5.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 212/428


Četrtek, 7. maja 2009
Ustanovitev Evropskega urada za podporo azilu ***I

P6_TA(2009)0379

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega urada za podporo azilu (KOM(2009)0066 – C6-0071/2009 – 2009/0027(COD))

2010/C 212 E/54

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2009)0066),

ob upoštevanju člena 251(2), člena 63(1) in (2) ter člena 66 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0071/2009),

ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A6-0279/2009),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.

poudarja, da bodo za ustanovitev Evropskega urada za podporo azilu veljale določbe iz točke 47 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (1); poudarja, da bo Parlament, če se bo zakonodajni organ odločil, da bo agencijo ustanovil, začel pogajanja z drugo vejo proračunskega organa, da bi pravočasno dosegli sporazum o financiranju agencije v skladu z ustreznimi določbami medinstitucionalnega sporazuma;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.


Četrtek, 7. maja 2009
P6_TC1-COD(2009)0027

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 7. maja 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega urada za podporo azilu

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti člena 63(1) in (2) ter člena 66,

ob upoštevanju predloga Komisije ║,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe  (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Politika Skupnosti o skupnem evropskem azilnem sistemu naj bi ob upoštevanju določb Haaškega programa vzpostavila skupno azilno območje na podlagi učinkovitega usklajenega postopka v skladu z vrednotami in humanitarno tradicijo Unije.

(2)

V zadnjih letih je bil z izvajanjem skupnih minimalnih standardov dosežen precejšen napredek pri vzpostavitvi skupnega evropskega azilnega sistema. Med državami članicami pa obstajajo velike razlike pri zagotavljanju zaščite in glede oblik te zaščite.

(3)

Komisija je v svojem akcijskem načrtu na področju azila ║, sprejetem junija 2008, napovedala, da si namerava po eni strani prizadevati za razvoj skupnega evropskega azilnega sistema s predlagano revizijo obstoječih zakonodajnih instrumentov, da se zagotovi večja usklajenost veljavnih standardov, po drugi strani pa okrepiti podporo sodelovanju v praksi med državami članicami, zlasti s predložitvijo zakonodajnega predloga za ustanovitev Evropskega urada za podporo azilu, ki bo omogočil povečano usklajevanje operativnega sodelovanja med državami članicami za učinkovito izvajanje skupnih pravil.

(4)

Evropski svet je na zasedanju septembra 2008, ko je sprejel Evropski pakt o priseljevanju in azilu ║, znova slovesno poudaril, da ima v skladu z Ženevsko konvencijo o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, kot je bila spremenjena z newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967, in drugimi ustreznimi pogodbami vsak preganjani tujec pravico do pomoči in varstva na ozemlju Evropske unije. Evropski svet je poleg tega izrecno soglašal, da je treba „v letu 2009 ustanoviti evropski urad za podporo, katerega naloga bo olajševati izmenjavo informacij, analiz in izkušenj med državami članicami ter v praksi razvijati sodelovanje med organi, pristojnimi za obravnavo prošenj za azil.“

(5)

Namen sodelovanja v praksi na področju azila je povečati zbliževanje in kakovost postopkov odločanja držav članic na tem področju znotraj evropskega zakonodajnega okvira. V zadnjih letih so se že začele izvajati številne dejavnosti sodelovanja v praksi, zlasti glede skupnega pristopa k informacijam o državah izvora in glede vzpostavitve skupnega evropskega programa usposabljanja na področju azila.

(6)

Evropski urad za podporo azilu v državah članicah, katerih nacionalni azilni sistemi se srečujejo s posebnimi in nesorazmernimi pritiski, ki so zlasti posledica njihovega geografskega ali demografskega položaja, bi moral podpirati vzpostavitev zavezujočih mehanizmov solidarnosti, katerih cilj je ▐ spodbujati boljšo razporeditev upravičencev do mednarodne zaščite iz teh držav članic v druge države članice po nediskrecijskih, preglednih in nedvoumnih pravilih , pri čemer je treba paziti, da azilni sistemi ne postanejo predmet zlorab.

(7)

Za krepitev in razvoj teh mehanizmov je treba ustanoviti posebno strukturo, namenjeno njihovi podpori in usklajevanju, in sicer v obliki Evropskega urada za podporo azilu (v nadaljnjem besedilu „Urad“).

(8)

Da bi Urad optimalno izpolnjeval svoja pooblastila, bi moral biti Urad neodvisen v zvezi s tehničnimi vprašanji ter pravno, upravno in finančno samostojen. Urad bi moral biti zato organ Skupnosti, ki bi bil pravna oseba in bi izvajal izvedbena pooblastila, ki mu jih podeljuje ta uredba.

(9)

Urad bi moral delovati v tesnem sodelovanju z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce (UNHCR) in nevladnimi organizacijami , da bi izkoristil njihovo strokovno znanje in izkušnje ter podporo. Vlogo UNHCR in nevladnih organizacij bi bilo treba v ta namen v celoti priznati in morale bi ▐ biti v celoti vključene v delo Urada. Urad bi moral prav tako ukrepati v tesnem sodelovanju s pristojnimi organi v državah članicah, ki izvajajo naloge na področju azila, z nacionalnimi službami za azil in priseljevanje ali drugimi službami ter se pri tem opreti na zmogljivosti in strokovno znanje teh služb, pa tudi s Komisijo. Države članice bi morale sodelovati z Uradom, da bi zagotovile izpolnjevanje njegovega poslanstva.

(10)

Urad bi moral delovati kot evropsko središče za strokovno znanje in izkušnje na področju azila, pristojno za olajšanje, usklajevanje in krepitev različnih oblik sodelovanja v praksi med državami članicami na področju azila. Urad bi moral biti pooblaščen za opravljanje treh poglavitnih nalog, in sicer za zagotavljanje podpore sodelovanju v praksi na področju azila, zagotavljanje podpore državam članicam, ki so pod posebnimi pritiski, in prispevanje k izvajanju skupnega evropskega azilnega sistema.

(11)

Urad ne bi smel imeti nobenih neposrednih ali posrednih pristojnosti pri sprejemanju odločitev organov držav članic v zvezi s posameznimi vlogami za mednarodno zaščito.

(12)

Da se zagotovi hitra in učinkovita operativna podpora državam članicam, v katerih so azilni sistemi pod močnimi pritiski, bi moral Urad na ozemljih držav članic prosilk usklajevati razporeditev skupin za podporo azilu, sestavljenih iz strokovnjakov na tem področju. Te skupine bi morale zlasti prispevati svoje strokovno znanje in izkušnje na področju storitev tolmačenja, poznavanja informacij o državah izvora ter poznavanja postopkov obravnave in vodenja dokumentacije o azilu. Ureditev skupin za podporo azilu bi morala biti določena s to uredbo, da se zagotovi učinkovitost njihove razporeditve.

(13)

Urad bi moral izvajati svoje poslanstvo v pogojih, ki bi mu omogočali, da bi deloval kot referenčna služba zaradi svoje neodvisnosti, znanstvene in tehnične kakovosti pomoči, ki jo zagotavlja, ter informacij, ki jih razširja, preglednosti svojih postopkov in metod delovanja ter svoje prizadevnosti pri izvajanju dodeljenih nalog.

