa naj bi EU do leta 2010 po pričakovanjih dosegla 19 % delež in ne 21 %[9]. Ena od ugotovitev poročila je bila, da je k rasti do zdaj največ pripomogel razvoj vetrne energije v majhnem številu držav. Navedeno je tudi, da je bilo treba proti nekaterim državam članicam sprožiti postopek za ugotavljanje kršitev.

Od izdaje tega poročila se je delež električne energije iz obnovljivih virov povečal; po podatkih Eurostata se je delež energije iz obnovljivih virov v EU povečal s 14,5 % leta 2004 na 15,7 %[10] leta 2006, vendar glede na analizo Komisije deleža 21 % do leta 2010 ne bo mogoče doseči brez precejšnjih dodatnih prizadevanj.

Napredek pri doseganju cilja za leto 2010 (stolpci in leva os) ter sprememba deleža energije iz obnovljivih virov v državah članicah v obdobju 2004–2006 (točke, desna os) .

[pic] Vir: normalizirani podatki Eurostata za leto 2006 in cilji za leto 2010

Iz grafa je razvidno, da so imele države članice zelo različen uspeh; Madžarska in Nemčija[11] sta svoje ciljne vrednosti že dosegli, več držav pa največ dela še čaka v naslednjih dveh letih, zaradi česar so potrebni hitri in učinkoviti ukrepi za pričetek razvoja. V šestih državah članicah se je delež električne energije iz obnovljivih virov povečal za več kot dve odstotni točki (v Nemčiji se je na primer povečal z 10,6 % na 12,6 %), tako da se je v zadnjih dveh letih delež v celotni EU povečal za skoraj 1,5 odstotne točke (s 14,4 % na 15,7 %). Vendar so v ta delež vključeni tudi zelo slabi rezultati, ki jih je v zadnjem času doseglo sedem držav EU, katerih deleži so stagnirali, ali pa so se celo zmanjšali[12].

Delež električne energije iz obnovljivih virov se je povečal na račun majhnega števila držav članic, prav tako pa je omejen tudi obseg tehnologij, ki se uporabljajo[13]:

[pic]

Vir: „Promotion and growth of renewable energy sources and systems“, končno poročilo, Ecofys et al. (brez vodne energije).

Najbolj se je povečalo izkoriščanje trdne biomase in vetrne energije. Če upoštevamo uporabo teh tehnologij v različnih državah članicah, je spet jasno razvidno, da je za napredek na ravni EU zaslužno le majhno število držav članic, pri ostalih državah članicah je bil napredek omejen ali pa ga ni bilo.

[pic] Vir: „Promotion and growth of renewable energy sources and systems“, končno poročilo, Ecofys et al.

2.1. Razlogi za različen napredek

Iz prejšnje analize različnih programov podpore držav članic14 je razvidno, da je pri učinkovitem sistemu stabilnost zelo pomemben element za povečevanje naložb. Zato nedosledni programi, ki jim zmanjka sredstev, ter spremembe politike in pravil ovirajo razvoj energije iz obnovljivih virov. Kljub nekaterim izboljšavam, kot so na primer premije za dobavo energije in podrobnejša diferenciacija subvencij za različne tehnologije, je še vedno pomembno, da se izboljšajo programi podpore, zlasti v državah članicah kjer je napredek počasen.

Pri povečevanju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov obstaja tudi več pomembnih ovir, ki niso povezane s stroški. Zato Direktiva 2001/77/ES predpisuje ukrepe za izboljšanje obveščenosti potrošnikov (uvedba potrdila o izvoru) in prenovo upravnih postopkov ter zagotovitev boljšega dostopa električne energije iz obnovljivih virov do omrežja.

Pri proučitvi sistema potrdil o izvoru se je izkazalo, da ga vse držav članice še vedno ne izvajajo v celoti, zaradi česar prihaja do težav v zvezi z zanesljivostjo, dvojnega štetja ter nevarnosti, da se ista energija posreduje dvema različnima skupinah porabnikov. To spodkopava potrošniški trg za energijo iz obnovljivih virov na splošno, tj. trg, ki bi bil lahko nadaljnji vir prihodkov in s tem tudi naložb.

V skladu z Direktivo 2001/77/ES lahko države članice prenesejo potrdila o izvoru, da se upoštevajo pri doseganju ciljev drugih držav članic (da se državam članicam omogoči, da dosežejo svoje cilje z nižjimi stroški), vendar do takih dogovorov in prenosov ne prihaja.

