11.9.2009

Uradni list Evropske unije

C 218/59

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS)

COM(2008) 402 konč. – 2008/0154 (COD)

2009/C 218/13

Svet je 11. septembra 2008 sklenil, da v skladu s členom 175 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

„Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS)“

Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 28. januarja 2009. Poročevalec je bil g. PEZZINI.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 451. plenarnem zasedanju 25. in 26. februarja 2009 (seja z dne 25. februarja 2009) s 166 glasovi za, 5 glasovi proti in 5 vzdržanimi glasovi.

1. Sklepi in priporočila

1.1 Odbor meni, da je revizija Sistema Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) izjemna priložnost za pospešitev prostovoljnega sistema in zagotovitev, da se dokončno uveljavi kot „standard odličnosti“ ter sredstvo za komuniciranje in trženje za organizacije, proizvodnjo in življenjski ciklus izdelkov, ki je v celoti usklajeno z drugimi instrumenti okoljske politike.

1.2 Odbor meni, da je predlagani novi pravni predpis še vedno preveč kompleksen in da so potrebni nadaljnji ustvarjalni napori za vzpostavitev pogojev za to, da bi trg sistemu EMAS priznal okoljsko dodano vrednost odličnosti ter koristi in bremena, ki so v sorazmerju z zastavljenim ciljem zlasti za male organizacije in podjetja, hkrati pa tudi polno mednarodno veljavo, ob sočasnem skrajšanju postopkov ter zmanjšanju še vedno previsokih tehničnih in upravnih stroškov.

1.3 Po mnenju Odbora bi bil pomemben napredek, če bi se na ravni EU zavedali obveznosti in bremen za posameznike, ki izhajajo iz uporabe različnih okoljskih predpisov ter potencialnih koristi in olajšav zaradi sprejetja sistema EMAS.

1.3.1 Pomemben je tudi s tem povezan razvoj pozitivne kulture javnih služb, pristojnih za sprejemanje odločitev in nadzor.

1.4 Odbor meni, da bi bilo treba organizacije, zlasti majhne, spodbujati k sodelovanju v sistemu EMAS: olajšati bi jim bilo treba dostop do informacij, sredstev, ki so na voljo, in do javnih institucij, uvesti ali spodbujati ukrepe tehnične pomoči, poenostaviti postopke in mehanizme ter zmanjšati bremena in tehnične stroške registracije in upravljanja.

1.5 Po mnenju Odbora mora sistem EMAS postati resnični standard odličnosti in zagotavljati okoljsko kakovost in s tem tudi vrednost izdelkov, pri čemer je treba ustrezno upoštevati povezavo z uredbo o znaku za okolje.

1.6 Odbor se močno zavzema za to, da organizacije in podjetja jasno prevzamejo lastno odgovornost za prostovoljno sodelovanje v sistemu EMAS, tako glede pripravljenosti na obveznosti in nadzor, ob popolni vključitvi zaposlenih, kot pri uživanju koristi, ki lahko pri tem nastanejo. Zato nasprotuje vsakršni obliki kolektivne odgovornosti subjekta v imenu in na račun drugega. Treba pa je podpirati industrijske grozde in mreže, zlasti čezmejne, ki spodbujajo sistem EMAS in olajšujejo njegovo uporabo.

1.7 Odbor poudarja pomen spodbujanja sistema EMAS ter stalne in sistematične vključenosti udeležencev na evropski, nacionalni in regionalni ravni kot nujnega pogoja za uresničitev kateregakoli okoljskega cilja EMAS z jasno določenimi in proaktivnimi, ne represivnimi cilji.

1.8 Odbor pozdravlja dejstvo, da je Komisija določila ključne kazalnike za dejavnike, kot so:

—	energetska učinkovitost in prihranek energije,

—	raba in ohranjanje zemljišč,

—	voda in zrak,

—

emisije,

—	ravnanje z odpadki ter

—	ohranitev biotske raznovrstnosti,

ki jih je treba uporabiti z okrepljenim, vendar uporabniku prijaznim sistemom, pri čemer morajo biti stroški za okoljska poročila v razumnih mejah.