(14)

Za učinkovit nadzor nad delovanjem Urada bi morale biti v upravnem odboru zastopane Komisija in države članice. Upravni odbor bi morali, če je mogoče, sestavljati operativni vodje nacionalnih služb, odgovornih za azilno politiko, oziroma njihovi predstavniki. Upravni odbor bi moral imeti potrebna pooblastila za pripravo proračuna, preverjanje njegovega izvrševanja, sprejetje ustreznih finančnih pravil, oblikovanje preglednih delovnih postopkov za sprejemanje odločitev Urada ter imenovanje izvršnega direktorja. Da bi bil UNHCR v celoti vključen v delo Urada in ob upoštevanju njegovega strokovnega znanja in izkušenj na področju azila, bi moral biti član upravnega odbora brez pravice do glasovanja. Glede na vrsto nalog Urada in vlogo izvršnega direktorja bi moral pri izbiri kandidatov za to mesto sodelovati tudi Evropski parlament.

(15)

Za zagotovitev hitrega in učinkovitega vodenja Urada bi moral Uradu pomagati izvršni odbor, sestavljen iz predstavnikov držav članic, katerega naloga bi bila svetovati izvršnemu direktorju Urada in dajati mnenja upravnemu odboru.

(16)

Za zagotovitev popolne samostojnosti in neodvisnosti Urada bi bilo treba slednjemu zagotoviti lastni proračun, katerega prihodki bi se večinoma stekali iz prispevkov Skupnosti. Za financiranje Urada bi moral veljati sporazum proračunskega organa, kot je določeno v točki 47 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (4). Proračunski postopek Skupnosti bi bilo treba uporabljati v zvezi s prispevkom Skupnosti in vsemi drugimi donacijami v breme splošnega proračuna Evropske unije. Revizijo računov bi moralo opraviti Računsko sodišče.

(17)

Urad bi moral za izpolnitev svojega poslanstva, in če je to potrebno za izpolnjevanje njegovih nalog, sodelovati z drugimi uradi in agencijami Skupnosti, zlasti Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX), ki je bila ustanovljena z Uredbo Sveta (ES) št. 2007/2004 (5), ter Agencijo Evropske unije za temeljne pravice (FRA), ki je bila ustanovljena z Uredbo Sveta (ES) št. 168/2007 (6). Urad bi moral sodelovati tudi s pristojnimi organi tretjih držav, mednarodnimi organizacijami, pristojnimi za področja, ki jih ureja ta uredba, in tretjimi državami v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe , da se zagotovi izpolnjevanje mednarodnih pravnih standardov in pravnih standardov Skupnosti na področju azila .

(18)

Za izpolnitev svojega poslanstva bi moral biti Urad odprt za sodelovanje držav, ki so sklenile sporazume s Skupnostjo, na podlagi katerih so sprejele in uporabljajo zakonodajo Skupnosti na področju, ki ga ureja ta uredba, kot so ║ Norveška, Islandija in Švica. Da bi zagotovili izpolnjevanje mednarodnih pravnih standardov in pravnih standardov Skupnosti na področju azila, bi Urad lahko v soglasju s Komisijo prav tako ▐ sklenil delovne dogovore z državami, ki niso države, ki so s Skupnostjo sklenile sporazume, na podlagi katerih so sprejele in uporabljajo zakonodajo Skupnosti. Urad pa v nobenem primeru ne bi smel oblikovati samostojne zunanje politike.

(19)

Za Urad bi se morala uporabljati Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (7) (v nadaljevanju „Finančna uredba“), zlasti člen 185 Uredbe.

(20)

Za Urad bi se morala brez omejitev uporabljati Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (8), obenem pa bi moral Urad pristopiti k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o internih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (9).

(21)

Za Urad bi se morala uporabljati Uredba ║ (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (10).

(22)

Urad bi moral pri obdelavi osebnih podatkov uporabljati Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (11).

(23)

Potrebne določbe glede nastanitve Urada v državi članici gostiteljici in posebna pravila, ki se uporabljajo za celotno osebje Urada in njihove družinske člane, bi bilo treba določiti v sporazumu o sedežu. Poleg tega bi morala država članica gostiteljica zagotoviti najboljše možne pogoje za uspešno delovanje Urada, vključno s šolanjem otrok in prevozi, da bi lahko Urad pridobil visokokakovostne človeške vire iz čim širšega geografskega obsega.

(24)

Ker ciljev te uredbe, in sicer olajšanje in krepitev sodelovanja v praksi med državami članicami na področju azila, pa tudi prispevanja k boljšemu izvajanju skupnega evropskega azilnega sistema, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(25)

Danska v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji ter Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne sodeluje pri sprejemanju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(26)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, in jo je treba uporabljati v skladu s členom 18 Listine o pravici do azila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

USTANOVITEV IN POSLANSTVO EVROPSKEGA URADA ZA PODPORO AZILU

Člen 1

Ustanovitev Evropskega urada za podporo azilu

Ustanovi se Evropski urad za podporo azilu (v nadaljnjem besedilu „Urad“), da bi prispeval k izvajanju skupnega evropskega azilnega sistema in okrepil sodelovanje v praksi med državami članicami na področju azila.

Člen 2

Poslanstvo Evropskega urada za podporo azilu

1.   Urad olajšuje, usklajuje in krepi različne oblike sodelovanja v praksi med državami članicami na področju azila, da bi prispeval k boljšemu izvajanju skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z njegovimi zunanjimi vidiki.

2.   Urad zagotavlja operativno podporo državam članicam, katerih azilni sistemi so pod močnimi pritiski, zlasti z usklajevanjem skupin za podporo azilu, ki jih sestavljajo strokovnjaki na področju azila.

3.   Urad zagotavlja znanstveno in tehnično podporo politiki in zakonodaji Skupnosti na vseh področjih, ki neposredno ali posredno vplivajo na azil, da lahko v celoti podpre sodelovanje v praksi na področju azila ter optimalno izpolni svoje naloge. Zagotavlja neodvisne informacije o vseh vprašanjih na teh področjih.

4.   Urad izvaja svoje poslanstvo v pogojih, ki mu omogočajo, da deluje kot referenčna služba zaradi svoje neodvisnosti, znanstvene in tehnične kakovosti pomoči, ki jo zagotavlja, ter informacij, ki jih razširja, preglednosti svojih postopkov in metod delovanja ter svoje prizadevnosti pri izvajanju dodeljenih nalog, pa tudi podpore informacijske tehnologije, potrebne za izvajanje pooblastil.

5.   Urad opravlja svoje naloge brez poseganja v naloge, zaupane Agenciji Evropske unije za temeljne pravice (FRA), in s slednjo, pa tudi z UNHCR, tesno sodeluje.

6.     Urad nima neposrednih ali posrednih pristojnosti pri sprejemanju odločitev organov držav članic v zvezi s posameznimi vlogami za mednarodno zaščito.

POGLAVJE 2

NALOGE EVROPSKEGA URADA ZA PODPORO AZILU

Oddelek 1

Podpora sodelovanju v praksi na področju azila

Člen 3

Izmenjave informacij in dobrih praks

Urad organizira, spodbuja in usklajuje vse dejavnosti, ki omogočajo izmenjavo informacij ter opredelitev in izmenjavo najboljše prakse med državami članicami na področju azila.

Člen 4

Informacije o državah izvora

Urad organizira, spodbuja in usklajuje dejavnosti v zvezi z informacijami o državah izvora in zlasti:

(a)

zbiranje ustreznih, zanesljivih, natančnih in najnovejših informacij o državah izvora prosilcev za azil in prosilcev za mednarodno zaščito na pregleden in nepristranski način z uporabo vseh ustreznih ║ virov informacij vključno z vladnimi in nevladnimi organizacijami, mednarodnimi organizacijami in institucijami EU ;

(b)

upravljanje in razvijanje portala, v okviru katerega se zbirajo informacije o državah izvora, ter vzdrževanje portala in zagotavljanje njegove dostopnosti in preglednosti ;

(c)

oblikovanje skupnega formata in skupne metodologije za predstavitev, preverjanje in uporabo informacij o državi izvora;

(d)

nepristransko proučevanje informacij o državah izvora ter oblikovanje poročil o državah izvora v skladu s točko (a) za doseganje skupnih ocenjevalnih meril .

