[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 26.1.2009

COM(2009) 13 konč.

SPOROČILO KOMISIJE

EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Letno poročilo Svetu in Evropskemu parlamentu o dejavnostih centralne enote Eurodac v letu 2007

SPOROČILO KOMISIJE

EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETULetno poročilo Svetu in Evropskemu parlamentu o dejavnostih centralne enote Eurodac v letu 2007

1. UVOD

1.1. Področje uporabe

Uredba Sveta (ES) št. 2725/2000 z dne 11. decembra 2000 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije (v nadaljnjem besedilu: Uredba Eurodac)[1] določa, da Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o dejavnostih centralne enote.[2] Pričujoče peto letno poročilo vsebuje podatke o upravljanju in izvajanju sistema leta 2007. Ocenjuje rezultate in stroškovno učinkovitost sistema Eurodac ter kakovost storitev njegove centralne enote.

1.2. Spremembe pravne ureditve in politik

Komisija je na podlagi prejšnjih letnih poročil[3] in posvetovanja z državami članicami junija 2007 objavila svoje poročilo o oceni dublinskega sistema[4] (v nadaljnjem besedilu: poročilo o oceni), ki zajema prva 3 leta delovanja sistema Eurodac (2003–2005). Komisija je izpostavila nekatera vprašanja, povezana z učinkovitostjo veljavnih pravnih določb, in napovedala ukrepe, ki jih bo treba izvesti, da bi izboljšali podporo sistema Eurodac za lažjo uporabo dublinske uredbe.

Da bi rešila ta vprašanja, je Komisija 3. decembra 2008 predložila predlog za spremembo Uredbe Eurodac.[5]

Leta 2007 so se zgodile pomembne spremembe glede geografskega območja uporabe Uredbe Eurodac: Bolgarija in Romunija sta pristopili k Evropski uniji in se (potem ko sta uradno obvestili Komisijo o svoji pripravljenosti sodelovati v sistemu v skladu s členom 27(2)(a) Uredbe Eurodac) 1. januarja 2007 povezali s sistemom Eurodac.[6]

2. CENTRALNA ENOTA EURODAC[7]

2.1. Upravljanje sistema

Glede na naraščajočo količino podatkov, s katerimi je treba upravljati (nekatere vrste podatkov je treba hraniti 10 let), zastarelost tehnične platforme (vzpostavljene leta 2001) in nepredvidljive trende obsega vnosa podatkov sistema Eurodac zaradi pristopa novih držav članic[8] je treba sistem Eurodac nadgraditi, kar bo predvidoma končano v drugi polovici leta 2009. Vendar pa so bile bistvene izboljšave že izvedene. Izboljšano je bilo zlasti nemoteno delovanje sistema Eurodac, da bi lahko v celoti podpiral države članice v primeru daljšega nedelovanja centralne enote. Komisija je leta 2006 podpisala pogodbo za „varne vseevropske storitve telematike med upravami omrežja (s-TESTA)“. Leta 2007 je 18 držav članic z omrežja TESTA II, ki so ga uporabljale prej, prešle na omrežje s-TESTA, ki zagotavlja višjo stopnjo varnosti in zanesljivosti.

2.2. Kakovost storitev in stroškovna učinkovitost

Komisija namenja največ pozornosti zagotavljanju visoko kakovostnih storitev državam članicam, ki so končne uporabnice centralne enote Eurodac.[9] Leta 2007 ni bilo nobenega nenačrtovanega izpada sistema, vendar pa je bil sistem konec aprila izoliran zaradi izpada omrežja TESTA II, kar je trajalo 50 ur. Novo omrežje s-TESTA (ki je nadomestilo omrežje TESTA II) zagotavlja višjo stopnjo varnosti in razpoložljivosti. Leta 2007 je bila centralna enota Eurodac na voljo 99,43 % časa.