1.8.1 Odbor meni, da bi lahko od držav članic takrat, ko so določale merila za poenostavitev upravnih postopkov, ki veljajo za organizacije, zahtevali, da lokacije s certifikatom EMAS oprostijo dodatnih okoljskih predpisov, ki niso navedeni v izjavi EMAS in se še vedno zahtevajo. Pri tem gre včasih za nepotrebno nadlegovanje, včasih pa za birokratsko lenobnost.

1.8.2 Glede na to, da postopki certificiranja po sistemu EMAS določajo previdnejše ravnanje z okoljem v vseh pogledih, bi bilo treba ukiniti stroške za registracijo v sistem EMAS, zlasti za organizacije, ki delujejo na področjih s precejšnjim ekološkim odtisom (1) in kjer torej proizvodnja in predelovalna industrija okolje bolj izrabljata.

1.9 Odbor meni, da bi bilo treba bolj spodbujati in podpirati EMAS na ravni Skupnosti z okvirnim programom za konkurenčnost in inovativnost (CIP) (2) ter sredstvi EIB in strukturnih skladov, na nacionalni ravni pa pri javnih naročilih, v obliki davčnih olajšav, nižjih stroškov registracije in podaljšanja registracije ter z neobdavčenjem ponovno naloženih dobičkov.

1.10 Odbor zahteva tesnejšo povezavo med predlagano uredbo ter vsemi istočasno veljavnimi predpisi in instrumenti okoljske politike, s katerimi se mora uskladiti in preprečiti vsakršno prekrivanje in podvajanje.

1.11 Odbor je trdno prepričan, da je mogoče s certifikati EMAS, ki se razširjajo in podpirajo s podobo in vsebino odličnosti, precej prispevati h:

—	krepitvi ozaveščenosti o okoljski problematiki pri delavcih, podjetnikih in državljanih;

—	vplivanju na trajnostno proizvodnjo;

—	spodbujanju trajnostne trgovine;

—	spodbujanju trajnostne potrošnje.

1.12 Odbor zato meni, da je treba vlogo podjetij, registriranih v sistemu EMAS, izkoristiti pri njegovem spodbujanju in sprejemanju v verigo odjemalcev in ponudnikov na evropskem enotnem trgu, s čimer bi ustvarili uspešen krog kulture in prakse trajnostnega razvoja.

1.13 Odbor opozarja na pomen pridobitve certifikatov EMAS za lastne stavbe in spodbuja druge evropske institucije, naj storijo isto in s tem dajo dober zgled.

2. Uvod

2.1	Razvoj prostovoljnih instrumentov je pomemben del evropske okoljske politike. Celo Komisija priznava, da „potencial teh instrumentov še ni v celoti izkoriščen“ (3).

2.2

Prostovoljni instrumenti na področju okolja lahko prinesejo veliko koristi, če:

—	omogočajo uresničitev vrednot, na katerih temelji družbena odgovornost podjetij;

—	implicitno priznavajo razlike med podjetji in organizacijami;

—	ponujajo podjetjem in organizacijam večjo fleksibilnost pri doseganju njihovih ciljev;

—	zmanjšujejo celotne stroške, ki jih imajo podjetja in organizacije zaradi spoštovanja teh predpisov;

—	poenostavljajo postopke in ukinjajo birokracijo brez ustvarjanja in predpisovanja novih kompleksnih načinov vodenja in nadzora;

—	spodbujajo podjetja in organizacije k tehnološkim inovacijam s pozitivnim učinkom na okolje in optimalnim učinkom na konkurenco;

—	dajejo oblastem in državljanom jasno sliko in sporočilo;

—	zmanjšujejo oziroma odpravljajo druge birokratske obremenitve in obveznosti na nacionalni in evropski ravni;

—	imajo pozitivno vrednost na mednarodnem trgu.