Člen 5

Podpora predajam upravičencev do mednarodne zaščite znotraj Skupnosti.

V državah članicah, katerih nacionalni azilni sistemi se srečujejo s posebnimi in nesorazmernimi pritiski, ki so zlasti posledica njihovega geografskega ali demografskega položaja, Urad usklajuje izmenjave informacij ter vse druge ukrepe v zvezi z izvajanjem instrumentov in mehanizmov glede predaj upravičencev do mednarodne zaščite v Evropski uniji znotraj Skupnosti ▐.

Člen 6

Podpora usposabljanju

1.   Urad v tesnem sodelovanju z UNHCR in ustreznimi nevladnimi organizacijami določa in razvija usposabljanja, namenjena članom vseh nacionalnih uprav in sodišč, pa tudi vseh vrst nacionalnih služb ali drugih subjektov, ki se v državah članicah uradno uporabljajo pri azilnem postopku .

2.   Urad upravlja in razvija evropski azilni načrt , ki zagotavlja najmanj usposabljanje na področju mednarodnega prava in standardov o beguncih ter prava in standardov na področju človekovih pravic in pravnega reda Skupnosti na področju azila .

3.   Usposabljanja, ki jih predlaga Urad, so lahko splošna, posebna ali tematska.

4.   Posebna ali tematska usposabljanja zajemajo zlasti:

(a)

vprašanja, povezana z obravnavo prošenj za azil mladoletnikov, ranljivih oseb in oseb s posebnimi potrebami;

(b)

ugotavljanje znakov in simptomov mučenja;

(c)

tehnike opravljanja razgovorov;

(d)

uporabo izvedenskih zdravstvenih in pravnih poročil v postopkih azila;

(e)

vprašanja, povezana z zagotavljanjem in uporabo informacij o državah izvora;

(f)

posebna vprašanja zakonodaje ali sodne prakse.

5.   Namen predlaganih usposabljanj je zlasti zagotoviti visoko kakovost usposabljanja ciljnih skupin udeležencev ter opredeliti ključna načela in vzorčne dobre prakse, da se prispeva k večjemu zbliževanju praks, upravnih metod in odločb nacionalnih sodišč.

6.   Urad strokovnjakom, ki so del rezerve za azil iz člena 15 , zagotovi strokovna usposabljanja v zvezi z opravljanjem njihovih nalog in izvajanjem njihovih pooblastil, ter vodi redna praktična usposabljanja teh strokovnjakov v skladu z razporedom za strokovna in praktična usposabljanja, navedenim v letnem delovnem programu Urada.

7.   Urad lahko v sodelovanju z državami članicami in nevladnimi organizacijami na njihovem ozemlju organizira usposabljanja.

Člen 7

Podpora zunanjim vidikom azilne politike

Na zunanjem področju Urad v soglasju s Komisijo usklajuje izmenjave informacij ter vse druge sprejete ukrepe v zvezi z vprašanji, povezanimi z izvajanjem instrumentov in mehanizmov glede zunanje razsežnosti skupnega evropskega azilnega sistema.

Urad usklajuje izmenjave informacij in vse druge sprejete ukrepe v zvezi s ponovno naselitvijo beguncev znotraj Evropske unije , ob upoštevanju načel solidarnosti in porazdelitve bremena .

V okviru svojih pooblastil in v skladu s členom 49 lahko Urad spodbuja krepitev zmogljivosti tretjih držav v okviru regionalnih programov zaščite.

Oddelek 2

Podpora državam članicam, ki so pod posebnimi pritiski

Člen 8

Posebni pritiski

Urad usklajuje in podpira vse skupne ukrepe v korist držav članic, ki so pod posebnimi pritiski, zlasti zaradi svojega geografskega ali demografskega položaja ali nenadnega prihoda velikega števila državljanov tretjih držav, ki bi morda potrebovali mednarodno zaščito.

Člen 9

Zbiranje in analiza informacij

1.   Da bi lahko Urad ocenil potrebe držav članic, ki so pod posebnimi pritiski, zbira, zlasti na podlagi informacij, ki mu jih predložijo države članice , UNHCR in druge ustrezne organizacije , vse koristne informacije, ki omogočajo opredelitev, pripravo in določitev nujnih ukrepov za obravnavo posebnih pritiskov, zlasti v okviru Uredbe (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (12).

2.   Urad na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice, sistematično pregleduje in analizira razpoložljive strukture in osebje, zlasti na področju prevajanja, tolmačenja in pomoči pri začetnem zbiranju informacij v podporo državam članicam pri njihovem določanju statusa , pa tudi zmogljivosti sprejema na področju azila v državah članicah, da se spodbudi hitro in zanesljivo medsebojno obveščanje posameznih nacionalnih organov, pristojnih za področje azila.

Člen 10

Ukrepi podpore državam članicam

Urad usklajuje ukrepe podpore državam članicam, ki so pod posebnimi pritiski, in zlasti:

(a)

vzpostavlja sistem zgodnjega obveščanja, s katerim se države članice in Komisija obvestijo o morebitnih množičnih prihodih prosilcev za mednarodno zaščito;

(b)

na predlog Komisije izvaja zavezujoč mehanizem solidarnosti za razporeditev upravičencev do mednarodne zaščite iz držav članic, katerih nacionalni azilni sistemi so izpostavljeni posebnim in nesorazmernim pritiskom, po posvetovanju z UNHCR, skladno z nediskrecijskimi, preglednimi in nedvoumnimi pravili;

(c)

usklajuje ukrepe, ki se sprejmejo v korist držav članic pod pritiski, da se olajša prva analiza prošenj za azil, ki jih obravnavajo pristojni nacionalni organi;

(d)

usklajuje ukrepe za hitro vzpostavitev ustreznih sprejemnih zmogljivosti za vsako državo članico pod pritiski, zlasti začasnih bivališč, prevoznih sredstev in zdravniške pomoči;

(e)

usklajuje skupine za podporo azilu, katerih postopki delovanja so opredeljeni v poglavju 3.

Oddelek 3

Prispevanje k izvajanju skupnega evropskega azilnega sistema

Člen 11

Zbiranje in izmenjave informacij

1.   Urad organizira, usklajuje in spodbuja izmenjave informacij med nacionalnimi azilnimi organi, pa tudi med Komisijo in nacionalnimi azilnimi organi, v zvezi z izvajanjem vseh instrumentov pravnega reda Skupnosti na področju azila. V ta namen lahko ustvari podatkovne zbirke o dejanskih stanjih, pravnih pravilih ter sodni in upravni praksi glede instrumentov v zvezi z azilom na nacionalni, evropski in mednarodni ravni.

2.   Urad zbira zlasti naslednje informacije o:

(a)

║ obravnavi vlog za mednarodno zaščito v okviru nacionalnih uprav in organov;

(b)

║ nacionalnih azilnih zakonodajah in njihovih poznejših spremembah, vključno s sodno prakso.

Člen 12

Poročila in drugi dokumenti Urada

1.   Urad vsako leto pripravi poročilo o azilnih razmerah v Evropski uniji. Urad v tem poročilu oceni zlasti rezultate ukrepov, sprejetih v skladu s to uredbo, in sestavi izčrpno primerjalno analizo, da bi države članice spodbudil k boljšemu poznavanju obstoječih dobrih praks ter bi izboljšal kakovost, skladnost in učinkovitost skupnega evropskega azilnega sistema. Poročilo se predstavi Evropskemu parlamentu in Komisiji.