Upravni postopki pri načrtovanju in razvoju zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov so bili v prejšnjih poročilih Komisije podrobno proučeni[14]. Kot kaže, pa je bil dosežen le majhen napredek kar zadeva priporočila Komisije glede prenove upravnih postopkov. Postopki so še vedno zapleteni, saj je treba za izdajo gradbenega dovoljenja ter razvojnega in okoljevarstvenega soglasja zaprositi več organov. Iz raziskav je razvidno, da nastajajo zaradi zamud in negotovosti postopka pomembna ozka grla.

Težave v zvezi s priključitvijo na elektroenergetsko omrežje nastajajo pogosto zaradi odsotnosti ustreznih pravil glede priključitve na omrežje in nezadostnih upravnih virov za obdelavo vlog. Tudi tehnični problemi pomenijo oviro, ker je zmogljivost omrežja premajhna za vključitev električne energije iz obnovljivih virov, in ker na splošno ni strategije za razrešitev problema. Obstajajo tudi finančne ovire zaradi različnih in pogosto nepreglednih pravil obračunavanja priključnin ter nevarnosti, da bi bili manjši proizvajalci električne energije v slabšem položaju kot uveljavljeni veliki proizvajalci električne energije.

S težavami glede dostopa do omrežja je očitno, kako pomembno vlogo imajo na notranjem trgu, ki ni popolnoma konkurenčen, veliki proizvajalci električne energije. Tudi pomanjkljivosti energetskega trga, na katere je Komisija pred kratkim opozorila v svojem tretjem paketu ukrepov za notranji trg z električno energijo[15], še dodatno otežujejo dostop proizvajalcev energije iz obnovljivih virov do trga in poštene konkurence. Komisija je to vprašanje že obravnavala, s hitrim sprejetjem in izvajanjem paketa pa bo storjen pomemben korak k zagotavljanju enakih pogojev na energetskem trgu.

2.2. Postopki za ugotavljanje kršitev

Našteti razlogi za majhen napredek pri razvoju električne energije iz obnovljivih virov niso novi. Direktiva 2001/77/ES se jim izrecno posveča. Vendar kljub direktivi ter spremljanju in usmerjanju Evropske komisije nekatere države članice niso sprejele ustreznih ukrepov. Od leta 2004 je morala Komisija začeti 61 pravnih postopkov proti državam članicam zaradi neskladnosti z Direktivo. Največ jih je bilo začetih proti Italiji, in sicer 13, sledijo pa Španija s šestimi, Avstrija s štirimi ter Češka, Francija, Latvija in Poljska s po tremi postopki. Od teh 61 pravnih postopkov je še 16 nedokončanih. Evropska komisija bo še naprej spremljala skladnost držav članic z Direktivo, po potrebi pa bo sprožila postopke za ugotavljanje kršitev. Vendar je glede na majhen napredek in število postopkov za ugotavljanje kršitev mogoče sklepati, da pravni okvir ni dovolj močan. To je eden od razlogov za pripravo nove direktive o energiji iz obnovljivih virov.

3. ENERGIJA IZ OBNOVLJIVIH VIROV V PROMETNEM SEKTORJU

V skladu z direktivo o energiji iz obnovljivih virov v prometu (Direktiva 2003/30/ES) morajo države članice določiti ciljne vrednosti za delež energije iz obnovljivih virov, ki bo do leta 2005 in 2010 nadomestila energijo iz motornega bencina in dizelskega goriva v prometu, pri čemer za izhodiščno točko šteje referenčna vrednost v višini 2 % oziroma 5,75 %. Direktiva je znana pod imenom „Direktiva o biogorivih“, saj naj bi biogoriva do leta 2010 v praksi prispevala velik delež k energiji iz obnovljivih virov v tem sektorju.

Poročilo o napredku iz januarja 2007[16] je pokazalo, da so biogoriva leta 2005 v EU dosegla delež 1 %, referenčno ciljno vrednost pa sta dosegli samo Nemčija in Švedska.

Napredek pri doseganju nacionalnih ciljev za leto 2010 (stolpci in leva os) ter sprememba deleža obnovljivih goriv v prometu v državah članicah v obdobju 2004–2006 (točke, desna os).

[pic]

Vir: poročila držav članic za leti 2006 in 2007 ter EurObserver Biofuels Barometer.