2.3

Poleg sistema EMAS je EU pripravila, sprejela in izpopolnila še druge prostovoljne instrumente, kot npr. evropski znak za okolje (4), okoljsko deklaracijo proizvoda (Environmental Product Declaration, EPD) in oceno življenjskega kroga (Life Cycle Assessment, LCA), zelena javna naročila (Green Public Procurement) (5), znamko Energy Star (6), prostovoljne sporazume (7) , Agendo 21 in standard EN ISO 14001.

2.4

Sinergije z drugimi instrumenti okoljske politike so vse bolj učinkovite, npr. sinergija s sistemom EMS, opredeljenim s standardom ISO 14001 (8) (s 35 000 certifikati), ki temelji na zavezi najvišjih vodstev podjetij glede spoštovanja zakonodaje, stalnega izboljševanja in preprečevanja onesnaževanja.

2.5

V okviru akcijskega načrta za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo ter trajnostno industrijsko politiko (9) – o čemer Odbor pripravlja mnenje – je EMAS predstavljen kot instrument, ki deluje v sinergiji z:

—	znakom za okolje,

—	direktivo o celovitem nadzoru in preprečevanju onesnaževanja (IPPC),

—	direktivo o trgovanju z emisijami,

—	direktivo Seveso II,

—	Direktivo 2005/32/ES o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, ter sektorskimi direktivami, ki določajo posebne zahteve za izdelke po sistemih EPD in LCA (10).

2.6

Odbor že od leta 1992 meni, da ima sistem Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) pomembno vlogo pri spodbujanju in izboljševanju varstva okolja ter pozdravlja „predlagani sistem za boljše varstvo okolja, predvsem zato, ker bodo podjetja morala okoljske cilje doseči z lastnimi sredstvi, spodbudami za pazljivejše ravnanje, z boljšim in okrepljenim informiranjem“ (11), vključeni pa bodo morali biti tudi vsi delavci.

2.7

Uredba (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001, ki je nadomestila uredbo iz leta 1993 in razširila možnost podelitve certifikata vsem „lokacijam“, je sledila reviziji, ki „temelji na razvoju politike Skupnosti na področju okolja, da bi poudarili prostovoljne instrumente in odgovornost posameznih akterjev na področju spodbujanja trajnostnega razvoja“ (12). Odbor je to pozdravil in v svojem mnenju tudi poudaril (13).

2.8

Odbor je ponovno poudaril, da so temeljni elementi sistema EMAS:

—	prostovoljno sodelovanje,

—	deljena odgovornost za varstvo okolja,

—	stalno in učinkovito upravljanje okolja,

—	verodostojni in pregledni rezultati,

—	komplementarnost z drugimi instrumenti okoljske politike v okviru spodbujanja trajnostnega razvoja,

—	čim večja vključenost vseh zaposlenih v podjetjih, organizacijah in javnih službah ter javnosti.

2.9

Med dodatnimi cilji sistema EMAS bi lahko bili:

—	zmanjšanje stroškov (zlasti nabavnih) z varčevanjem pri materialih, porabi energije in vode,

—	znižanje ravni tveganja za zaposlene, z možnimi koristmi na področju zavarovanja in zaupanja do podjetnikov in investitorjev,

—	morebitni pozitivni učinki na konkurenčnost z zagotovitvijo boljšega sprejemanja pri potrošnikih in na trgu ter s spodbujanjem povpraševanja po izdelkih s certifikatom,

—	večji trg za javna naročila, zlasti glede tehničnih zahtev okoljske odličnosti,

—	večja vključenost zaposlenih in sodelovanje pri srednje- in dolgoročnem razvoju podjetij,

—	večja prilagojenost kreditnega sistema in ugodne možnosti dostopa do financiranja, zlasti preko zadrug in jamstvenih sistemov.

2.10	Odbor zato pozdravlja pobudo Komisije za revizijo sedanje zakonodaje v zvezi s prostovoljnim sodelovanjem v sistemu EMAS, da bi lahko uresničili njegov polni potencial.