Leta 2007 je bil sporočen en „napačni zadetek“, tj. napačna identifikacija, ki jo je opravil AFIS. To je bil prvi napačni zadetek, ki ga je od začetka delovanja sistema Eurodac pri iskanju desetprstnega odtisa sporočil iskalnik. Čeprav se od držav članic zahteva, da nemudoma preverijo vse zadetke, kot je opisano v členu 4(6) Uredbe Eurodac št. 2725/2000/ES, trenutno niso zavezane uradno obveščati Komisije o napačnih zadetkih.[10] Kljub enemu napačnemu zadetku, sporočenemu med več kot 1,1 milijona iskanj in več kot 200 000 zadetki, pa se lahko sistem še vedno šteje za izredno točnega.

Po petih letih delovanja je bila skupna vsota odhodkov Skupnosti za vse zunanje dejavnosti, lastne sistemu Eurodac, 8,1 milijona EUR. Leta 2007 so odhodki za vzdrževanje in delovanje centralne enote znašali 820 791,05 EUR. Povečanje teh odhodkov v primerjavi s prejšnjimi leti je predvsem posledica povečanih stroškov vzdrževanja sistema in bistvene izboljšave zmogljivosti nemotenega delovanja sistema.

Učinkovita raba obstoječih virov in infrastrukture, s katerimi upravlja Komisija (kot je uporaba omrežja TESTA), je omogočila prihranke pri odhodkih sistema Eurodac.

Skupnost je (prek programa IDA) zagotovila tudi komunikacijske in varnostne storitve za izmenjavo podatkov med centralno enoto in nacionalnimi enotami. Te stroške, ki bi jih v skladu s členom 21(2) in (3) Uredbe Eurodac prvotno morala nositi vsaka država članica, je v končni fazi krila Skupnost z uporabo skupnih razpoložljivih infrastruktur in tako ustvarila prihranke nacionalnim proračunom.

2.3. Varovanje in varnost podatkov

Čeprav statistike kažejo jasen upad števila primerov, v katerih so države članice uporabile edinstveno iskalno funkcijo „posebna iskanja“, je Komisija še vedno zaskrbljena glede njene uporabe in meni, da je število takšnih iskanj (195 leta 2007, pri čemer se število iskanj na državo članico giblje od nič do 88) še vedno previsoko. Kot je bilo pojasnjeno že v prejšnjih letnih poročilih in v poročilu o oceni, je to vrsto vnosa podatkov vzpostavil člen 18(2) Uredbe Eurodac. Ta določba odraža pravila o varstvu podatkov za zaščito pravic posameznika, na katerega se nanaša obdelava podatkov, da dostopa do svojih lastnih podatkov, in omogoča izvedbo takšnih „posebnih iskanj“ na zahtevo osebe, katere podatki so shranjeni v osrednji podatkovni zbirki. Komisija je za boljše spremljanje tega pojava v svoj predlog spremembe Uredbe Eurodac vključila zahtevo, da države članice pristojnemu državnemu nadzornemu organu pošljejo dvojnik zahteve za dostop do podatkov posameznika, na katerega se nanaša obdelava podatkov.

Komisija je v posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov zavezana k sprejemu ukrepov zoper države članice, ki vztrajno kršijo te pomembne določbe, povezane z varstvom podatkov.

V skladu s členom 20(2) Uredbe Eurodac je evropski nadzornik za varstvo podatkov novembra 2007 pripravil poglobljeno revizijo varnosti informacijskih tehnologij centralne enote Eurodac[11]. Varnostna politika in koncept varnosti bosta ponovno določena v skladu s priporočili in metodologijo, uporabljenimi med to revizijo.

3. PODATKI IN UGOTOVITVE

Priloga k temu letnemu poročilu vsebuje razpredelnice z dejanskimi podatki, ki jih je centralna enota pridobila v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007. Statistika Eurodac temelji na podatkih o prstnih odtisih posameznikov, starih 14 let ali več, ki so vložili prošnjo za azil v državah članicah, bili prijeti pri nezakonitem prehodu zunanje meje države članice ali za katere se je ugotovilo, da se nezakonito zadržujejo na ozemlju države članice (če so pristojni organi menili, da je treba preveriti to možnost pred obravnavo prošnje za azil).

