1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/321

A.

ker bo v letu 2010 potekal vmesni pregled številnih večletnih programov,

B.

ker bosta tako Evropski parlament kot Komisija konec leta 2009 začela delovati v novi sestavi,

1.

ugotavlja, da je v večletnem finančnem okviru za obdobje 2007-2013 predviden problematičen znesek proračunskih sredstev za leto 2010, in sicer gre za 139 489 000 000 EUR za prevzem obveznosti, kar je 1,02 % BND EU, ter 133 505 000 000 EUR za plačila, kar znaša 0,97 % BND EU (v tekočih cenah), in opozarja, da bo naslednja prilagoditev večletnega finančnega okvira potekala aprila 2009, ravno pred objavo predhodnega predloga proračuna za leto 2010;

2.

se zaveda, da zneski posameznih razdelkov v večletnem finančnem okviru določajo najvišje možne odhodke in so tudi meja za letne proračune; si želi, da bi bili končni proračuni bliže tej zgornji meji, kar bi lahko prispevalo k financiranju številnih ciljev Evropske unije, ki so izrednega pomena, brez ogrožanja trenutnih politik in programov; ugotavlja, da se za nekatere programe Skupnosti še vedno nameni premalo sredstev; ugotavlja, da EU potrebuje bolj velikopotezne finančne in proračunske odločitve, da lahko prevzame svojo vlogo zlasti na področju gospodarske rasti in zaposlovanja ter na področju zunanje politike, kjer primanjkuje sredstev;

3.

poudarja, da bo Parlament za izvajanje svojih političnih prednostnih nalog uporabil vse instrumente, ki so na voljo v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006, vključno s 5 % zakonodajne prilagodljivosti (točka 37 Medinstitucionalnega sporazuma) v obdobju večletnega finančnega okvira 2007–2013;

4.

ugotavlja še, da zaradi neustreznega proračunskega izvrševanja niti končni letni proračuni niso v celoti izkoriščeni, predvsem zaradi zapletenih pravil in zahtev, ki jih postavljajo Komisija in/ali države članice, in nezmožnosti za izvrševanje v državah članicah, ki povzroča velike neporavnane obveznosti (RAL); poziva Komisijo in države članice, naj olajšajo izvrševanje, tako da zmanjšajo birokratsko breme, ki so si ga naložile same, in poenostavijo upravljavske sisteme, kjer je mogoče, zlasti strukturnih skladov;

5.

poudarja pomen dobrega medinstitucionalnega sodelovanja, v okviru katerega lahko Komisija proračunskemu organu posreduje vse potrebne osnovne informacije;

6.

meni, da je jasna in pregledna predstavitev proračuna Unije nujno potrebna; namerava pozorno spremljati finančno načrtovanje, da bo lahko sprejel ustrezne proračunske odločitve; pozdravlja izboljšano predstavitev dokumentov finančnega načrtovanja Komisije; vendar pa želi, da bi bile spremembe, ki jih je predvidela Komisija v okviru svojega finančnega načrtovanja, bolj razločne in jasnejše; zahteva dodatna pojasnila o dodeljevanju sredstev za odhodke iz poslovanja in upravne odhodke; ugotavlja, da se že tako velik delež odhodkov, ki so dejansko upravni, financira s sredstvi za poslovanje;

7.

poziva Komisijo, naj pri pripravi predhodnega predloga proračuna za leto 2010 predloži jasna, dosledna in tehtna poročila o dejavnostih za vsa politična področja, da bo vsem zadevnim odborom Parlamenta omogočila temeljit nadzor izvajanja različnih programov in politik EU; s tem v zvezi pričakuje ustrezen razvoj in izvajanje glavnih proračunskih odločitev, ki so že bile sprejete, kot so odločitve glede Galilea, Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo ter pomoči v hrani;

8.

poudarja pomembnost načela „dobrega načrtovanja proračuna“; poziva Komisijo, naj pripravi tak predhodni predlog proračuna, ki bo ustrezno odgovoril na trenutne izzive in zagotovil trajna sredstva za obstoječe politike; je še posebej zaskrbljen zaradi proračunskih potreb v razdelkih 1a in 4 večletnega finančnega okvira v letu 2010; poudarja, da je instrument prilagodljivosti namenjen financiranju nepredvidenih političnih izzivov in je le eden od virov dodatnih sredstev;

9.