3. Predlog Komisije

3.1

Cilj predloga revizije sistema Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) je z novo uredbo, ki nadomešča Uredbo (ES) št. 761/2001, Sklep 2001/681/ES in Sklep 2006/193/ES, je:

—	povečati pozitivni okoljski učinek prostovoljnega sistema z izboljšanjem rezultatov organizacij, ki sodelujejo v sistemu EMAS, in s povečanjem razširjenosti sistema,

—	okrepiti obveznost organizacij, da spoštujejo vse veljavne zakonske predpise v zvezi z okoljem in okoljskimi poročili na podlagi nekaterih glavnih kazalnikov uspešnosti,

—	uskladiti postopke podeljevanja certifikatov in preverjanja,

—	razširiti geografsko območje veljavnosti na organizacije zunaj EU,

—	zmanjšati upravno breme in poenostaviti postopek registracije,

—	zmanjšati stroške registracije za MSP,

—	določiti ukrepe deregulacije, zlasti za obnovitev registracije v EMAS,

—	zahtevati od držav članic, da razmislijo o spodbudah, npr. davčnih olajšavah,

—	poenostaviti predpise v zvezi z uporabo loga EMAS,

—	spodbujati EMAS s kampanjami obveščanja na ravni EU in nacionalnih ravneh ter z drugimi dejavnostmi, npr. z ustanovitvijo nagrade EMAS,

—	določiti smernice za najboljšo prakso pri upravljanju okolja.

4. Splošne ugotovitve

4.1 Odbor meni, da je revizija Sistema Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) izjemna priložnost za pospešitev prostovoljnega sistema in zagotovitev, da se dokončno uveljavi kot „standard odličnosti“ ter sredstvo za komuniciranje in trženje za organizacije, proizvodnjo in življenjski ciklus izdelkov, ki je v celoti usklajeno z drugimi instrumenti okoljske politike.

4.2 Po mnenju Odbora je predlagani zakonodajni sveženj še vedno preveč kompleksen in potreben je dodaten napor, da bi ustvarili primerne pogoje za to, da bi tržni mehanizmi sistemu EMAS priznali dodano vrednost, oblasti pa poenostavile celoten upravni okvir in spodbujale okolju prijaznejšo zasnovo izdelkov z določitvijo novih oblik varovanja, zlasti za MSP.

4.3 Odbor zahteva tesnejše usklajevanje med predlagano uredbo ter vsemi predpisi in instrumenti okoljske politike in da se pri tem prepreči vsakršno prekrivanje in podvajanje.

4.3.1 Odbor zahteva, da se v predlagani uredbi doda nova uvodna izjava, ki bi navedla direktive in uredbe, po katerih se sprejme veljavna registracija v sistem EMAS, če izpolnjuje njihove zahteve, ne da bi s tem povzročali nepotrebne in velike stroške za organizacije in podjetja.

4.4 Odbor poudarja pomen stalne in sistematične vključenosti udeležencev kot predpogoj za doseganje vsakršnih okoljskih ciljev. Ta vključenost mora veljati v najširšem pomenu besede – vključeni morajo biti vsi, ki sprejemajo odločitve v vseh fazah postopka, vse oblike in sredstva za usposabljanje in izobraževanje organov oblasti, podjetij, sindikatov, poklicnih in potrošniških združenj ter zainteresiranih državljanov.

4.4.1 Po mnenju Odbora bo ponotranjenje okoljske razsežnosti kot vrednote in spodbujanje ukrepov za varstvo okolja privedlo do bolj trajnostne proizvodnje in modelov.

4.5 Sistem EMAS bi bilo zato po mnenju Odbora spodbujati z informacijsko-komunikacijskimi kampanjami, namenjenimi različnim skupinam zainteresiranih strani, vključno z osrednjimi in lokalnimi organi oblasti, malimi podjetji in organizacijami, javnostjo, potrošniki in vsemi stopnjami v sistemu izobraževanja.