Treba je opozoriti, da podatki sistema Eurodac o prošnjah za azil niso primerljivi s podatki Eurostata, ki temeljijo na mesečnih statističnih podatkih, ki jih zagotavljajo ministrstva za pravosodje in notranje zadeve. Za razlike obstaja mnogo metodoloških razlogov. Opredelitve Eurostata vključujejo vse prosilce za azil (ne glede na starost) in razlikujejo med prvo in ponovno prošnjo. Praksa držav članic se razlikuje glede na to, ali so družinski člani prosilcev za azil vključeni v podatke o prosilcih za azil držav članic. Razlike so tudi pri tem, kako se v statistiki upoštevajo ponovne prošnje.

3.1. Uspešni vnosi podatkov

„Uspešen vnos podatkov“ je vnos podatkov, ki ga je centralna enota pravilno izvedla, ne da bi bili podatki zavrnjeni zaradi težav z veljavnostjo, napakami v prstnih odtisih ali nezadostno kakovostjo.[12]

Centralna enota je leta 2007 izvedla skupaj 300 018 uspešnih vnosov podatkov, kar predstavlja skupno povečanje v primerjavi z letom 2006 (270 611). Po zmanjšanju med letoma 2005 in 2006 statistika Eurodac za leto 2007 kaže 19-odstotno povečanje (197 284 v primerjavi s 165 958 leta 2006) števila vnosov podatkov prosilcev za azil(„ kategorija 1 “[13]). Takšno povečanje odraža splošno rast števila prosilcev za azil v EU leta 2007.

Leta 2007 se je spremenil tudi trend glede števila oseb, ki so bile prijete v zvezi z nezakonitim prehodom zunanje meje („ kategorija 2 “[14]). Po občutnem povečanju v letih 2004 (16 183), 2005 (25 162) in 2006 (41 312) je leta 2007 sledilo občutno 8-odstotno zmanjšanje (38 173). Opaziti je mogoče, da Italija (15 053), Grčija (11 376) in Španija (9 044) vnesejo veliko večino prstnih odtisov kategorije 2, sledijo pa jim Madžarska (894), Združeno kraljestvo (480) in Malta (384). Vendar pa še vedno prevladuje problematika nenaklonjenosti držav članic sistematičnemu pošiljanju podatkov „kategorije 2“, ki je izpostavljena v poročilu. V nasprotju z obveznostmi iz člena 8(1) Uredbe Eurodac 8 držav članic (Ciper, Češka, Danska, Estonija, Islandija, Latvija, Luksemburg in Portugalska) leta 2007 ni poslalo nobenih podatkov „kategorije 2“.

Pri uporabi možnosti pošiljanja[15] podatkov „ kategorije 3 “[16] (podatkov o osebah, prijetih zaradi nezakonitega prebivanja na ozemlju države članice) leta 2007 ni bilo ugotovljenih večjih sprememb. Opaženo je bilo le 2-odstotno povečanje: 64 561 v primerjavi s 63 341 leta 2006. Irska in Malta nista poslali nobenih podatkov „kategorije 3“.

3.2. „Zadetki“

3.2.1. Zadetki pri primerjavi „ujemanja podatkov kategorije 1 s podatki kategorije 1“

Razpredelnica 3 Priloge za vsako državo članico kaže število prošenj za azil, ki se ujemajo s številom prošenj za azil, predhodno evidentiranih v drugi („tuji zadetki“) ali isti državi članici („domači zadetki“[17]). Prav tako navaja podatke o sekundarnem gibanju prosilcev za azil v EU. Ne glede na „logične“ poti med sosednjimi državami članicami je mogoče opaziti, da je veliko število (1 116[18]) prosilcev za azil v Franciji pred tem vložilo prošnje na Poljskem ali da je bilo najvišje število tujih zadetkov v Grčiji (177) in v Italiji (287) ugotovljenih pri preverjanju ujemanja s podatki o prosilcih za azil, zabeleženimi v Združenem kraljestvu. V zadnjem primeru so tokovi simetrični in se večina zadetkov podatkov „kategorije 1“, ki jih je vneslo Združeno kraljestvo, pojavi v zvezi s podatki, ki jih je predložila Italija (370). Zanimivo je, da je bilo 44,37 % ponovnih prošenj vloženih v isti državi članici, kot predhodne prošnje. Na Cipru (87 %), Poljskem (82 %), Madžarskem (75 %) in Češkem (61 %) je bila precej več kot polovica ponovnih prošenj vloženih v isti državi članici.