2.   Urad ║ lahko na zahtevo Komisije in po posvetovanju z izvršnim odboraom iz člena 32, v tesnem sodelovanju s svojimi delovnimi skupinami in Komisijo, pripravi tehnične dokumente o izvajanju instrumentov Skupnosti na področju azila, kot so smernice ali operativni priročniki. UNHCR bi moral biti vodilni udeleženec pri razvoju smernic EU za zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi standardi. Pri vsebinah, kjer že obstajajo smernice UNHCR, bi morale te smernice služiti kot izhodišče za praktično sodelovanje, da se zmanjšajo razhajanja v praksi.

3.     Na zahtevo Evropskega parlamenta lahko Urad pripravi poročila o posebnih vidikih izvajanja pravnega reda Skupnosti na področju azila, ki zadevajo mednarodno zaščito.

POGLAVJE 3

SKUPINE ZA PODPORO AZILU

Člen 13

Usklajevanje

1.     Država članica ali države članice, ki so še posebej izpostavljene pritisku, lahko zaprosijo Urad za razporeditev skupine za podporo azilu. Država članica ali države članice prosilke opišejo zlasti razmere, cilje in predvidene potrebe razporeditve v skladu s členom 18(1).

2.     Po prejemu takšne zahteve lahko Urad zagotovi usklajevanje tehnične in operativne pomoči za državo članico ali države članice ter razporeditve skupine za podporo azilu na ozemlju države članice prosilke ali držav članic prosilk za časovno omejeno obdobje na podlagi operativnega načrta iz člena 18.

Člen 14

Tehnična pomoč

Skupine za podporo azilu prispevajo ▐ svoje strokovno znanje in izkušnje , kakor je bilo dogovorjeno v operativnem načrtu iz člena 18, zlasti na področju storitev tolmačenja, poznavanja informacij o državah izvora ter poznavanja obravnave in vodenja dokumentacije o azilu v okviru ukrepov podpore državam članicam, ki jih Urad izvaja v skladu s členom 10.

Člen 15

Rezerva strokovnjakov za azil

1.   Izvršni odbor Urada na predlog njegovega izvršnega direktorja s tričetrtinsko večino članov odloči o profilih in skupnem številu strokovnjakov, ki bodo dani na voljo skupinam za podporo azilu (v nadaljnjem besedilu: rezerva za azil). Isti postopek se uporabi za vse naknadne spremembe profilov in skupnega števila strokovnjakov v rezervi za azil.

2.   Države članice prispevajo v rezervo za azil na podlagi rezerve nacionalnih strokovnjakov različnih opredeljenih profilov in imenujejo strokovnjake, ki ustrezajo zahtevanim profilom.

Člen 16

Razporeditev

1.   Države članice na zahtevo Urada nemudoma sporočijo število, imena in profile strokovnjakov iz svoje nacionalne rezerve, ki jih lahko v petih dneh dajo na voljo kot člane skupine za podporo azilu. Države članice na zahtevo Urada napotijo strokovnjake, razen ko se spoprijemajo z izrednimi razmerami, ki bistveno vplivajo na opravljanje njihovih nalog na nacionalni ravni. Matična država članica ohrani svojo samostojnost glede izbora osebja in trajanja njegove razporeditve.

2.     Če države članice ne morejo zagotoviti strokovnega znanja in izkušenj, ki se zdijo bistveni za njegovo delovanje, lahko Urad sprejme potrebne ukrepe, da pridobi takšno strokovno znanje in izkušnje od ustreznih strokovnjakov in organizacij, pri čemer izhaja iz strokovnega znanja in izkušenj svetovalnega foruma.

3.   Izvršni direktor Urada pri določanju sestave skupine za podporo azilu za namene razporeditve upošteva posebne okoliščine, s katerimi se srečuje država članica prosilka. Skupina za podporo azilu je sestavljena v skladu z operativnim načrtom iz člena 18.

Člen 17

Postopek za odločanje o razporeditvi

1.   Zahteva za razporeditev skupin za podporo azilu v skladu s členom 16(1) zajema opis razmer, mogočih ciljev in predvidenih potreb razporeditve. Izvršni direktor lahko po potrebi napoti strokovnjake Urada, da ocenijo razmere v državi članici prosilki.

2.   Izvršni direktor nemudoma obvesti izvršni odbor o razporeditvi skupin za podporo azilu.

3.   Izvršni direktor sprejme odločitev o prošnji za razporeditev skupin za podporo azilu v najkrajšem možnem času in najpozneje v petih delovnih dneh od datuma prejema prošnje. Izvršni direktor državo članico prosilko in izvršni odbor sočasno pisno obvesti o svoji odločitvi, v kateri so navedeni glavni razlogi zanjo.

4.   Če se izvršni direktor odloči za razporeditev ene ali več skupin za podporo azilu, Urad in država članica prosilka nemudoma pripravita operativni načrt v skladu s členom 18.

5.   Izvršni direktor takoj po odobritvi operativnega načrta države članice, katerih strokovnjaki bodo razporejeni v skupine za podporo azilu, obvesti o zahtevanem številu in profilih strokovnjakov. Te informacije se pisno pošljejo nacionalnim točkam za stike, vzpostavljenim v skladu s členom 19, in navede se predvideni datum izvršitve razporeditve. Pošlje se jim tudi izvod operativnega načrta.

6.   Če je izvršni direktor odsoten ali zadržan, sprejme odločitve v zvezi z razporeditvijo skupin za podporo azilu vodja enote, ki ga nadomešča.

Člen 18

Operativni načrt

1.   Izvršni direktor in država članica prosilka se dogovorita o operativnem načrtu, v katerem so navedeni natančni pogoji za razporeditev skupin za podporo azilu. Operativni načrt vključuje:

(a)

opis razmer z načinom delovanja in cilji razporeditve, vključno z operativnim ciljem;

(b)

predvideno trajanje razporeditve skupin za podporo azilu;

(c)

geografsko območje odgovornosti v državi članici prosilki, na katerega bodo razporejene skupine za podporo azilu;

(d)

opis nalog in posebna navodila za člane skupin za podporo azilu, tudi glede podatkovnih zbirk in opreme, ki jih lahko uporabljajo v državi članici gostiteljici;

(e)

sestavo skupin za podporo azilu.

2.   Izvršni direktor in država članica prosilka se morata strinjati glede vseh sprememb ali prilagoditev operativnega načrta. Urad nemudoma pošlje izvod spremenjenega ali prilagojenega operativnega načrta sodelujočim državam članicam.

Člen 19

Nacionalna točka za stike

Vsaka država članica imenuje nacionalno točko za stike, ki je odgovorna za komunikacijo z Uradom o vseh zadevah v zvezi s skupinami za podporo azilu. Nacionalna točka za stike je dosegljiva ves čas.

Člen 20

Točka za stike Skupnosti

1.   Izvršni direktor imenuje enega ali več strokovnjakov Urada za točko za stike Skupnosti, odgovorno za usklajevanje. Izvršni direktor o imenovanju obvesti državo članico gostiteljico.

2.   Točka za stike Skupnosti v vseh vidikih razporeditve skupin za podporo azilu deluje v imenu Urada. Pristojna je zlasti, da:

(a)

deluje kot posrednik med Uradom in državo članico gostiteljico;

(b)

deluje kot posrednik med Uradom in člani skupin za podporo azilu ter zagotavlja pomoč v imenu Urada v zvezi z vsemi zadevami, povezanimi s pogoji za razporeditev skupin za podporo azilu;

(c)

nadzira pravilno izvajanje operativnega načrta;

(d)

poroča Uradu o vseh vidikih razporeditve skupin za podporo azilu.

3.   Izvršni direktor Urada lahko točko za stike pooblasti za pomoč pri reševanju nesoglasij glede izvrševanja operativnega načrta in razporeditve skupin za podporo azilu.