4.6 Organizacije, zlasti majhne, bi bilo treba spodbujati k sodelovanju v sistemu EMAS: olajšati bi jim bilo treba dostop do informacij, sredstev, ki so na voljo, do javnih institucij in do „zelenih“ javnih naročil, uvesti in spodbujati bi bilo treba tehnično pomoč, poenostaviti bi bilo treba postopke in mehanizme ter zmanjšati tehnične stroške ocenjevanja, registracije in upravljanja.

4.6.1 Odbor meni, da je predlog Komisije v tem pogledu še nezadosten.

4.7 Po mnenju Odbora bi morali biti stroški ocene EMAS, registracije in upravljanja veliko nižji, zlasti za manjše gospodarske subjekte, sredstva za to pa bi morala biti na voljo v okvirnem programu za konkurenčnost in inovativnost (izvedljivi projekti), s strani EIB in/ali evropskega sklada za regionalni razvoj.

4.7.1 Akterje na območjih z močno industrijo in območjih z velikim ekološkim odtisom bi bilo treba spodbujati za vpis v sistem EMAS z brezplačnimi registracijami ali poenostavljenimi upravnimi postopki (14), tehnični pregled in nadzor pa bi morala ostati nespremenjena.

4.8 Odbor poudarja pomen priznanja sistema EMAS kot standarda odličnosti za organizacije in podjetja, ki povečuje vrednost izdelkov na domačem in mednarodnem tržišču, ob primernem upoštevanju povezav z uredbo o znaku za okolje.

4.9 Odbor se zavzema za to, da organizacije in podjetja pri prostovoljnem sodelovanju v sistemu EMAS jasno prevzamejo individualno odgovornost za obveznosti in nadzor ter pri uživanju koristi, ki lahko pri tem nastanejo.

4.10 Zato Odbor nasprotuje vsakršni obliki določanja kolektivne odgovornosti organizacije v imenu in na račun drugih pravnih oseb, ki jih je povezala v skupino, saj bi to znižalo standard odličnosti, ki ga mora sistem EMAS ohraniti. Treba pa je podpirati spodbujanje in lajšanje uporabe ter pomoč pri EMAS z industrijskimi grozdi in mrežami, zlasti čezmejnimi.

4.11 Odbor meni, da je treba določiti več ključnih kazalnikov, povezanih z dejavniki, kot so energetska učinkovitost in prihranek energije, raba in ohranjanje materialov, vode in zraka, emisije, ravnanje z odpadki ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, z okrepljenim, vendar uporabniku prijaznim in stroškovno učinkovitim sistemom okoljskih poročil. To lahko poteka neposredno po elektronski poti na spletni strani, da bi zmanjšali stroške in obveznosti, zlasti za manjše organe (15).

4.12 Po mnenju Odbora so prav tako pomembni boljše spodbujanje in močnejša podpora sistemu EMAS na ravni Skupnosti s programom CIP, sredstvi EIB in strukturnih skladov, na nacionalni ravni pa z davčnimi olajšavami, obveznim sprejetjem parametrov GPP (Green Public Procurement, zelena javna naročila) za naročnike, zmanjšanjem stroškov registracije in podaljšanja registracije ter z neobdavčenjem dobičkov, ki so ponovno naloženi v tehnološke inovacije, povezane s sistemom EMAS.

4.13 Odbor je zaskrbljen zaradi prevelikega števila nacionalnih in regionalnih struktur, za katere so pristojne države članice:

—	organov, pristojnih za registracijo,

—	akreditacijskih organov,

—	organov za nadzor,

—	okoljskih preverjevalcev.

Po mnenju Odbora so tu potrebne smernice Skupnosti, da bi zadevo poenostavili.