Proizvodnja biogoriv je v letih 2006 in 2007 napredovala veliko hitreje kot prej. Leta 2007 je delež biogoriv v prometu znašal 2,6 % (8,1 Mtoe). Med letoma 2005 in 2007 se je delež biogoriv povečal za 1,6 odstotne točke, medtem ko se je med letoma 2003 in 2005 povečal samo za 0,5 odstotne točke. Ob taki rasti bo leta 2010 dosežena stopnja 5 %.

Leta 2007 je biodizelsko gorivo med obnovljivimi gorivi v prometu predstavljalo 75 % delež (6,1 Mtoe), od tega 26 % uvoženega. Bioetanol je predstavljal 15 % (1,24 Mtoe), od tega 31 % uvoženega. Preostalih 10 % sta predstavljala čisto rastlinsko olje, porabljeno v Nemčiji, na Irskem in Nizozemskem, ter bioplin na Švedskem. Poročil o rabi drugih vrst energije iz obnovljivih virov v prometu ni bilo. Raba vodika iz vseh virov je še vedno zanemarljivo majhna, prav tako pa se v prometu porabi zelo malo električne energije iz obnovljivih virov.

Uvoženi bioetanol ima že nekaj časa pomembno vlogo na evropskem trgu, kar je posledica nižjih stroškov proizvodnje etanola iz tropskega sladkornega trsa, predvsem v Braziliji. Neto uvoz bioetanola se je povečal s 171 ktoe leta 2005 na 397 ktoe leta 2007. Trgovinska bilanca EU za biodizelsko gorivo se je spremenila s pozitivne leta 2005 (izvoz 355 ktoe) na negativno leta 2007 (uvoz 1,8 Mtoe biodizelskega goriva). Glavni razlog za to spremembo je bil cenejši metilni ester sojinega olja iz Združenih držav. Obstajal je razlog za domnevo, da je so bile take cene posledica dejstva, da so Združene države podeljevale subvencije za proizvodnjo biogoriva, zaradi česar so bile cene proizvodnje (in celo stroški) nižje od evropskih. Na uradno pritožbo industrije biodizelskega goriva v Evropi je Evropska komisija junija 2008 začela uradno preiskavo, marca 2009 pa je uvedla začasne protidampinške in izravnalne dajatve.

3.1 Razlogi za različen napredek

Hitrejši razvoj na področju biogoriv po letu 2005 je posledica obširnega razvoja podpornih sistemov na ravni držav članic. Najpogostejša instrumenta, ki ju uporabljajo države članice za spodbujanje rabe biogoriv, so še vedno davčne olajšave in obveznosti glede rabe biogoriv. V letih 2005–2006 so vse države članice, razen Finske, posluževale oprostitev trošarin kot glavnega podpornega ukrepa, obveznosti glede rabe biogoriv pa so določile le tri države. Od leta 2007 je več kot polovica držav članic sprejelo obveznosti glede mešanega sistema, v večini primerov skupaj z delnimi, vendar naraščajočimi stopnjami obdavčitve. Nekatere države uporabljajo sistem kvot in razpise. Ta mehanizem vladam omogoča, da določijo, kakšno količino biogoriva je treba zagotoviti vsako leto, s čimer do določene mere regulirajo trg.

Dobri rezultati davčnih oprostitev in novih ukrepov, kot so obveznosti glede rabe biogoriv, so še vedno očitni. To je razvidno pri državah članicah, ki so med letoma 2005 in 2007 dosegle nadpovprečen napredek pri rabi biogoriv (glej zgornji graf). Iz grafa je tudi razvidno, da devet držav članic le malo ali sploh ne napreduje kar zadeva njihove nacionalne cilje, tako da obstaja bojazen, ali bodo ti cilji sploh doseženi.

3.2. Postopki za ugotavljanje kršitev

Od leta 2005 je Komisija zaradi neskladnosti s to direktivo začela 62 pravnih postopkov proti državam članicam, mnoge izmed njih zaradi tega, ker niso izpolnjevale obvez glede poročanja ali niso določile nacionalnih ciljev v skladu z referenčnimi vrednostmi iz Direktive. Največ postopkov je bilo začetih proti Italiji, Grčiji in Finski; proti vsaki po pet, sledijo pa jim Francija, Danska In Irska s po štirimi postopki ter Madžarska, Avstrija, Luksemburg, Portugalska in Slovaška s po tremi postopki. Ti primeri so bili uspešno razrešeni. Evropska komisija bo še naprej spremljala napredek držav članic pri doseganju njihovih ciljev.