4.   Točka za stike Skupnosti pri izpolnjevanju svojih nalog sprejema navodila samo od Urada.

Člen 21

Civilna odgovornost

1.     Kadar člani skupine za podporo azilu delujejo v državi članici gostiteljici, je slednja v skladu s svojo zakonodajo odgovorna za vso škodo, ki so jo ti povzročili med svojim delovanjem.

2.     Če je bila škoda povzročena zaradi hude malomarnosti ali namernega neprimernega vedenja, lahko država članica gostiteljica od matične države članice zahteva povračilo zneska, ki ga je morala plačati žrtvam ali osebam, ki so do tega upravičene.

3.     Vsaka država članica, brez poseganja v uresničevanje njenih pravic do tretjih oseb, odstopi od vseh svojih zahtev do države članice gostiteljice ali katere koli druge države glede povrnitve škode, ki jo je utrpela, razen v primerih hude malomarnosti ali namernega neprimernega vedenja.

4.     Države članice vse medsebojne spore v zvezi z izvajanjem odstavkov 2 in 3 tega člena, ki jih ne morejo rešiti s pogajanji, predložijo Sodišču Evropskih skupnosti v skladu s členom 239 Pogodbe.

5.     Urad, brez poseganja v uresničevanje svojih pravic do tretjih oseb, krije stroške, povezane s škodo, ki je bila med razporeditvijo povzročena na govi opremi Urada, razen v primerih hude malomarnosti in namernega neustreznega vedenja.

Člen 22

Kazenska odgovornost

Med razporeditvijo so člani skupine za podporo azilu v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih storijo ali so storjena proti njim, obravnavani enako kot uradniki države članice gostiteljice.

Člen 23

Stroški

Urad v celoti krije naslednje stroške, ki jih imajo države članice, ko dajo svoje strokovnjake na voljo za razporeditev skupin za podporo azilu:

(a)

potne stroške iz matične države članice v državo članico gostiteljico in iz države članice gostiteljice v matično državo članico;

(b)

stroške cepljenj;

(c)

stroške zahtevanih posebnih zavarovanj;

(d)

stroške zdravstvenega varstva;

(e)

dnevnice, vključno s stroški nastanitve;

(f)

stroške, povezane s tehnično opremo Urada.

POGLAVJE 4

ORGANIZACIJA URADA

Člen 24

Organi Urada

Vodstveni organi in organi upravljanja Urada so:

(a)

upravni odbor;

(b)

izvršni direktor in njegovo osebje;

(c)

izvršni odbor;

(d)

svetovalni forum.

Člen 25

Sestava upravnega odbora

1.   Upravni odbor sestavljajo po en imenovan član vsake države članice in dva imenovana člana Komisije.

2.   Vsakega člana upravnega odbora lahko zastopa ali spremlja namestnik. Kadar člana spremlja nadomestni član, je slednji navzoč brez pravice glasovanja.

3.   Imenovanje članov upravnega odbora se opravi na podlagi visoke ravni njihovih izkušenj in strokovnega znanja na področju azila.

4.   UNHCR je član upravnega odbora brez pravice do glasovanja.

5.   Mandat članov upravnega odbora traja tri leta. Ta mandat je mogoče podaljšati. Člani po izteku mandata ali v primeru odpovedi ostanejo na položaju, dokler ni odločeno o obnovi njihovega mandata ali njihovi zamenjavi.

Člen 26

Predsednik upravnega odbora

1.   Upravni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika. Podpredsednik po uradni dolžnosti nadomešča predsednika, kadar ta ne more opravljati svojih dolžnosti.

2.   Mandata predsednika in podpredsednika trajata tri leta in ju je mogoče podaljšati le enkrat. Vendar če se med njunima mandatoma predsednika in podpredsednika njuno članstvo v upravnem odboru konča, na isti datum samodejno potečeta tudi njuna mandata.

Člen 27

Seje upravnega odbora

1.   Seje upravnega odbora skliče njegov predsednik. Izvršni direktor Urada sodeluje v razpravah.

2.   Upravni odbor ima letno vsaj dve redni seji. Poleg tega skliče sejo tudi na pobudo predsednika ali na zahtevo tretjine članov. Predsednik skliče dodatne seje upravnega odbora na zahtevo najmanj ene tretjine članov upravnega odbora.

3.   Upravni odbor lahko povabi katero koli osebo, katere mnenje bi lahko bilo koristno, naj se njegovih sej udeleži kot opazovalec.

4.   Članom upravnega odbora lahko ob upoštevanju določb poslovnika pomagajo svetovalci ali strokovni sodelavci.

5.   Urad zagotovi sekretariat upravnega odbora.

Člen 28

Način glasovanja

1.   Upravni odbor sprejema odločitve z absolutno večino vseh svojih članov, ki imajo pravico glasovanja. Vsak član, ki ima pravico glasovanja, ima en glas. V odsotnosti člana je do glasovalne pravice upravičen njegov namestnik.

2.   Izvršni direktor Urada ni upravičen do glasovanja.

3.   Predsednik sodeluje pri glasovanju.

4.   Države članice, ki pravnega reda Skupnosti na področju azila ne uporabljajo v celoti, ne sodelujejo pri glasovanju, kadar upravni odbor v okviru svojih pooblastil glede upravljanja Urada, kot so opredeljena v členu 29, odloča na podlagi instrumentov Skupnosti, ki jih te ne uporabljajo.

5.   Poslovnik upravnega odbora določa podrobna pravila glasovanja, zlasti pogoje, pod katerimi član lahko deluje v imenu drugega člana, ter po potrebi vsa pravila v zvezi s sklepčnostjo.

Člen 29

Naloge upravnega odbora

Upravni odbor zagotavlja, da Urad opravlja naloge, ki so mu zaupane. Je organ Urada za načrtovanje in nadzor. Zlasti pa:

(a)

sprejme svoj poslovnik;

(b)

pod pogoji iz člena 30 imenuje izvršnega direktorja, opravlja disciplinski nadzor nad izvršnim direktorjem ter ga po potrebi začasno odstavi ali razreši;

(c)

sprejme splošno letno poročilo o dejavnostih Urada in ga ║ do 15. junija naslednjega leta pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču. Splošno poročilo se objavi;

(d)

vsako leto pred 30. septembrom in po prejemu mnenja Komisije s tričetrtinsko večino svojih članov, ki imajo pravico glasovanja, na podlagi osnutka, ki ga pripravi izvršni direktor ║, sprejme delovni program Urada za naslednje leto ter ga pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji; ta delovni program sprejme v skladu z letnim proračunskim postopkom Skupnosti in zakonodajnim delovnim programom Skupnosti za področje, ki se nanaša na azil;

(e)

opravlja svoje naloge v zvezi s proračunom Urada v skladu s poglavjem 5;

(f)

sprejme pravila za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001 v skladu s členom 43 te uredbe;

(g)

določi jezikovno ureditev Urada v skladu s členom 42;

(h)

določi organizacijsko strukturo Urada in sprejme njegovo kadrovsko politiko ob upoštevanju določb člena 39;

(i)

po pridobitvi mnenja Komisije sprejme večletni načrt kadrovske politike;

(j)

sprejme vse odločitve v zvezi z izvajanjem pooblastil Urada v skladu s to uredbo;

(k)

sprejme vse odločitve v zvezi z vzpostavitvijo in, če je treba, razvojem sistemov informacij, predvidenih v tej uredbi, ter zlasti portala informacij iz člena 4(b);

(l)

sprejme vse odločitve v zvezi z vzpostavitvijo in, če je treba, razvojem notranje delovne strukture Urada;

(m)

opravlja disciplinski nadzor nad izvršnim direktorjem;

(n)

na podlagi osnutka, ki ga predloži izvršni direktor, in po pridobitvi mnenja Komisije, oblikuje svoj poslovnik.