pozdravlja ustanovitev medinstitucionalne delovne skupine za decentralizirane agencije; znova poudarja, da so finančna sredstva za ustanavljanje novih agencij zaradi trenutnih rezerv v posameznih razdelkih zelo omejena in spominja Komisijo in Svet na potrebo po upoštevanju točke 47 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006; opozarja Komisijo, da je treba namenske prejemke upoštevati pri oblikovanju predhodnega predloga proračuna za leto 2010 za obstoječe decentralizirane agencije; vztraja, da morajo agencije, ki so v veliki meri odvisne od prihodkov iz pristojbin, še naprej uporabljati ta instrument v celoti, da se jim tako zagotovi potrebna proračunska prilagodljivost;

10.

podpira različne instrumente pomoči v okviru razdelka 4; opozarja, da je resno pomanjkanje sredstev za razdelek 4 večletnega finančnega okvira razlog za stalno zaskrbljenost Parlamenta; poudarja, da če želi Unija izpolniti svoje obljube in ambicije kot svetovni akter, mora zagotoviti, da se potrebe držav v razvoju v celoti odražajo v strateških izbirah mehanizmov za financiranje razvojnega sodelovanja;

11.

opozarja na postopek, predviden v točki 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006; vendar opozarja, da so nekatere spremembe že zmanjšale razpoložljivo razliko do zgornje meje in je zato težko financirati nove ukrepe brez novih sredstev; namesto prerazporejanja odobrenih sredstev med postavkami podpira iskanje dolgoročnih rešitev, ki bi omogočile, da proračun EU izpolni vse potrebe, poudarja, da zgornje meje, ki so na razpolago v vsakem razdelku večletnega finančnega okvira (zlasti razdelek 2), ne morejo biti samoumevne zaradi spreminjajočih se gospodarskih pogojev; meni, da je bolje poiskati neposredno rešitev za kategorijo izdatkov, kjer primanjkuje sredstev, sicer utegnejo biti ovirana druga področja porabe; meni, da ob pomanjkanju prilagodljivosti v postavkah in med njimi revizija večletnega finančnega okvira odraža večino proračunskih načel; obžaluje, da Svet v trenutnih razmerah ni sprejel konstruktivnega pristopa za uporabo obstoječih mehanizmov prilagodljivosti; meni, da je treba pri vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira obravnavati tudi kronično premajhno financiranje nekaterih kategorij odhodkov;

12.

je pripravljen upoštevati rezultate vmesnega pregleda, ki zajema vse vidike porabe in virov EU, vključno s popustom za Združeno kraljestvo, poročilom Komisije o delovanju medinstitucionalnega sporazuma do konca leta 2009, ki je predvideno v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006, in tudi potekajoče vmesne ocene večletnih programov;

13.

opozarja, da bo treba s proračunom EU za leto 2010 odgovoriti na velike izzive; poudarja, da je glavni cilj postaviti evropske državljane na prvo mesto in jim ponuditi več varnosti, pri čemer se bo treba spopasti z: nedavno finančno in gospodarsko krizo ter njenimi učinki na rast in konkurenčnost, zaposlovanje in kohezijo, boljše in preprostejše dodeljevanje sredstev iz strukturnih skladov; izboljšanjem oskrbe z energijo in varnosti prevoza; pa tudi notranjo varnostjo, kar pomeni zlasti boj proti terorizmu, priseljevanje in demografske spremembe ter vprašanje podnebnih sprememb in varstva okolja, socialne kohezije, varnosti državljanov in krepitev vloge Unije v svetu;

14.

poziva Komisijo, naj omenjene okoliščine upošteva pri pripravi predhodnega predloga proračuna; pričakuje, da bo predstavila trezne in uporabne predloge, s čimer bo proračunskemu organu omogočila tehtno razpravo o proračunu;

15.

pozdravlja namero Komisije, da bi prispevala h gospodarski in socialni oživitvi, izboljšanju energetske učinkovitosti ter boju proti podnebnim spremembam in da bi nadaljevala dodeljevanje pomoči, zlasti Kosovu, Bližnjemu Vzhodu, Afganistanu in Gruziji, kot je izraženo v letni strategiji politik 2010; pričakuje, da bo Komisija v predhodni predlog proračuna vključila nekatere najpomembnejše prednostne naloge, ki jih je opredelila, ter zagotovila zadostna finančna sredstva;