3.3. Ekonomski in okoljski učinki

V skladu z določbami Direktive 2003/30/ES mora to poročilo o napredku obravnavati številne ekonomske in okoljske vidike v povezavi z razvojem biogoriv.

Z ekonomskega vidika je večja raba biogoriv prispevala k varnosti dobave z zmanjšanjem rabe fosilnih goriv in diverzifikacijo rabe goriva v EU. Leta 2007 so biogoriva v EU nadomestila 1 593 milijona litrov motornega bencina in 7 730 litrov dizelskega goriva. To pomeni skoraj 3 % skupne rabe goriva v EU v cestnem prometu. V povezavi s cilji za leto 2010 (in 2020) se bo ta delež seveda povečal.

Tudi sektorja biomase in biogoriva sta prispevala k gospodarstvu EU z ustvarjanjem dodatnih delovnih mest . Leta 2005 je bilo z izkoriščanjem biomase zunaj omrežja zagotovljenih 600 000 delovnih mest, omrežje za biomaso in biogoriva sta jih zagotovila okrog 100 000, bioplin pa približno 50 000. Pri dobavi goriva za tehnologijo izkoriščanja biomase imata pomembno vlogo tudi kmetijstvo in gozdarstvo. Kmetijske dejavnosti, povezane s sektorjem energije iz obnovljivih virov, ustvarijo bruto dodano vrednost, ki precej presega 9 milijard EUR letno[17].

Neto zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU zaradi biogoriv, ki so bila dana v promet in porabljena v letih 2006 in 2007, je znašalo 9,7 oziroma 14 milijona ton ekvivalenta CO2[18]. V tej oceni je upoštevano dejstvo, da so bile surovine za biogorivo, porabljeno v EU, pridelane na kmetijskih površinah, ki so bile pred kratkim zapuščene, prav tako pa se je zaradi tega upočasnilo opuščanje uporabe kmetijskih zemljišč. To ne velja vedno za uvoženo biogorivo ali biogorivo, pridelano iz uvoženih surovin, pri čemer se delež uvoženih biogoriv povečuje (čeprav predvsem zaradi subvencij ZDA za izvoz biodizelskega goriva). V povezavi s tem Komisija trenutno analizira vprašanje posredne spremembe rabe zemljišč in morebitne odzive politike.

Proizvodnja biogoriva prispeva tudi k povečevanju intenzivnosti kmetijske proizvodnje v EU, zaradi česar se lahko poveča pritisk za rabo zemljišč z veliko biotsko raznovrstnostjo in zalogami ogljika ter za uporabo gnojil. Vendar lahko tudi zmanjša opuščanje rabe zemljišč, kar ima pozitivne učinke na erozijo in preprečevanje požarov ter za ohranjanje podobe krajine in biotske raznovrstnosti. V skladu z novo direktivo o energiji iz obnovljivih virov in direktive o kakovosti goriva morajo gospodarski subjekti in države članice podrobneje poročati o spremembi rabe zemlje in drugih okoljskih učinkih večje proizvodnje biogoriv. Nadaljnje podrobnosti o analizi ekonomskih in okoljskih učinkov so na voljo v priloženem delovnem dokumentu služb.

Čeprav analiza potrjuje pozitiven učinek politike do zdaj, je pomembno, da se pri načrtovanem nadaljnjem povečanju rabe biogoriv upoštevajo merila trajnosti. Ta merila so vključena v novo direktivo o energiji iz obnovljivih virov in direktivo o kakovosti goriva, nanašajo pa se na minimalne zahteve za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zahteve, da se izogiba škodljivi spremembi rabe zemljišč.

3.4. Nadaljnji ukrepi, potrebni v prometnem sektorju

Poleg politik na področju biogoriv je Skupnost v zadnjih dveh letih sprejela številne druge ponudbe za povečanje ekološkosti evropskega prometnega sektorja. Te vključujejo uredbo v zvezi z emisijami CO2 iz avtomobilov[19] (za zmanjšanje emisij osebnih avtomobilov) in direktivo o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz[20] (določa pravila glede ekoloških javnih naročilih za vozila). Leta 2008 je Komisija sprejela strategijo o okolju prijaznejšem prometu[21] za spodbujanje uporabe okolju prijaznejših vozil in boljše logistike.