Člen 30

Imenovanje izvršnega direktorja

1.   Izvršnega direktorja Urada za petletno obdobje imenuje upravni odbor na podlagi seznama kandidatov, ki jih predlaga Komisija , v skladu s postopkom sodelovanja iz tega člena . Izvršnega direktorja se imenuje na podlagi osebnih zaslug in izkušenj na področju azila ter sposobnosti upravljanja in vodenja. Postopek sodelovanja je naslednji:

(a)

na podlagi seznama, ki ga Komisija sestavi po javnem razpisu za kandidate in preglednem izbirnem postopku, bodo kandidati pred imenovanjem pozvani, da nastopijo pred Svetom in pristojnim odborom ali odbori Evropskega parlamenta ter odgovarjajo na vprašanja;

(b)

Evropski parlament in Svet nato podata svoje mnenje in izrazita svoj prednostni vrstni red;

(c)

upravni odbor ob upoštevanju teh mnenj imenuje izvršnega direktorja .

Komisija v zadnjih devetih mesecih pred koncem tega petletnega obdobja opravi ocenjevanje, pri čemer zlasti oceni:

dosežke izvršnega direktorja,

naloge in potrebe Urada v prihodnjih letih.

2.   Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ob upoštevanju poročila o oceni in zgolj ║, kadar naloge in potrebe Urada to upravičujejo, enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja za največ tri leta.

3.   Upravni odbor obvesti Evropski parlament, da namerava podaljšati mandat izvršnega direktorja. V mesecu pred tovrstnim podaljšanjem se ▐ izvršnega direktorja povabi, naj poda izjavo pred pristojnim odborom ali odbori Evropskega parlamenta ter odgovarja na vprašanja njegovih ali njihovih članov.

Člen 31

Naloge izvršnega direktorja

1.   Urad vodi njegov izvršni direktor, ki je pri opravljanju nalog neodvisen. Izvršni direktor za svoje ravnanje odgovarja upravnemu odboru.

2.   Brez poseganja v pristojnosti Komisije in upravnega odbora, izvršni direktor niti ne zahteva niti ne sprejema nobenih navodil katere koli vlade ali drugega organa.

3.   Evropski parlament ali Svet lahko izvršnega direktorja povabita, naj poroča o izvajanju svojih nalog.

4.   Izvršni direktor je pravni zastopnik Urada.

5.   Izvršnemu direktorju lahko pomaga en ali več vodij enote. Če je izvršni direktor odsoten ali zadržan, ga nadomesti vodja enote.

6.   Izvršni direktor je odgovoren za:

(a)

redno upravljanje Urada;

(b)

oblikovanje predlogov za delovne programe Urada po pridobitvi mnenja Komisije;

(c)

uresničevanje delovnih programov in odločitev, ki jih sprejme upravni odbor;

(d)

oblikovanje poročil o državah izvora, kot so predvidena v členu 4(d);

(e)

pripravo osnutka finančnega pravilnika Urada, ki ga v skladu s členom 38 sprejme upravni odbor, in pravil za njegovo izvajanje;

(f)

pripravo osnutka ocene prihodkov in odhodkov Urada ter izvrševanja proračuna;

(g)

izvajanje pooblastil iz člena 39 v zvezi z osebjem Urada;

(h)

vse kadrovske zadeve, sprejetje vseh odločitev v zvezi z vodenjem sistemov informacij, predvidenih v tej uredbi, ter zlasti portala informacij iz člena 4(b);

(i)

sprejetje vseh odločitev v zvezi z vodenjem notranje upravne strukture Urada.

Člen 32

Izvršni odbor

1.   Za povečanje učinkovitosti in hitrosti opravljanja nalog Urad oblikuje izvršni odbor, ki ga sestavlja osem članov, imenovanih izmed članov upravnega odbora.

2.   Komisija je član izvršnega odbora po udarni dolžnosti. Upravni odbor Urada določi pravila imenovanja drugih članov izvršnega odbora.

3.   Izvršni odbor zaseda redno na povabilo izvršnega direktorja ali na zahtevo vsaj tretjine članov in vsaj štirikrat letno. Njegovi delovni postopki so določeni z notranjim pravilnikom Urada in javno objavljeni.

4.   Trajanje mandata članov izvršnega odbora je enako kot za člane upravnega odbora.

5.   Izvršni odbor po potrebi skliče seje v zvezi s posebnimi vprašanji.

6.   Naloga izvršnega odbora je svetovanje izvršnemu direktorju Urada in oblikovanje mnenj za upravni odbor bodisi na zahtevo izvršnega odbora bodisi na lastno pobudo o delovnem programu Urada ter o vseh dejavnostih Urada in v vseh primerih, ko mora Urad sprejeti hitre odločitve zlasti v okviru poglavja 3 v zvezi s pošiljanjem skupin za podporo azilu v države članice, ki so pod posebnim pritiskom.

7.   Urad zagotavlja tehnično in logistično podporo, ki jo potrebuje izvršni odbor, in zagotavlja sekretariat za seje odbora.

8.   Predstavniki UNHCR lahko na zahtevo izvršnega odbora brez pravice glasovanja sodelujejo pri njegovem delu.

9.   Izvršni odbor lahko povabi katero koli osebo, katere mnenje bi lahko bilo koristno, naj se udeleži njegovih sej.

Člen 33

Delovne skupine

1.   Urad lahko v okviru svojih pooblastil v skladu s to uredbo oblikuje delovne skupine, sestavljene iz strokovnjakov pristojnih organov držav članic, ki delujejo na področju azila, vključno s specializiranimi sodniki. Strokovnjake lahko nadomeščajo namestniki, imenovani hkrati z njimi.

2.   Komisija ima pravico do udeležbe v delovnih skupinah. Predstavniki UNHCR lahko v celoti ali delno sodelujejo na sestankih delovnih skupin Urada, odvisno od vrste obravnavanih vprašanj.

3.   Delovne skupine lahko povabijo katero koli osebo, katere mnenje bi lahko bilo koristno, naj se udeleži sestanka, in zlasti predstavnike nevladnih organizacij, ki delujejo na področju azila.

POGLAVJE 5

FINANČNE DOLOČBE

Člen 34

Proračun

1.   Za vsako proračunsko leto, ki ustreza koledarskemu letu, se pripravijo ocene vseh prihodkov in odhodkov Urada ter se vključijo v njegov proračun.

2.   Prihodki in odhodki, prikazani v proračunu Urada, so uravnoteženi.

3.   Brez poseganja v druge vire prihodki Urada obsegajo:

(a)

prispevek Skupnosti, vključen v splošni proračun Evropske unije;

(b)

vse prostovoljne prispevke držav članic;

(c)

dajatve, namenjene publikacijam, usposabljanju ali vsem storitvam Urada.

4.   Odhodki Urada obsegajo zlasti prejemke osebja, upravne odhodke in odhodke za infrastrukturo, stroške poslovanja ter odhodke v zvezi s pogodbami ali sporazumi, ki jih sklene Urad.

Člen 35

Določitev proračuna

1.   Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek ocene prihodkov in odhodkov Urada za naslednje leto, ki vsebuje načrt delovnih mest, ter ga pošlje upravnemu odboru.

2.   Upravni odbor na podlagi tega osnutka pripravi oceno prihodkov in odhodkov Urada za naslednje proračunsko leto.

3.   Osnutek ocene prihodkov in odhodkov Urada je treba poslati Komisiji ║ do 10. februarja. Končna različica te ocene, ki vključuje tudi osnutek načrta delovnih mest, upravni odbor pošlje Komisiji ║ do 31. marca.