16.

poudarja, da so se države članice v času svetovne finančne in gospodarske krize odzvale z lastnimi ukrepi pomoči; trdno verjame, da se mora Unija hitro odzvati z dodatnimi in usklajenimi ukrepi, ki imajo neposreden učinek na gospodarstvo ter podpreti gospodarstvo zlasti z ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti, saj bi to opogumilo naložbe zasebnega sektorja in tako pripomoglo k reševanju tveganja izgub delovnih mest, spodbudilo oblikovanje novih delovnih mest ter kratkoročno in dolgoročno zagotovilo podporo malim in srednje velikim podjetjem;

17.

poudarja, da bi sedanjo gospodarsko krizo lahko videli kot priložnost za povečanje naložb v zelene tehnologije, za kar bi lahko bile potrebne spremembe sedanjih finančnih programov;

18.

pozdravlja namero Komisije, da se odzove na gospodarsko krizo, in ponavlja svojo pripravljenost za pogajanja s Svetom o tem, kako čim prej poiskati ustrezno proračunsko rešitev; meni, da bi bila odločitev o tem, da se projekti finančno podprejo, pospešena z geografsko uravnoteženim predlogom; poziva Svet, naj prevzame svojo odgovornost in uresniči evropsko razsežnost načrta za oživitev;

19.

je zaskrbljen, da bodo zlasti mala in srednje velika podjetja trpela zaradi gospodarske krize in bodo izvzeta iz nujno potrebnega financiranja; zato poudarja pomen okrepitve skladov EU, ki podpirajo MSP, zlasti tistih, ki delujejo na področju raziskav, razvoja in inovacij; s tem v zvezi poudarja, da lahko program za konkurenčnost in inovacije (CIP) zagotovi učinkovito pomoč za njihove inovativne dejavnosti;

20.

je zaskrbljen, ker trenutna rezerva v razdelku 1a, ocenjena na 111 599 000 EUR, ne omogoča ustreznega odziva na posledice gospodarske krize;

21.

meni, da izredne možnosti, ki jih ponujajo informacijske in komunikacijske tehnologije (ICT), pospešujejo rast in inovacije, s čimer prispevajo k doseganju ciljev lizbonske strategije in reševanju trenutne gospodarske krize; opozarja, da je evropski raziskovalni prostor bolj kot kdajkoli temelj za evropsko družbo znanja, pa tudi na potrebo za preseganje razdrobljenosti raziskovalnih dejavnosti, programov in politik v Evropi; s tem v zvezi poudarja pomen dodeljevanja zadostnih finančnih sredstev, da bi zagotovili ustrezno izvedbo teh projektov;

22.

poziva k hitremu sporazumu v zvezi s predlogom za spremembo sedanje uredbe o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji, da bi se bilo mogoče bolje spopasti s posledicami selitve, zmanjšanja proizvodnje in izgube delovnih mest ter delavcem nuditi pomoč pri vrnitvi na trg dela;

23.

se zaveda, da so zaradi nedavne energetske krize nujno potrebni projekti, ki bodo z diverzifikacijo in medsebojno povezavo energetskih trgov zagotovili zanesljivo oskrbo z energijo v Uniji; poudarja, da je zanesljiva oskrba z energijo v Uniji in načelo energetske solidarnosti glavna prednostna naloga v agendi EU, ki se mora tudi ustrezno odražati v proračunu EU; meni, da so povečane naložbe v energijo tudi instrument za premagovanje gospodarske krize, in podpira zamisel vnaprejšnjih odhodkov iz proračuna EU za najpomembnejše projekte na področju energetske infrastrukture;

24.

opozarja, da so nedavni zapleti z dobavo plina in nepredvidljivo gibanje cen nafte znova pokazali, kako občutljiv je evropski sistem oskrbe z energijo; poudarja, da je pomanjkanje nadomestnih (obnovljivih) virov energije, transportnih poti zanjo, zmogljivosti za shranjevanje energije in medsebojnih energetskih transportnih povezav med državami članicami škodljivo za energetsko neodvisnost Evrope in za blaginjo njenih državljanov; zato mora Unija biti bolje pripravljena na obdobje pomanjkanja energije;

25.