3.2.2. Večkratne prošnje za azil

Od skupaj 197 284 prošenj za azil, leta 2007 zabeleženih v sistemu Eurodac, je bilo 31 910 prošenj „večkratnih prošenj za azil“, kar pomeni, da so bili v 31 910 primerih prstni odtisi iste osebe že zabeleženi kot podatek „kategorije 1“ (v isti ali drugi državi članici). Na prvi pogled statistika sistema tako kaže, da je bilo leta 2007 16 % prošenj za azil ponovnih prošenj (tj. drugih ali kasnejših po vrsti), kar v primerjavi s prejšnjim letom predstavlja 1-odstotno zmanjšanje. Prenos podatkov „kategorije 1“ pa ne pomeni, da je zadevna oseba vložila novo prošnjo za azil v vsakem posameznem primeru. Dejansko praksa nekaterih držav članic, da odvzamejo prstne odtise pri vrnitvi po dublinski uredbi, povzroča izkrivljanje statistike o večkratnih prošnjah: ponovni odvzem in prenos prstnih odtisov prosilca ob prihodu po premestitvi po dublinski uredbi napačno kaže, da je prosilec ponovno zaprosil za azil. Komisija namerava rešiti to težavo in je v svojem predlogu sprememb Uredbe Eurodac uvedla zahtevo, da se premestitve ne smejo evidentirati kot nove prošnje za azil.

3.2.3. Zadetki pri primerjavi „ujemanja podatkov kategorije 1 s podatki kategorije 2“

Ti zadetki kažejo poti, ki jih uporabijo osebe, ki nezakonito vstopijo na ozemlje Evropske unije, preden zaprosijo za azil. Pri primerjavi s podatki iz prejšnjega leta je večina zadetkov med podatki, ki jih pošljeta Grčija in Italija ter v precej manjšem obsegu Španija in Slovaška. Večina teh zadetkov je „domačih“ (kar pomeni, da osebe, ki nezakonito vstopijo na ozemlje teh držav članic, naknadno zaprosijo za azil v isti državi[19]). Ob upoštevanju podatkov vseh držav članic več kot polovica (63,2 %) oseb, prijetih v zvezi z nezakonitim prehodom meje, ki se odloči za vložitev prošnje za azil, to stori v isti državi članici, v katero je nezakonito vstopila.

Večina oseb, ki so nezakonito vstopile v EU preko Grčije, nato potuje naprej predvsem v Italijo, na Švedsko in v Združeno kraljestvo. Osebe, ki nezakonito vstopijo v EU preko Italije, nadaljujejo pot predvsem v Združeno kraljestvo in na Švedsko, osebe, ki nezakonito vstopijo v EU preko Španije, pa najpogosteje odidejo proti Italiji in Avstriji. Osebe, ki nezakonito vstopijo v EU preko Slovaške, večinoma potujejo naprej v Avstrijo in Francijo.

3.2.4. Zadetki pri primerjavi „ujemanja podatkov kategorije 3 s podatki kategorije 1“

Ti zadetki kažejo, kje so nezakoniti priseljenci prvič zaprosili za azil, preden so odpotovali v drugo državo članico. Vendar pa je treba upoštevati, da je vnos podatkov kategorije 3 neobvezen in da ne uporabijo vse države članice sistematično možnosti za to preverjanje. Na podlagi razpoložljivih podatkov pa je mogoče opaziti, da so na primer osebe, prijete zaradi nezakonitega bivanja v Nemčiji, pred tem pogosto zaprosile za azil v Avstriji ali na Švedskem, in da so osebe, prijete zaradi nezakonitega bivanja v Franciji, pred tem pogosto zaprosile za azil v Združenem kraljestvu ali v Italiji. Vredno je omeniti, da je v povprečju okoli 18 % oseb, ki so se nezakonito zadrževale na ozemlju države članice, pred tem zaprosilo za azil v tej državi članici.