4.   Komisija oceno skupaj s predhodnim predlogom splošnega proračuna Evropske unije pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu „proračunski organ“).

5.   Na podlagi ocene Komisija v predhodni predlog splošnega proračuna Evropske unije vključi ocene, za katere meni, da so potrebne glede na načrt delovnih mest, in znesek donacije v breme splošnega proračuna, ter ga predloži proračunskemu organu v skladu s členom 272 Pogodbe.

6.   Proračunski organ odobri proračunska sredstva za donacijo Uradu.

7.   Proračunski organ sprejme načrt delovnih mest Urada.

8.   Proračun Urada sprejme upravni odbor. Proračun postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Evropske unije. Po potrebi se proračun po sprejetju ustrezno prilagodi.

9.   Upravni odbor čim prej uradno obvesti proračunski organ o svoji nameri izvajanja katerega koli projekta, ki bi lahko imel večje finančne posledice za financiranje proračuna, zlasti katerih koli projektov v zvezi z nepremičninami, kot so najem ali nakup zgradb. O tem obvesti tudi Komisijo.

10.   Če katera od vej proračunskega organa izda uradno obvestilo, da namerava dati mnenje, svoje mnenje pošlje upravnemu odboru v roku šestih tednov po datumu priglasitve projekta.

Člen 36

Izvrševanje proračuna

1.   Proračun Urada izvršuje izvršni direktor.

2.   Izvršni direktor vsako leto proračunskemu organu pošlje vse podatke, pomembne za izid postopkov ocenjevanja.

Člen 37

Predstavitev zaključnega računa in razrešnica

1.   Računovodja Urada do 1. marca naslednjega leta računovodji Komisije pošlje svoj začasni zaključni račun skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju med letom. Računovodja Komisije konsolidira začasne zaključne račune institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 128 Finančne uredbe.

2.   Računovodja Komisije ║ do 31. marca naslednjega leta Računskemu sodišču pošlje začasni zaključni račun Urada, čemur priloži poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju med letom. Poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju za zadevno proračunsko leto se pošlje tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.

3.   Po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Urada na podlagi ║ člena 129 Finančne uredbe izvršni direktor pripravi končni zaključni račun Urada na lastno odgovornost in ga pošlje upravnemu odboru v mnenje.

4.   Upravni odbor da mnenje o končnem zaključnem računu Urada.

5.   Izvršni direktor ║ do 1. julija naslednjega leta pošlje končni zaključni račun skupaj z mnenjem upravnega odbora Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

6.   Končni zaključni račun se objavi.

7.   Izvršni direktor Računskemu sodišču pošlje odgovor na njegove ugotovitve ║ do 30. septembra. Ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.

8.   Izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo vse potrebne informacije za nemoteno uporabo postopka za razrešnico za zadevno proračunsko leto v skladu s členom 146(3) Finančne uredbe.

9.   Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament da izvršnemu direktorju razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N do 15. maja leta N + 2.

Člen 38

Finančni pravilnik

Finančni pravilnik Urada sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta ne sme odstopati od Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 ║ z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 ║ o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti (13), razen če je to izrecno potrebno za delovanje Urada in s predhodnim soglasjem Komisije.

POGLAVJE 6

DOLOČBE O OSEBJU

Člen 39

Osebje

1.   Za osebje Urada, vključno z izvršnim direktorjem, se uporabljajo kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti, pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter pravila, ki so jih skupaj sprejele institucije EU za namene uporabe teh kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev.

2.   V skladu s členom 110 kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti upravni odbor v dogovoru s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe.

3.   Urad v zvezi s svojim osebjem izvaja pooblastila, ki jih kadrovski predpisi dodeljujejo organu za imenovanje in jih pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev dodeljujejo organu, ki lahko sklepa pogodbe.

4.   Upravni odbor lahko sprejme določbe, ki Uradu omogočajo, da uporabi nacionalne strokovnjake, napotene iz držav članic.

Člen 40

Posebne pravice in imunitete

Za Urad se uporablja Protokol o posebnih pravicah in imunitetah Evropskih skupnosti.

POGLAVJE 7

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 41

Pravni status

1.   Urad je organ Skupnosti , ustanovljen v skladu s členom 185 Finančne uredbe . Je pravna oseba.

2.   Urad v vsaki državi članici uživa najobsežnejšo pravno sposobnost, ki je na voljo pravnim osebam v okviru nacionalne zakonodaje. Zlasti lahko pridobi premično in nepremično premoženje ter z njim razpolaga in je lahko stranka v sodnem postopku.

3.   Urad zastopa njegov izvršni direktor.

4.   Sedež Urada je v […]. ║

Člen 42

Jezikovna ureditev

1.   Za Urad se uporabljajo določbe Uredbe št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (14).

2.   Brez poseganja v odločitve, sprejete na podlagi člena 290 Pogodbe, sta splošno letno poročilo o dejavnostih Urada in njegov letni delovni program iz člena 29(c) in (d) napisana v vseh uradnih jezikih Skupnosti.

3.   Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Urada, zagotovi Prevajalski center za organe Evropske unije.

4.   Upravni odbor opredeli pravila za izvajanje jezikovne ureditve.

Člen 43

Dostop do dokumentov

1.    Urad razvija dobre upravne prakse za zagotovitev najvišje možne ravni preglednosti svojih dejavnosti. Uredba ║ (ES) št. 1049/2001 ║ se uporablja za dokumente, ki jih ima Urad.

2.   Upravni odbor sprejme pravila za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001 v šestih mesecih od začetka veljavnosti te Uredbe.

3.   Zoper odločitve, ki jih sprejme Urad na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, je mogoče vložiti pritožbo pri varuhu človekovih pravic ali pa so lahko predmet tožbe pred Sodiščem Evropskih skupnosti, pod pogoji, določenimi v členih 195 oziroma 230 Pogodbe.

4.   Za obdelave osebnih podatkov, ki jih opravi Urad, se uporablja Uredba (ES) št. 45/2001 ║.

Člen 44

Pravilnik o varnosti na področju zaščite tajnih podatkov in občutljivih netajnih podatkov

1.   Urad uporablja načela varnosti, opredeljena v Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega poslovnika (15). Predvsem so pomembne določbe o izmenjavi, obdelavi in hrambi tajnih podatkov.

2.   Urad prav tako uporablja načela varnosti v zvezi z obdelavo občutljivih netajnih podatkov, kakršna je sprejela in izvaja Komisija.

Člen 45

Boj proti goljufijam

1.     V boju proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 1073/1999 brez omejitev.

2.     Urad pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 in brez odlašanja sprejme ustrezne predpise, ki se uporabljajo za vse osebje Urada.

3.     Odločitve o financiranju ter iz njih izhajajoči izvedbeni sporazumi in instrumenti izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi na kraju samem izvajata nadzor nad prejemniki sredstev Urada in zastopniki, ki so odgovorni za dodelitev teh sredstev.

Člen 46

Določbe o odgovornosti

1.   Pogodbene odgovornosti Urada ureja zakonodaja, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

2.   Sodišče Evropskih skupnosti je pristojno za odločanje na podlagi katere koli arbitražne klavzule v pogodbah, ki jih sklene Urad.

3.   Pri nepogodbeni obveznosti Urad v skladu s splošnimi načeli, skupnimi pravnim ureditvam držav članic, nadomesti vso škodo, ki jo pri opravljanju svojih nalog povzroči Urad ali njegovi uslužbenci.