želi preučiti možnosti nadaljnjega financiranja EU na teh področjih; pričakuje, da bo Komisija predlagala odločne ukrepe v podporo uresničitvi različnih transportnih poti za plin, vključno s projektom Nabucco; v zvezi s tem poudarja vlogo Evropske investicijske banke pri ustvarjanju učinka vzvoda in prispevanju k mobilizaciji sodelovanja zasebnega sektorja, pri čemer pa je treba upoštevati vprašanje demokratične odgovornosti;

26.

priznava, da je bil promet, zlasti program TEN-T, vedno glavna prednostna naloga Parlamenta; poudarja pomen razvoja potrebne železniške, morske in cestne prometne infrastrukture, in želi pospešiti izvajanje projektov v letu 2010; poudarja pomen, ki ga Unija pripisuje zmanjševanju vpliva podnebnih sprememb in meni, da je treba dati prednost predlogom, ki lahko izkoristijo možnost varčevanja z energijo;

27.

opominja, da je boj proti podnebnim spremembam povezan z zanesljivo oskrbo z energijo in da je k slednji mogoče prispevati tudi s spodbujanjem energetske učinkovitosti in varčnosti ter povečanjem deleža obnovljivih virov energije;

28.

poudarja, da je splošno priznano, da podnebne spremembe vplivajo na evropsko okolje, gospodarstvo in družbo; glede na to znova izraža prepričanje, da v proračunu EU še vedno ni namenjenih dovolj sredstev za ukrepe proti podnebnim spremembam, saj potrebujemo znatna dodatna sredstva EU za energetsko učinkovitost in tehnologije obnovljivih virov energije, ki jih je treba uporabiti, da se dosežejo cilji Unije za leto 2020; poudarja, da bo podprl vsa prizadevanja za povečanje in koncentracijo zadostnih finančnih sredstev za blažitev posledic podnebnih sprememb; opozarja Komisijo, da je proračunski organ glasoval za proračun 2009 v prid dodatnim sredstvom, da bi se spodbudil boj proti podnebnim spremembam; poziva Komisijo, da uresniči to povečanje sredstev; opozarja na svojo resolucijo z dne 23. oktobra 2008 o predlogu proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009 (2), v kateri poziva Komisijo, naj do 15. marca 2009 predstavi ambiciozen načrt za ustrezno povečanje sredstev za preprečevanje podnebnih sprememb, in sicer za ustanovitev posebnega „sklada za podnebne spremembe“ ali odprtje namenske proračunske vrstice, kar bi povečalo proračunske zmogljivosti za obravnavanje teh vprašanj;

29.

spodbuja Komisijo, da od leta 2009 naprej poviša finančno podporo na ustrezno raven v prid novim tehnologijam za trajnostno energijo (zlasti energijo brez emisij ogljikovega dioksida);

30.

opozarja, da moramo zaradi prihodnjih generacij sprejeti odgovornost in narediti stroškovno učinkovite korake za stalno varstvo okolja; znova poudarja, da mora EU ukrepati v svetovnem merilu in zato obžaluje dejstvo, da evropskim ukrepom ne sledijo ukrepi drugih akterjev, saj ima to resne posledice za konkurenčnost Unije;

31.

opozarja na svojo resolucijo z dne 20. novembra 2008 o evropski vesoljski politiki (3) in ponavlja svoje stališče, da bi morala Svet in Komisija predložiti posebna priporočila in predloge glede tega področja politike ter za to dodeliti ustrezna finančna sredstva;

32.

znova poudarja, da je treba v letu 2010 ohraniti in okrepiti financiranje področij, kot so varovanje meja, civilna zaščita in boj proti terorizmu, saj te politike neposredno obravnavajo skrbi evropskih državljanov; ugotavlja, da tudi varnost hrane ostaja prednostna naloga; obžaluje, da je v skladu s finančnim načrtovanjem iz januarja 2009 financiranje teh področij zmerno povečano v razdelku 3a, za razdelek 3b, državljanstvo, pa ostaja skoraj nespremenjeno v skladu z letno strategijo politik 2010 glede na proračun 2009, čeprav ta področja obravnavajo bistvene skrbi evropskih državljanov;

33.

meni, da je treba posvetiti posebno pozornost varovanju meja v povezavi z nezakonitim priseljevanjem in da bi morala Unija podpreti prizadevanja posameznih držav članic;

34.