3.3. Zamude pri vnosu podatkov

Uredba Eurodac trenutno določa le zelo nejasen rok za prenos prstnih odtisov, kar lahko v praksi povzroči znatne zamude. To je odločilno vprašanje, saj lahko zamuda pri prenosu pripelje do rezultatov, ki so v nasprotju z načeli glede odgovornosti, določenimi v dublinski uredbi. Prejšnja letna poročila so opozorila na vprašanje pretiranih zamud pri pošiljanju prstnih odtisov centralni enoti Eurodac po njihovem odvzemu ter v poročilu o oceni to vprašanje označila kot težavo pri izvajanju.

Čeprav ta pojav ni več navzoč v vseh državah članicah, nekatere države članice (Španija, Bolgarija, Grčija in Danska) še vedno precej zamujajo s pošiljanjem prstnih odtisov, in sicer do skoraj 12 dni[20] po odvzemu. Službe Komisije morajo ponovno poudariti, da je lahko posledica zamujenega prenosa nepravilna določitev države članice, in sicer glede na dva različna scenarija, opisana v poročilu za leto 2006: „napačni zadetki“[21] in „zgrešeni zadetki“[22].

Centralna enota je leta 2007 odkrila 60 „zgrešenih zadetkov“, od katerih je bilo 57 zadetkov „v korist“ iste države članice, in 233 „napačnih zadetkov“, od katerih je bilo 183 zadetkov posledica zamud iste države članice. V primerjavi s prejšnjim letom to predstavlja 28-odstotno rast med „zgrešenimi zadetki“, medtem ko se je število „napačnih zadetkov“ potrojilo. Zato službe Komisije ponovno pozivajo države članice, naj storijo vse potrebno, da bodo svoje podatke pošiljale v skladu s členoma 4 in 8 Uredbe Eurodac.

Komisija je v svojem predlogu sprememb Uredbe Eurodac za prenos podatkov v centralno enoto Eurodac predlagala rok 48 ur.

3.4. Kakovost vnosov podatkov

Leta 2007 je povprečna stopnja zavrnjenih vnosov podatkov za vse države članice znašala 6,13 %, kar je skoraj enako kot leta 2006 (6,03 %). Nekatere države članice so zabeležile precej višjo stopnjo zavrnitve (Finska 18 %), kot druge (Norveška 3,59 %). Stopnja zavrnitve je nadpovprečna v štirinajstih državah članicah, med katerimi so tri države članice, ki imajo več kot dvakrat višje stopnje od povprečja (Finska, Latvija, Nizozemska). Poudariti je treba, da stopnja zavrnitve ni odvisna od pomanjkljivosti tehnologije ali sistema. Vzroki za takšno stopnjo zavrnitve so predvsem slaba kakovost posnetkov prstnih odtisov, ki jih predložijo države članice, človeška napaka ali napačna konfiguracija opreme države članice pošiljateljice. Po drugi strani je treba upoštevati, da te številke v nekaterih primerih vključujejo več poskusov pošiljanja istih prstnih odtisov, potem ko jih je sistem zavrnil zaradi neustrezne kakovosti. Vendar pa službe Komisije ponovno poudarjajo težavo na splošno visokih stopenj zavrnitve, ki so jih izpostavila že prejšnja letna poročila, in pozivajo zadevne države članice, da zagotovijo posebno usposabljanje za nacionalne operaterje sistema Eurodac in da pravilno konfigurirajo svojo opremo, da bi znižale stopnjo zavrnitve.

4. SKLEPNE UGOTOVITVE

Centralna enota Eurodac je leta 2007 nadaljevala z doseganjem zelo zadovoljivih rezultatov glede hitrosti, uspešnosti, varnosti in stroškovne učinkovitosti.