4.14 Poleg podpore uporabe že pristojnih struktur, ki že obstajajo v skladu z določbami o trženju izdelkov na notranjem trgu (16) EESO priporoča uporabo obstoječih mehanizmov CEN-ISO za tehnično standardizacijo in energetsko učinkovitost stavb. S tem bi se izognili ustvarjanju novih in dragih mest in struktur, ki bi državljane verjetno še bolj oddaljile od graditve Evrope.

4.15 Odbor vsekakor meni, da je treba precej povečati sredstva Skupnosti za usposabljanje in pomoč nacionalnim in regionalnim oblastem ter potencialnim uporabnikom EMAS, pa tudi za praktična, posodobljena in uporabniku prijazna navodila, zlasti za manjše subjekte.

4.16 Razširjanje in podpiranje certifikatov EMAS s podobo odličnosti v okviru postopka, ki je v splošni uporabi in je povsod priznan, bo po mnenju Odbora precej povečalo konkretne možnosti za uresničitev

—	trajnostne proizvodnje,

—	trajnostne trgovine in

—	trajnostne potrošnje.

4.17 Odbor priporoča ukrepe za ovrednotenje in podporo vlogi podjetij in organizacij, registriranih v sistemu EMAS, pri njegovem spodbujanju in uvajanju prostovoljnega sodelovanja v sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo, z odjemalci in ponudniki v horizontalni in vertikalni proizvodni verigi na evropskem enotnem trgu, s čimer bi ustvarili uspešen krog kulture in prakse trajnostnega razvoja.

4.18 Odbor si zdaj zelo prizadeva za to, da bi pridobil certifikate EMAS za lastne stavbe, k čemur poziva tudi druge evropske institucije, da bi tako s trajnostnimi in nazornimi primeri dali zgled vsem akterjem v EU, ki želijo pridobiti certifikat EMAS.

V Bruslju, 25. februarja 2009

Predsednik

Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Mario SEPI

(1) Na primer tam, kjer bruto dodana vrednost industrije presega nacionalno ali evropsko povprečje za več kot 10 %. V Italiji npr. bruto dodana vrednost industrije v 16 pokrajinah od 100 na ravni NUTS III presega 35 %, nacionalno in evropsko povprečje pa znaša 22 % (vir: Eurostat).

(2) Zlasti v okviru prvega stebra (podjetništvo).

(3) Glej: COM(2007) 225 konč. Vmesni pregled šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti.

(4) Glej Uredbo Sveta (EGS) št. 880/92 in Uredbo (ES) št. 1980/2000.

(5) Glej Sporočilo Komisije - Javna naročila za boljše okolje, COM(2008) 400 konč., Direktiva 2004/18/ES in Direktiva 2004/15/ES.

(6) Glej Uredbo (ES) št. 106/2008 z dne 15.1.2008, pisarniška oprema; Energy Star je prostovoljni znak.

(7) COM(2002) 412 konč. Sporočilo opredeljuje minimalne zahteve, ki jih morajo prostovoljni sporazumi izpolnjevati, da bi bili v „interesu Skupnosti“.

(8) Različica standarda iz leta 1996 je bila revidirana leta 2004. Nova različica standarda EN ISO 14001 je zelo izboljšana.

(9) COM(2008) 397/2008.

(10) Sistem LCA (Life Cycle Assessment) – ocena življenjskega cikla, sistem EPD (Environmental Product Declaration) – okoljska deklaracija proizvoda.

(11) UL C 332, 16.12.1992, str. 44.

(12) UL C 209, 22.7.1999, str. 14.

(13) Glej opombo 3.

(14) Na primer, podaljšati rok za okoljsko poročilo z enega na tri leta (če ni potrebno). Razbremeniti organ obveznosti, da mora oddati okoljsko poročilo, ki ga zahtevajo lokalne zdravstvene službe, in zmanjšati breme nekaterih nezgodnih zavarovalnic.

(15) Pri tem bi lahko bili koristni programi e-uprava.

(16) Glej Sklep 768/2008/ES z dne 9.7.2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in Uredbo 765/2008/ES z dne 9.7.2008.