vztraja, da bi moralo biti izboljšanje izvrševanja in kakovosti porabe vodilno načelo, da bo mogoče doseči čim boljše rezultate proračuna EU; poziva Komisijo in države članice, naj svoja prizadevanja osredotočijo v to smer in budno spremlja izvajanje politik, zlasti strukturnih politik v razdelku 1B;

35.

zahteva, da Komisija obvešča proračunski organ in razmisli o ustreznih ukrepih, ki bi spodbudili izvrševanje; v skladu s skupno izjavo z dne 21. novembra 2008 o pospeševanju izvrševanja strukturnih skladov in kohezijskega sklada želi nadaljevati razmišljanje o tem vprašanju; želi, da bi se izvrševanje pospešilo tudi na drugih področjih politik;

36.

pričakuje, da bo Komisija predstavila predlog za naslednjo redno revizijo finančne uredbe, ki bo vključeval dejanske predloge za poenostavitev; pričakuje, da bo Komisija od Sveta zahtevala razvoj in izboljšanje delovnih pogojev v boju proti goljufijam, ki ga izvaja OLAF, ob upoštevanju predlogov, ki jih je predložil Parlament v zvezi z Uredbo (ES) št. 1073/1999;

37.

zahteva, da Komisija prek svojih pristojnih služb, vključno z OLAF, podpre prizadevanja Bolgarije in Romunije v zvezi z mehanizmom preverjanja in sodelovanja ter upravljanja sredstev EU; poziva Komisijo, da tesno spremlja dogajanja na Kosovu in v balkanskih državah na področju izvrševanja in dobrega upravljanja sredstev EU, ter da ustanovi organizacijo, ki bo nadomestila preiskovalno skupino in nadaljevala boj proti goljufijam in nepravilnostim;

38.

želi, da bi bilo razmerje med upravnimi odhodki in odhodki iz poslovanja učinkovitejše; je prepričan, da je učinkovitost javne uprave EU bistvenega pomena za čim boljšo proračunsko porabo EU; v prejšnjih proračunskih letih je zmanjšal upravne odhodke glede na odhodke iz poslovanje in poziva Komisijo, naj nadaljuje v tej smeri;

39.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da vse večje število uslužbencev, ki jih zaposluje Evropska unija, niti ni prikazanih v kadrovskih načrtih institucij, ki jih je potrdil proračunski organ, niti se ne financira iz razdelka 5 večletnega finančnega okvira; je odločen nadaljevati pregled uslužbencev Komisije in spremljati uravnoteženo zastopanost držav članic; namerava prav tako natančno spremljati nepremičninsko politiko Komisije v Bruslju;

40.

poudarja, da pilotni projekti in pripravljalni ukrepi Parlamentu omogočajo, da tlakuje pot novim politikam in ukrepom, ki bogatijo delovanje Unije; poudarja, da čeprav majhne rezerve ogrožajo uporabo teh orodij, kot je predvideno v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006, namerava porabiti celoten znesek, predviden za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe v delu D Priloge II Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006, če bodo to zahtevali predlogi;

41.

opozarja na nesporno uspešno delovanje, tako glede sodelovanja kot glede izvajanja različnih pilotnih projektov v okviru programa Erasmus, ki jih je v zadnjih letih začel izvajati Parlament (Erasmus za vajence, Erasmus za mlade podjetnike, Erasmus za srednjo šolo, Erasmus za javno upravo), kot tudi glede tradicionalnega programa Erasmus, ter potrjuje, da mora Unija še naprej vlagati na tem področju; meni, da je potrebno znatno povečanje skupnih finančnih sredstev za vse proračunske vrstice, ki se nanašajo na Erasmus, da bi se znatno povečalo število mladih oseb (do 1 000 000 na leto), ki sodelujejo pri evropski politiki Erasmus; prepričan je, da je ta ukrep bistven za pravilno odzivanje na težave, s katerimi se srečuje Evropa pri svojem procesu integracije, kot tudi za pomoč pri reševanju sedanje gospodarske krize;

42.

želi opozoriti na potrebo po dodelitvi zadostnih finančnih sredstev za komunikacijsko politiko, da bi bila tako v skladu s cilji iz skupne izjave o partnerstvu za komuniciranje o Evropi, ki so jo sprejeli Parlament, Svet in Komisija oktobra 2008;

43.

poudarja, da si je prizadeval čim prej sprejeti smernice za proračun 2010; zato pričakuje, da jih bo Komisija pri pripravi predhodnega predloga proračuna upoštevala;

44.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.