Kot logična posledica splošne rasti (ki sledi 5-letnemu padajočemu trendu) števila prošenj za azil v EU leta 2007 je naraslo tudi število „podatkov kategorije 1“, vnesenih v sistem Eurodac. Po drugi strani je število „podatkov kategorije 2“ rahlo upadlo, medtem ko v številu „podatkov kategorije 3“ ni bilo pomembnih sprememb. Prav tako je vredno omeniti, da se je število večkratnih prošenj v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšalo za 1 %.

Ostajajo pa težave s pretiranimi zamudami pri prenosu podatkov centralni enoti Eurodac, glede slabe kakovosti podatkov in velikega števila „posebnih iskanj“, ki jih izvajajo nekatere države članice.

Priloga: statistika

Razpredelnica 1: Stanje vsebine podatkovne zbirke centralne enote Eurodac dne 31. 12. 2007

[pic]

Razpredelnica 2: Uspešni vnosi podatkov v centralni enoti Eurodac (leto 2007)[23]

category 1 | category 2 | category 3 | TOTAL |

AT | 8.467 | 143 | 1.938 | 10.548 |

BE | 10.243 | 8 | 686 | 10.937 |

BG | 847 | 343 | 426 | 1.616 |

CY | 4.090 | 0 | 151 | 4.241 |

CZ | 1.807 | 0 | 2.466 | 4.273 |

DE | 19.130 | 17 | 15.948 | 35.095 |

DK | 1.449 | 0 | 532 | 1,981 |

EE | 13 | 0 | 10 | 23 |

ES | 4.622 | 9.044 | 2.418 | 16.084 |

FI | 1.127 | 1 | 194 | 1.322 |

FR | 24.100 | 9 | 9.067 | 33.176 |

GR | 23.343 | 11.376 | 16 | 34.735 |

HU | 3.087 | 894 | 60 | 4.041 |

IC | 36 | 0 | 1 | 37 |

IE | 3.284 | 1 | 0 | 3.285 |

IT | 15.003 | 15.053 | 1.088 | 31.144 |

LT | 67 | 7 | 49 | 123 |

LU | 331 | 0 | 313 | 644 |

LV | 33 | 0 | 13 | 46 |

MT | 904 | 384 | 0 | 1.288 |

NL | 7.159 | 4 | 12.156 | 19.319 |

NO | 5.218 | 1 | 6.066 | 11.285 |

PL | 5.608 | 8 | 320 | 5.936 |

PT | 184 | 0 | 36 | 220 |

RO | 588 | 207 | 328 | 1.123 |

SE | 29.636 | 2 | 239 | 29.877 |

SI | 347 | 6 | 622 | 975 |

SK | 2.311 | 185 | 1.186 | 3682 |

UK | 24.250 | 480 | 8.232 | 32.962 |

TOTAL | 197.284[24] | 38.173[25] | 64.561[26] | 300.018[27] |

Razpredelnica 3: Porazdelitev zadetkov – ujemanje podatkov kategorije 1 s podatki kategorije 1 (leto 2007)

[pic]

Razpredelnica 4: Porazdelitev zadetkov – ujemanje podatkov kategorije 1 s podatki kategorije 2 (leto 2007)

[pic]

Razpredelnica 5: Porazdelitev zadetkov – ujemanje podatkov kategorije 3 s podatki kategorije 1 (leto 2007)

[pic]

Razpredelnica 6: Zavrnjeni vnosi podatkov v odstotkih (leto 2007)

[pic]

Razpredelnica 7: Povprečni čas med datumom odvzema prstnih odtisov in datumom, ko so bili poslani centralni enoti Eurodac (leto 2007)

[pic]

Razpredelnica 8: Napačni zadetki - ujemanje podatkov kategorije 1 s podatki kategorije 1 (leto 2007)

[pic]

Razpredelnica 9: Porazdelitev zadetkov KAT1/KAT2, zgrešenih zaradi zamude pri pošiljanju KAT2 (leto 2007)

[pic]

Razpredelnica 10: Razporeditev zadetkov glede na blokirane podatke (člen 12 Uredbe ES št. 2725/2000) (leto 2007)

[pic]

Razpredelnica 11: Število posebnih iskanj kategorije 9[28] na državo članico (leto 2007)

[pic]

[1] UL L 316, 15.12.2000, str. 1.