Povečanje deleža rabe energije iz obnovljivih virov v prometu ter energetska učinkovitost tehnologije motorjev in vozil bosta še naprej ključni nalogi EU, da se zmanjša velika odvisnost prometnega sektorja od nafte. V prometnem sektorju je potreben hiter napredek (zaradi njegove velikosti in hitre rasti), pomemben pa je tudi razvoj drugih oblik prevoza, zlasti letalstva.

4. ENERGIJA IZ OBNOVLJIVIH VIROV ZA OGREVANJE IN OHLAJANJE

Čeprav sektorja ogrevanja in hlajenja ne ureja evropska zakonodaja, ga je treba za popolno oceno razvoja energije iz obnovljivih virov v Evropi prav tako ovrednotiti. Ta sektor je odgovoren za približno 50 % celotne rabe energije in 60 % celotne rabe končne energije iz obnovljivih virov. Porabi največ energije iz biomase, pa tudi sončno in geotermalno energijo.

Kljub relativno veliki rabi energije iz obnovljivih virov v tem sektorju, je še vedno daleč od tega, da bi bil potencial te energije izkoriščen v polni meri. Dejansko se ogrevanje in hlajenje v večini držav članic zanemarja kot sektor za povečanje rabe energije iz obnovljivih virov, deloma zato, ker ni jasnega zakonodajnega okvira in spodbud, obstajajo pa tudi netržne ovire.

Delež energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja v letu 2006 (stolpci in leva os) ter rast (bolj ali manj na isti ravni) med letoma 2004 in 2006 za vse države članice, razen treh (točke, desna os).

[pic]

Vir: Eurostat

4.1. Vloga bioenergetskega sektorja EU

Sektor ogrevanja in hlajenja je odvisen od različnih obnovljivih virov energije, prevladuje pa izkoriščanje biomase. Biomasa je v absolutnem merilu pravzaprav največji obnovljivi vir energije, leta 2020 pa naj bi po pričakovanjih prispevala približno dve tretjini k pričakovanemu deležu energije iz obnovljivih virov (napovedi PRIMES[22]), kar zadeva rabo primarne energije[23]. Poleg tega je treba opozoriti, da se lahko biomasa izkorišča za proizvodnjo toplote, električne energije, pa tudi v obliki „biogoriv“, tj. izkoriščanje biomase v prometu. Zato je EU leta 2005 sprejela akcijski načrt za biomaso, v katerem je poudarila potrebo po uskladitvi politike, in zato to poročilo obravnava napredek v sektorju biomase.

Leta 2006 je bilo v EU-27 za pridobivanje energije porabljenih 88 Mtoe biomase (raba primarne energije), kar v primerjavi z letom 2005 pomeni 8 % povečanje. Še vedno veliko manjka, da bo v polni meri izkoriščen potencial biomase v EU , kot je opredeljen v akcijskem načrtu za biomaso, v katerem je ocenjeno, da bi lahko biomasa do leta 2010 prispevala približno 150 Mtoe k pokrivanju naših potreb po energiji.

V akcijskem načrtu za biomaso je posvečena pozornost 33 ukrepom za povečanje izkoriščanja biomase, vključno z medsektorskimi ukrepi v zvezi z oskrbo z biomaso, financiranjem in raziskavami[24] ter pripravo nacionalnih akcijskih načrtov za biomaso. Vendar se tisti, ki so bili predloženi do zdaj[25], med seboj zelo razlikujejo, čeprav poudarjajo pomembnost biomase, zaradi česar je težko primerjati strategije. Prav tako se le malo posvečajo zagotavljanju novih virov biomase[26].

Povečanje rabe biomase otežujejo upravne in netržne ovire, na primer potreba po jasnejši in usklajeni terminologiji (zlasti kar zadeva biomaso in odpadke), ter ozka grla, ki nastajajo zaradi dolgih in pravno zapletenih postopkov za obravnavo dovoljenj (podrobnejše informacije so v priloženem delovnem dokumentu služb). Ta vprašanja bodo obravnavana v novi direktivi o energiji iz obnovljivih virov. V skladu z njo morajo države članice poročati o svojih načrtih za razvoj virov biomase (z uporabo usklajenih podatkov), Komisija pa mora poročati o zahtevah za trajnostni sistem izkoriščanja biomase za pridobivanje energije in po potrebi predlagati tak sistem.