4.   V odškodninskih sporih iz odstavka 3 je pristojno Sodišče Evropskih skupnosti.

5.   Osebno odgovornost uslužbencev do Urada urejajo določbe kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev, ki se zanje uporabljajo.

Člen 47

Ocena in pregled

1.   Urad najpozneje v treh letih po začetku delovanja iz člena 54 naroči neodvisno zunanjo oceno dosežkov Urada na podlagi pooblastil, ki jih pripravi upravni odbor v dogovoru s Komisijo. V oceni je proučen vpliv Urada na sodelovanje v praksi na področju azila in na skupni evropski azilni sistem. V njej se obravnava zlasti morebitna potreba po spremembi ali razširitvi nalog Urada, vključno s finančnimi posledicami takšne spremembe ali razširitve. V oceni se prouči tudi ustreznost upravljavske strukture glede na izvajanje nalog Urada. Pri oceni se upošteva mnenje zainteresiranih strani na ravni Skupnosti in nacionalni ravni.

2.   Upravni odbor v soglasju s Komisijo določi časovni razpored prihodnjih ocenjevanj, pri čemer upošteva ugotovitve poročila o oceni iz odstavka 1.

Člen 48

Upravni nadzor

Dejavnosti Urada nadzira varuh človekovih pravic v skladu z določbami iz člena 195 Pogodbe.

Člen 49

Sodelovanje s tretjimi in pridruženimi državami

1.   Urad je odprt za sodelovanje z državami, ki sklenejo sporazume s Skupnostjo, na podlagi katerih sprejmejo in uporabljajo zakonodajo Skupnosti na področju, ki ga ureja ta uredba. V skladu z ustreznimi določbami teh sporazumov se oblikuje ureditev, ki določa zlasti značilnosti, obseg in način sodelovanja teh držav pri delu Urada. Ta ureditev vključuje zlasti določbe v zvezi z udeležbo pri pobudah Urada, finančnih prispevkih ter osebju. Glede kadrovskih zadev so ti sporazumi v vsakem primeru v skladu s kadrovskimi predpisi za uradnike ║ in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti.

2.   Urad v okviru politike zunanjih odnosov Evropske unije pri vprašanjih, ki so zajeta v njenih dejavnostih, in kolikor je to potrebno za izpolnitev njegovih nalog ter v skladu s Komisijo in v okviru svojih pristojnosti olajšuje operativno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami ter lahko tudi sodeluje z organi tretjih držav, pristojnimi za tehnične vidike področij, ki jih ureja ta uredba, v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe.

Člen 50

Sodelovanje Urada in UNHCR

Urad sodeluje z UNHCR na področjih, ki jih ureja ta uredba, v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih z UNHCR.

Urad lahko UNHCR dodeljuje donacije. Cilj teh donacij je financiranje ukrepov, ki bi Uradu omogočili, da bi trajno in v ustaljenem okviru užival koristi strokovnega znanja in izkušenj UNHCR na področju azila. So del privilegiranih odnosov sodelovanja Urada in UNHCR, kot so opredeljeni v tem členu ter členu 2(5), členu 9(1), členu 25(4), členu 32(8), členu 33(2) in členu 51(4). V skladu s členom 75 Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 se pri tem uporabljajo ustrezne določbe Finančne uredbe in njene izvedbene določbe.

Člen 51

Svetovalni forum

1.     Urad tesno sodeluje z organizacijami civilne družbe in pristojnimi organi, ki delujejo na področju azilne politike, na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski ali mednarodni ravni ter v ta namen ustanovi svetovalni forum.

2.     Lokalni organi, ki imajo pomembno vlogo, strokovno znanje in izkušnje s področja azilne politike, so vključeni v svetovalni forum.

3.     Svetovalni forum je mehanizem za izmenjavo informacij in združevanje znanja. Zagotavlja tesno sodelovanje med Uradom in zainteresiranimi stranmi.

4.     Svetovalni forum je odprt vsem pristojnim zainteresiranim stranem v skladu z odstavkom 1. Urad stopa v stik s člani svetovalnega foruma v povezavi s posebnimi potrebami na področjih, ki so pri delu Urada opredeljena kot prednostna.

UNHCR je član svetovalnega foruma po uradni dolžnosti.

5.     Urad se obrača na svetovalni forum, zlasti da ta:

(a)

poda predloge upravnemu odboru v zvezi z letnim delovnim programom, ki se sprejme v skladu s členom 29(d);

(b)

zagotovi povratne informacije upravnemu odboru ter slednjemu predlaga nadaljnje ukrepe v zvezi z letnim poročilom iz člena 29(c) in letnim poročilom o azilnih razmerah v Evropski uniji iz člena 12(1), ter

(c)

izvršnemu direktorju in izvršnemu odboru sporoči sklepe in priporočila konferenc, seminarjev in sej, ki so lahko koristni za delo Urada.

6.     Koordinacijo svetovalnega foruma vodi izvršni direktor.

7.     Svetovalni forum se sestane vsaj dvakrat letno.

Člen 52

Sodelovanje z agencijama FRONTEX in FRA ter drugimi organi Skupnosti in z mednarodnimi organizacijami

Urad sodeluje z organi Skupnosti, katerih dejavnosti so povezane z njegovimi dejavnostmi, in zlasti z Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX) in ║ FRA ║ ter z mednarodnimi organizacijami na področjih, ki jih ureja ta uredba, v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih s temi organi v skladu z določbami Pogodbe ║ in določbami o pristojnosti teh organov.

Sodelovanje omogoča dopolnjevanje dejavnosti zadevnih organov ter preprečuje podvajanje in odvečnost del, opravljenih v okviru pooblastil teh različnih organov.

Člen 53

Sporazum o sedežu in pogoji delovanja

Potrebne določbe glede nastanitve Urada v državi članici gostiteljici ter oprema, ki jo da na voljo ta država, ter posebna pravila, ki v državi članici gostiteljici Urada se uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje Urada in njihove družinske člane, so opredeljeni v sporazumu o sedežu med Uradom in državo članico gostiteljico, sprejetem po odobritvi upravnega odbora. Država članica gostiteljica Urada zagotovi najboljše možne pogoje za uspešno delovanje Urada, vključno s ponudbo večjezičnega šolanja z evropsko vsebino in ustreznimi prometnimi povezavami.

Člen 54

Začetek delovanja Urada

Urad začne delovati najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te uredbe.

Komisija je odgovorna za ustanovitev in začetek delovanja Urada, dokler ta ne doseže operativne zmogljivosti za izvrševanje lastnega proračuna.

Zato:

dokler izvršni direktor Urada, potem ko ga v skladu s pogoji iz člena 30 imenuje upravni odbor, ne prevzame svojih nalog, lahko uradnik Komisije kot začasni direktor opravlja naloge, zaupane izvršnemu direktorju Urada,

uradniki Komisije lahko pod pristojnostjo začasnega direktorja ali izvršnega direktorja opravljajo naloge, zaupane Uradu.

Začasni direktor lahko po pridobitvi soglasja upravnega odbora odobri vsa plačila, ki se krijejo iz sredstev, predvidenih v proračunu Urada, in lahko sklepa pogodbe, vključno s pogodbami o zaposlitvi osebja po sprejetju načrta delovnih mest Urada.

Člen 55

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati […] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ║,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik


(1)  UL C …, str. …

(2)  UL C …, str. …

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009.

(4)   UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(5)  UL L 349, 25.11.2004, str. 1.

(6)  UL L 53, 22.2.2007, str. 1.

(7)   UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(8)  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(9)  UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

(10)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(11)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(12)  UL L …

(13)   UL L 357, 31.12.2002, str. 72 .

(14)  UL 17, 6.10.1958, str. 385.

(15)   UL L 317, 3.12.2001, str. 1.