[2] Člen 24(1) Uredbe Eurodac.

[3] Prejšnja letna poročila so bila objavljena kot delovni dokumenti služb Komisije z naslednjimi sklici: SEC(2004) 557, SEC(2005) 839, SEC(2006) 1170, SEC(2007) 1184.

[4] Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni dublinskega sistema, COM(2007) 299 končno {SEC(2007) 742}.

[5] Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema “Eurodac” za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske uredbe, COM(2008) XXX.

[6] Službe Komisije so jima zagotovile pomoč pri vzpostavitvi povezave s sistemom Eurodac, in sicer skupaj s predhodnim operativnim preskušanjem, ki je vključevalo 69 preskusov.

[7] Splošni opis centralne enote Eurodac in opredelitev različnih vrst vnosov podatkov, ki jih izvaja centralna enota, ter zadetkov, ki jih lahko oblikujejo, je na voljo v prvem letnem poročilu o dejavnostih centralne enote Eurodac. Glej delovni dokument služb Komisije – Prvo letno poročilo Svetu in Evropskemu parlamentu o dejavnostih centralne enote Eurodac, SEC(2004) 557, str. 6.

[8] Vse države članice EU ter Norveška in Islandija uporabljajo Dublinsko uredbo in Uredbo Eurodac, zato pojem „države članice“, ki se uporablja v tem sporočilu, zajema 29 držav, ki uporabljajo podatkovno zbirko Eurodac.

[9] Te storitve ne vključujejo le tistih storitev, ki jih neposredno zagotavlja centralna enota (npr. usklajevanja zmogljivosti, shranjevanja podatkov itd.), ampak zajemajo tudi komunikacijske in varnostne storitve za prenos podatkov med centralno enoto in nacionalnimi točkami dostopa.

[10] Komisija je predlagala, da se v revizijo Uredbe Eurodac vključi obveznost držav, da sporočajo vse napačne zadetke.

[11] „Poročilo o reviziji sistema Eurodac“, dokument, ki ima oznako EU INTERNO, kratek povzetek je na voljo na: http://www.edps.europa.eu/EDPSWEB/webdav/site/mySite/shared/Documents/Supervision/Eurodac/07-11-09_Eurodac_audit_summary_EN.pdf.

[12] V Razpredelnici 2 Priloge so navedeni uspešni vnosi podatkov, razčlenjeni po vrstah uspešnih vnosov podatkov po državah članicah med 1. januarjem 2007 in 31. decembrom 2007.

[13] Podatki prosilcev za azil . Prstni odtisi (popolni posnetki 10-prstnih odtisov) prosilcev za azil, poslani za primerjavo s prstnimi odtisi drugih prosilcev za azil, ki so pred tem že vložili prošnjo v drugi državi članici. Isti podatki se primerjajo tudi s podatki „kategorije 2“ (glej spodaj). Ti podatki se hranijo 10 let z izjemo nekaterih posebnih primerov, ki jih predvideva Uredba Eurodac (npr. o posamezniku, ki pridobi državljanstvo ene od držav članic), pri čemer se podatki zadevne osebe zbrišejo.

[14] Podatki o tujcih, ki so bili prijeti v zvezi z nezakonitim prehodom zunanje meje in ki niso bili zavrnjeni . Ti podatki (popolni posnetki 10-prstnih odtisov) so poslani izključno v hrambo za primerjavo s podatki prosilcev za azil, naknadno predloženimi centralni enoti. Ti podatki se hranijo dve leti z izjemo primerov, ki se izbrišejo takoj, ko posameznik prejme dovoljenje za prebivanje, zapusti ozemlje države članice ali pridobi državljanstvo ene izmed držav članic.

[15] In s tem primerjanja podatkov o državljanih tretjih držav, prijetih zaradi nezakonitega zadrževanja na ozemlju države članice, s predhodno vnesenimi prstnimi odtisi prosilcev za azil.