5. SKLEPNA UGOTOVITEV

Danes je bolj kot kdajkoli jasno, da je razvoj obnovljivih virov energije v Evropi ključnega pomena v boju proti podnebnim spremembam. Je del rešitve pri prizadevanjih za izboljšanje varnosti in zanesljivosti oskrbe z energijo. V sedanjih gospodarskih razmerah bo razvoj sektorjev tehnologije obnovljivih virov energije dobrodošel vir blaginje in novih delovnih mest. Iz teh razlogov je Evropska unija pripravila politiko energije iz obnovljivih virov in sprejela zakonodajo na tem področju.

V tem poročilu je obravnavan napredek pri razvoju energije iz obnovljivih virov. Iz analize je razvidna potreba po močnejšem pravnem okviru take vrste, kot ga je Komisija pripravila pred kratkim v obliki direktive o energiji iz obnovljivih virov.

Evropa verjetno ne bo dosegla ciljev glede energije iz obnovljivih virov za leto 2010, kljub zakonodaji, priporočilom, pozivom in celo pravnim postopkom proti nekaterim državam članicam. Kljub temu je bil v zadnjem času dosežen majhen napredek. V elektroenergetskem sektorju se je zaradi novih ukrepov politike precej povečala rast v nekaterih državah članicah, od katerih jih je od leta 2004 šest svoje deleže povečalo za vsaj dve odstotni točki. Hkrati so od leta 2004 deleži električne energije iz obnovljivih virov v sedmih državah članicah ostali enaki ali pa so se celo zmanjšali. V prometnem sektorju se je zaradi precej obširne spremembe uporabe obvez namesto samo davčnih ukrepov delež EU od leta 2004 povečal za 1,6 odstotne točke, predvsem zato, ker so se deleži sedmih držav članic povečali za več kot 2 %.

Čeprav je bil v zadnjem času dosežen manjši napredek, je rast počasna, ovire rasti v vseh sektorjih pa so v večini držav članic še vedno velike. Evropa verjetno ne bo dosegla ciljnega deleža električne energije iz obnovljivih virov ali ciljnega deleža energije iz obnovljivih virov v prometu. Evropska komisija bo še naprej sprejemala pravne ukrepe za zagotavljanje skladnosti z obstoječimi direktivami in povečanje napredka pri doseganju ciljnih vrednosti za leto 2010.

POVZETEK NAPREDKA DRŽAV ČLANIC PRI RAZVOJU ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV

Električna energija | Biogoriva |

Povečanje med 2004 in 2006–2007 | ≤ 0 sprememba v odstotnih točkah | > 0 – 1 sprememba v odstotnih točkah | > 1 sprememba v odstotnih točkah |

Λ | Κ | ϑ |

Glede na zgornje izzive in ogromen potencialni prispevek energije iz obnovljivih virov k podnebnim in energetskim ciljem EU bo nova evropska direktiva o energiji iz obnovljivih virov, ki bo pričela veljati v začetku leta 2009[28], pomenila dobrodošlo okrepitev pravnega okvira. Ker bodo morale države članice do leta 2010 pripraviti nacionalne akcijski načrte, bo to pomenilo, da bodo morale pripraviti jasen načrt, kako nameravajo doseči svoje cilje glede energije iz obnovljivih virov v prometu, tudi tiste, ki so do zdaj le malo napredovale pri doseganju dogovorjenih ciljev EU. Pojasniti bodo morale, kako bodo prenovile gradbene predpise in sisteme načrtovanja za povečanje rabe energije iz obnovljivih virov ter izboljšanje pogojev dostopa do elektroenergetskega omrežja. Morale bodo opredeliti nacionalne sektorske cilje, ukrepe in programe podpore, ki se bodo uporabljali za doseganje ciljev, posebne ukrepe za spodbujanje rabe energije iz biomase, nameravano uporabo (statistično) prenosov energije iz obnovljivih virov od drugih držav članic in oceniti, kakšno vlogo bodo imele različne tehnologije pri doseganju teh ciljev. Prav tako bodo morale izvajati in spremljati trajnostna merila za biogoriva, da se zagotovi nedvomen prispevek biogoriv k okoljskim ciljem.

Z vsemi temi elementi bo direktiva zagotovila trden okvir politike za hiter razvoj energije iz obnovljivih virov v EU v naslednjih 12 letih. Evropa je zdaj v veliko boljšem in močnejšem položaju, da lahko omogoči lažji razvoj svojih virov obnovljive energije in pri tem neposredno obravnava glavna vprašanja, povezana z energetsko problematiko 21. stoletja.

[1] COM(1997) 599 „Energija prihodnosti: obnovljivi viri energije“.

[2] COM(2005) 628 „Akcijski načrt za biomaso“.

[3] COM(2006) 848 „Časovni načrt obnovljive energije“.

[4] Sklepi Sveta Evropske unije, doc. 7224/1/07 REV 1, 2. maja 2007.

[5] Poročilo Evropskega parlamenta, A6-0287/2007, 2.7.2007.

[6] Hkrati je Komisija spremenila smernice Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (UL C 82, 1.4.2008, str. 1). Poleg tega Uredba o splošnih skupinskih izjemah (UL L 214, 9.8.2008, str. 3) pod določenimi pogoji dovoljuje skupinske izjeme. Oba ukrepa se navezujeta na državno pomoč za energijo iz obnovljivih virov.

[7] Za leto 2007 so na voljo podatki o biogorivih, ni pa še skladnih podatkov o električni energiji za vse države članice. Zato so bili za električno energijo uporabljeni najnovejši razpoložljivi podatki Eurostata, in sicer iz leta 2006.

[8] COM(2006) 849 „Poročilo o napredku na področju električne energije iz obnovljivih virov“.

[9] Ta cilj 21 % velja za električno energijo iz obnovljivih virov za leto 2010 . Ne gre ga zamenjevati s ciljem za leto 2020 iz nove direktive o energiji iz obnovljivih virov, ki določa 20 % delež za energijo vseh vrst (ne samo električno energijo). Da bi do leta 2020 dosegli ta delež 20 %, bo po ocenah Komisije v elektroenergetskem sektorju potreben delež približno 33 % energije iz obnovljivih virov.

[10] Na podlagi normalizirane vodne energije po metodologiji Eurostata (ki se lahko razlikuje od metod, uporabljenih v nekaterih državah članicah).

[11] Delež električne energije iz obnovljivih virov se je na Madžarskem med letoma 2005 in 2006 sicer zmanjšal.

[12] Pri Latviji je vzrok za to sicer bolj hiter porast povpraševanja po električni energiji kot pa majhno zmanjšanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.

[13] Izkoriščanje vodne energije se skoraj ne spreminja, tako da ni vključeno v graf rasti.

[14] SEC(2008) 57 „Spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov“.

[15] Vključno s COM(2007) 531 „Predlog uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1228/2003 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije“.

[16] COM(2006) 845 Poročilo o napredku na področju biogoriv.

[17] Projekt „Employ RES“, Fraunhofer ISI et al., bo kmalu objavljen (naročila ga je Evropska komisija).

[18] Številka je bila izračunana po metodi JEC.

[19] Dne 17. decembra 2008 so bila na prvi obravnavi uspešno sklenjena pogajanja za sprejetje uredbe o emisijah CO2 iz avtomobilov.

[20] Evropski svet in Parlament sta jo sprejela oktobra 2008.

[21] COM(2008) 433 Sporočilo o okolju prijaznejšem prometu.

[22] SEC(2008) 85 Priloga k oceni učinka, priloženi paketu ukrepov na področju energetike in podnebja iz leta 2008.

[23] Poraba primarne energije se nanaša na uporabo virov, kot je biomasa pred pretvorbo; poraba končne energije pa na energijo po pretvorbi (električna energija, toplota, gorivo za prevoz).

[24] To področje je podrobneje obravnavano v delovnem dokumentu služb, priloženem temu poročilu.

[25] http://ec.europa.eu/energy/renewables/bioenergy/national_biomass_action_plans_en.htm

[26] Treba je zagotoviti več biomase, saj je treba zanjo konkurirati z lesno predelovalno industrijo, zlasti kar zadeva les.

[27] Ta številka je le začasna. Ker stopnja rasti za Bolgarijo ni bila potrjena, ne velja za eno od držav članic z nadpovprečnim povečanjem uporabe biogoriv.

[28] Nova direktiva: http://www.europarl.europa.eu/sce/data/amend_motions_texts/doc/P6_AMA%282008%290369%28210-210%29_EN.doc.