[16] Podatki, povezani s tujci, ki se nezakonito zadržujejo v državi članici . Ti podatki, ki niso shranjeni, se primerjajo s podatki o prosilcih za azil, ki so shranjeni v osrednji podatkovni zbirki. Prenos podatkov te kategorije je za države članice neobvezen.

[17] Statistika glede domačih zadetkov , navedena v razpredelnicah, nujno ne ustreza zadetkom, ki jih je prenesla centralna enota in so jih evidentirale države članice. Razlog za to je, da države članice ne uporabijo vedno možnosti, določene v členu 4(4), ki zahteva od centralne enote, da išče ujemanje z njihovimi lastnimi podatki, ki so že shranjeni v osrednji podatkovni zbirki. Celo če države članice ne uporabijo te možnosti, mora centralna enota zaradi tehničnih razlogov vedno opraviti primerjavo z vsemi podatki (domačimi in tujimi), shranjenimi v centralni enoti. V teh konkretnih primerih bo, četudi obstaja ujemanje z nacionalnimi podatki, centralna enota preprosto odgovorila „ni zadetkov“, ker država članica ni prosila za primerjavo predloženih podatkov s svojimi lastnimi podatki.

[18] Kar predstavlja 230-odstotno povečanje v primerjavi s statistiko leta 2006 (486). Zdi se, da se prosilci za azil, ki prvič zaprosijo za azil na Poljskem, množično selijo tudi v Belgijo.

[19] Prošnja za azil legalizira nezakonit vstop, zato ni treba poslati „podatkov kategorije 2“, kadar oseba, prijeta na meji, sočasno zaprosi za azil.

[20] Letno povprečje zamud pri prenosu ene kategorije podatkov države članice z največjimi zamudami.

[21] Po scenariju t.i. „ napačnega zadetka“ državljan tretje države vloži prošnjo za azil v državi članici (A), katere organi mu odvzamejo prstne odtise. Medtem ko ti prstni odtisi čakajo na prenos v centralno enoto (vnos podatkov kategorije 1), je lahko ista oseba že vstopila v drugo državo članico (B) in ponovno zaprosila za azil . Če država članica B pošlje prstne odtise prva, se prstni odtisi, ki jih je poslala država članica A, v osrednji podatkovni zbirki evidentirajo pozneje kot prstni odtisi, ki jih je poslala država članica B. Posledica tega je zadetek iz podatkov, ki jih je poslala država članica B, namesto iz podatkov, ki jih je poslala država članica A. Država članica B bi bila tako določena za odgovorno namesto države članice A, kjer je bila prošnja za azil prva vložena.

[22] Po scenariju t.i. „ zgrešenega zadetka “ je državljan tretje države prijet v zvezi z nezakonitim prehodom meje in njegove prstne odtise odvzamejo organi države članice (A), v katero je vstopil. Medtem ko ti prstni odtisi čakajo na prenos v centralno enoto (vnos podatkov kategorije 2), je lahko ista oseba že vstopila v drugo državo članico (B) in vložila prošnjo za azil . V tem primeru ji prstne odtise odvzamejo organi države članice (B). Če ta država članica (B) pošlje prstne odtise (vnos podatkov kategorije 1) prva, centralna enota najprej evidentira vnos podatkov kategorije 1, zato bi država članica (B) obravnavala prošnjo namesto države članice A. Seveda bo ob kasnejšem prispetju podatkov kategorije 2 zadetek zgrešen, saj podatki kategorije 2 še niso na voljo za iskanje.

[23] „Uspešen vnos podatkov“ je vnos podatkov, ki ga je centralna enota pravilno izvedla, ne da bi bil zavrnjen zaradi težav z veljavnostjo podatkov, napakami v prstnih odtisih ali nezadostno kakovostjo.

[24] 165 958 leta 2006.

[25] 41 312 leta 2006.

[26] 63 341 leta 2006.

[27] 270 611 leta 2006.

[28] Kategorija 9 pomeni posebna iskanja v skladu s členom 18 Uredbe Sveta št. 2725/2000/ES.